IsMJ* »""k te »%ijtt s poštnino vred ali * Mariboru s pošiljanje»» m« dom za celo teto 32 din., leta 16 din., čehi leta «Sta. Izven Jugoslavije din. Naročnina se poilje npravnišlvo , S lov en-Gospodarja* t Ma-Koroška cesta 5. se dopoiilja do od-|W»ai. Narečni bo se plačuje v naprej. Mafoa inferuiban šL 115. HredutStro |e Í Maribor» K<*r&ška ecsfe št. 5, 5to!to-f tei se ae Mrsjfefo. $¡»r»r Trt???" tkiseraic in rekÍ2n¡«c\'n. Cere Inírerr'om po docr> vor-u. Za večkratne oglafci primeren papust Nez*. rekJamaeije so poŠta!»« proste, éelwvni račira poS^es* arada LjnMjasa št lGJfllk "Eekfun irrferuibas &t tiS, 4. st*?tilkaB MkñBÜ 15» immuBf |a 1925 59* letnik® flaši fantje v volilni borbi. Letos se opaža v celi Sloveniji veliko gibanje med slovenskimi mladeniči. Oni, ki prihajajo nazaj iz Srbije in Makedonije, agitirajo od hiše do hiše in še po sosednjih Občinah za našo Slovensko ljudsko stranko. Pomagajo jim ratajši, ki še niso odslužili vojakov. In tudi stariši jim po-raegBjo. Kaj je vzrok temu gibanju? "Vsi, ki so sluiili v južnih krajih, pripovedujejo, da so oficirji sami pravili: Poslanci Slovenske ljudske stranke venomer zahtevajo, da se naj slovenske vojake namesti v Sloveniji ali vsaj v Hrvatski Poslanci SLS so v vojnem odboru stavili predloge, da se število vojaštva zniža, da se pa »niža tudi službena doba na šest mesecev. Naši fHOslanci so v parlamentu neprestano energično protesti-mli in ugovarjali proti krivicam, ki se godijo slovenskim vojakom. To je znano po celi državi. Radi tega so tudi grozila Pašičevi ljudje, da bodo n. pr. po-žfence dr. Hohnjeca, Brodarja, Zebota, Bed-5 a * i č a in še nekatere «kuge z a p r 1 i, ker se tako odločno zavzemajo za naše vojeke. Tudi našega »Slovenskega Gospodarja«, ki je objavljal te stvari^ so vojakom prepovedali! Znano je tudi, da ima naša strarvka v programu: voja-e|ko breme se mora zamanjišati, vojaški zakon se mora spremeniti. Radi tega pa je potrebno, da bodo pri volitvah dne S. februarja t 1. zmagale stranke, ki imajo resen namen, tla veliki načrt tudi izpeljati. Mladeniči, fantje, pa tudi sta-liSil Pomagajte Slovenski ljudski stranki do zmage, da izvede ta svoj veliki načrti Liberalci (samostojni demokrati) m samostojneži so v parlamentu pomagali Pašiču do sedanjega slabega vojaškega zakona. Ko sta naša dva poslanca Bedjanič in Škulj predlagala in govorila v -"ojnem odseku za znižanje števila vojaštva, za znižanje službene dobe, za to, da bi slovenski vojaki slvsiiK v slovenskih garnizijah, je sedanji minister pravosodja, bivši madžaron in somišljenik dr. Žerjava in dr. Pivka — dr. Lukinič zaklical: »Tega pa nikdar! Še več vojaštva! 24 mesecev naj služijo Slovenci! Slovenci, v Srbijo, s Srbi v Slovenijo!« — Tako govorijo ljudje, ki vsiljujejo Žerjavovega kandidata dir. Pivka za poslanca! - Slovenskim fantom se radi tega ne čudimo, da od vo-Slca do volilca agitirajo za našo Slovensko ljudsko stranko, Id se je in še bo neustrašeno borila za naše slovenske vojake in za odpravo krivic. Vsak slovenski, mladenič in tudi očetje bodo radi tega vrgli volilno krogljico v našo prvo Skrinjico I Živeli vrli slovenski mladeniči! Vsi na plan dne 8. februarja 19251 —M I lin i.ii—j ii mi ?.»<<&* ar. n ....... " ii 11 min i i um finiLUKiiimni i m Za prekmurje «6 je vršil v nedeljo, dne 11. januarja v Murski Soboti velik ■volilni shod Slovenske volilne stranke. Ne v listih, ne s plakati se ni babnalo ljudi na shod, ampek naša politična organizacija je pokazala svojo moč. Celo Prekmurje ¡je bilo zastopano od Spodnje do Gornje Lendave. Okoli 2000 samih mož in mladeničev, po večini zaupnikov-agi-tatorjev je došlo na zbor. Kakor mravlje so prihajali ljudje «d vseh strani. Vodil je zborovanje narodni poslanec in kandidat Šiftar. (Narodni poslanec Klekl leži težko bolan 4oma.) Voditelj slovenskega naroda dr. K o r o š e c je bil viharno pozdravljen. Njegov govor so Prekmurci poslušali med splošno pozornostjo in ga prelcinjevali viharno, navdušeno. Ko je govornik omenil Radičevo izjavo, da je ftekmurje hrvatska zemlja in Prekmurci Hrvati, je celi ebor zaklical: »Nikoli in nikdar! Mi nočemo biti Hrvati! Mi «mo bili in ostanemo Slovenci!« Govorila sta še poslanec l e b o t in tajnik Horvat. — Popoldne se je vršilo zborovanje zaupnikov iz celega Prekmurja. Dodatki k že podani sliki dr. Pivka. Mi Slovenci smo tako srečni, da bivamo t krajih, •a katere smo radi naravnih krasot ter bogastva ponosni in jih tudi ljubimo tako, kakor menda malokateri *rug narod svojo domovino. Ljubezen do naše lepe slovenske zemlje smo Slovenci najbolj dokazali v svetovni *ojni