Nesreče Otročieek padel v potok ter utonil. 20 mesečna Marija Gašper, hčerkica mlinarja v Legnu pri Slovenjgradcu, se je igrala pred hišo, medtem ko je prebirala mati krompir. Otrok je padel v nezavarovanem trenutku v potok ter utonil. Rana na nogi povzročila izkrvavitev. 491etna Antonija Flego je bila uslužbena nad deset let pri posestniku Antonu Modru v Pekrah v mariborski okolici. Bolehala je na odprti rani na levi nogi. Zadnje dni je našel gospodar Moder deklo zjutraj v njeni sobi mrtvo v mlaki krvi. Ženski se je ponoči v spanju radi rane odprla žila. Ko se je prebudila, je bila radi prevelike izgube krvi tako oslabela, da se je komaj zavlekla do vrat sobe in tamkaj umrla, ne da bi bila zamogla poklicati pomoč. Lokomotiva odbila in hudo poškodovala delavca. V Studencih. pri Mariboru je šel ob železniški progi 56 letni delavec Matevž Cvilak. Radi naglušnosti ni slišal prihoda popoldanskega osebnega vlaka v Maribor. Lokomotiva je delavca odbila, da je padel poleg železniškega tira in so ga prepeljali reševalci s hudimi poškodbami na glavi v bolnišnico. Otrok podlegel opeklinain. Posestnikov sinček Jožek Dušič iz Hoč pri Mariboru je prevrnil po sebi v odsotnosti staršev vreli mlečni zdrob. Leto in pol starega fantiča so takoj po nesreči odnesli v mariborsko bolnišnico, kjer je pa podlegel prehudim opeklinam. Ogenj povzročil 50.000 dbi škode. V Lukanji vasi pri Pragerskem je uničil ogenj posestniku Karlu Javorniku gospodarsko poslopje z vsemi zalogami in orodjem. V zadnjem trenutku si je rešil z drznim skokom iz gorečega poslopja življenje domači sin, ki je spal v hlevu. Škoda znaša 50.000 din. Umrl vsled posledic padca z drevesa. Ernest Mlinarič, posestnik in gostilničar od Sv. Trojice v Slov. goricah, je pomagal tresti jabolka. Pri tem opravilu je omahnil z jablane, padel ter obležal nezavesten. Radi notranjih krvavitev je Mlinarič podlegel posledicam padca z drevesa. Skrivajte vžigalice pred otroci! V Ivlvretincih pod Ptujem je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Vajde. Plameni so preskočili tudi na sta-! novanjsko hišo. Gospodarsko poslopje je popolnoma uničeno, hišo pa so deloma rešili. Škoda znaša 70.000 din, zavarovalnina pa 8500 din. Nesrečo je povzročil štiriletni fantek, ki se je igral na podu z vžigalicami. Tovorni avto povozil teleta. Na cesti med Varejo in Št. Vidom pod Ptujem je tovorni avto čisto razmesaril teleta posestnice Katariiie Kokol iz Vareje. Dva profesorja žrtvi pronsetne nesreče. Profesor Franc Dobrovoljec in Alojz Po, točnik, prvi iz realne gimnazije v Mariboru, drugi pa z realne gimnazije v Kranju, sta se podala zadnji petek zjutraj iz Škofje Loke proti Kranju. Na ovinku ceste pri mostu čez Savo sta srečala dva križajoča se avtomobila. Radi polzke ceste je eden avto sunil na stran ob kup kamenja oba profesorja. Obležala sta nezavestna in so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Profesor Dobrovoljec je dobil pri padcu hude notranje poškodbe in ima zlomljeno levo nogo. Profesor Potočnik ima poškodovan prsni koš ter obe nogi. Smrtonosen padec. V Zgornjem Logu ob banovinski cesti iz Litije proti Ljubljani je Zamudova hiša, v kateri prebiva družina delavca Bučarja. Zadiije dni je pospravljala Bučarjeva žena na podstrešju. Po opravljenem delu ji je spodrsnilo na zelo nerodnih siopnicah in je padla na cementna tla. Pri padcu se je še močno obrezala ob motiki, ki je bila prislonjena ob stopnicah. Bučarjeva je obležala nezavestna in je podlegla poškodbam drugi dan po smrtonosnem padcu. — Na podlagi ljudskih govoric je bila Bučarjeva sodno raztelesena. Izicl preiskave še ni znan. Vlak smrtno povozil na križišču želraničarja, V delp»\Tiicah državne železnice v Ljubljani je bil us.luToen 20 let Franc Ankele, ki je prebival V Pristavi pri Tržiču In se je vozil na delo z jutranjim vlakom, z večernim pa se je vračal na postajo Križe-Golnik, od koder ie imel še 1 km do doma. Cesto, ki vodi proti Pristavi in dalje proti Tržiču, križa železnica. Na tem mestu je zadela ob povratku na večer smrtna nesreča Ankeleta. Lokomotiva ga je treščila na prelazu v glavo in ga je potem vlekla še kakih 20 m s seboj. Smrt je nastopila takoj. Smrtno ponesrečeni železniški uslužbenec zapušča ženo in nepreskrbljeno hčerko. Voz šel čez posestnico. V Breznici na Gorenjskem je peljala Ivana Vovk. žena posestnika, enovprežni voz v sosednjo vas. Med potjo se je splašil konj, ženska je padla tako nesrečno z voza. da so ji šla kolesa čez prsa in jo hudo poškodovala. Ruzne rtovico 50 letnica mariborske moške kaznilnice. Mariborska moška kaznilnica je obhajala '• prvih dneh oktobra svoj 50 letni jubilej. Otvorjena je bila 1. oktobra 1889, 5. oktobra omenjenega leta je bila predana svojemu namenu. Zavod je pozidan za 472 kaznjencev, a ima v njem prostora tudi 600 oseb. Z zidavo kaznilnice so r>ričeH leta 1884 in so jo dogradili v petih letih. Do današnjega dne je prestalo v kaznilnici kazen 14.315 kaznjencev. V zavodu je namejreniV1 °0 iT-adriii^ov ter paznikov. Znamenita nemška setalka pristaia ua nmriborskem letaiiščn. Na mariborskem letališču na Teziiu je pristala 3. oktobra popoldne s svojim štirisedežnim letalom zanamenita nemška letalka Eli Beinhornova v spremstvu gospodarskega svetovalca Senninga. Dne 3. oktobra opoldne se je dvignila z letališča Tempelhof pri Berlinu v zrak ter je bila naraenjena v Bukarešto, kjer poseda veliko codjetje. Priletela je že blizu Zagreba, vendar tamkaj ni mogla pristati radi prenizke megle. Iz tega vzroka se je obrnila nazaj proti Mariboru in se je spustila brezhibno na tla. Letalka je preuočila v mariborskem hotelu »Meran« in jo ostala v Mariboru par dni, ker radi preveč slabega vremena ni mogla nadaljevati vožiije. Letalo Beinhornove ima motor za 260 konjskih sil, ki omogoča brzino 260 kilometrov na uro. Letalka je doslej preletela s svoiim letalom skoraj že ves svet. Stara je 32 let. Nova in višja pristojbina za pctne list«. Po novem pravilniku je do 31. marca 1940 predpisana pri izdajanju vsakega policijskega vizuma za potni list v tujino pristojbina 50 din. Tega plačila so oproščeni delavci, ki se podajajo v tujino z namenorn, da bi dobili tamkaj zaposlitev kot ročni delavci, brez ozira na čas, ki ga nameravaio prebiti v inozemstvu. PospeSevanjo gozdarstva. Banovinski odbor za propagamlo gozdarstva v Ljubljani prosi vsa vzgojna, kulturna in slična društva, vse javne kcrporacije in ustanove ter vse privatnike, da sodelujejo pri propatrandi gozdarstva v dnevih od 22. oktobra do 5. novembra 1939. V teh dnevih se naj vršijo v šolah in drugih primernih prostorih predavanja o gozdarstvu, na terenu pa pogozdovanje goličav in praktičen pouk o negi, vzgoji in izkoriščanju gozdov. Propagando te jesoni je treba vcditi pod geslom: »Vzgajajmo drevje, gozdove in gaje kot zaščito pred zračnimi napadi!« Pojasnila dajejo banovinski odbor in okrajni odbori za propagando gozdarstva. Sanatorij v Maribnru, Tyrševa 19, prej Gosposka, telefon 23-58, je najrnoderneje urejen ziasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda 120 din, II. razreda 80 din. Vodja specialist za kirurgijo dr. černič. 964 GROZDNI TEDEN IN PRODAJA GROZDJA Grozdje prodajajo na trgu. Po 3 din na Rotovškem trgu. Poceni! Bog jim ga požegnaj! >Večernik« se je pa hudoval, da se je grozdje takoj podražilo, čim so gospe nehale prodajati na Rotovškem trgu, in zahtevajo prodajalci kar po 4 din zanj. Pomisli grozno vsoto, cele 4 din hočejo imeti ti ljudje za dobro sladko grozdje! In poziva oblast, da cone maksimira! »Večernik« namreč. Nabiranje lepega namiznega grozdja ni kar tako encstavno. Vsak grozd ni za to sposoben, vsaka sorta tudi ne in od mnogih trsov je grczdje blatno. žlahtnina ne obrodi vsako leto tako, da bi se je splačalo tojiti. žlahtne namizne sorte dajo znatno manj kot pa izrazito kletarske sorte. Grozdje je treba lepo očediti, vedno je nekaj gnilih jagod vmes in drugo. Potem ga je trcba daleč nesti v rnesto in previdno nesti, voziti se ga da le, če je lcpo pakano. Plačati je traba tržno pristojbino. Pri odtehtavanju na drobno se precej raztehta. Cena 4 din zaradi teh in podobnih pojavov pač res ni pretirana. V okoliških vinogradih jo delo navadno dražje kot v vinogradih daijnje okolice, odkoder so imele grozdjo gospe na Rotovškem trgu. Prevoz stane razmeroma malo. Okoliški vinogradi so tudi bolj izpostavljeni tatvinam in varovanje preeej stane. Končno so brcmena okoličano- višia zaradi višjih doklad itd. Dolinšek. Obža/orania vvctlni s/tfčdji Nevaren tolovaj prijet. V vasi Gradišče ob severni meji je padel v roke orožnikom iz Selnice ob Dravi že dalje časa zasledovani strahovalec Dravske doline 25 letni Valentin Štrukelj. Aretiranemu so dokazali 12 vlomov in tatvin, katere je zagrsšil od julija, ko je bil izpuščen iz mariborske kaznilnice, do aretacije po okolici Selnlce, Fale in v Št. Lovrencu na Pohorju. Tolovaj se je isdajal za trgovca z lesom tcr sadiem. Nevarno obstreljen iz zasede. V Zgor. Bistrici pri Rušah je oddal neznanec strel iz zasede na posestnika Štefana Kreslina, kateremu je prebila krogla iz puške hrbet in izstopila na prsih. Krvav napad. Ne daleč od Sv. Andraža v Slov. goricah je napadla skupina pijanih fantov 20 letnega posestnikovega sina Jožefa Petroviča in ga je hudo obdelala. Petroviča so nrepeljali v ptujsko bolnišnico s hudimi poškodbami na glavi. Angle&ka vojaka v polni bojni oprenii pred prevow>in v Frandj« Vojvoda VVindsoriki, bivši angleškl kralj Edvard VHL, s plinsko masko po obisku v vo.jnem ministrstvu v Londonu. — KaJcor srio že poročali, se je vojvoda VVindsorski že podal k angleškim 6etam na francoskem bojišou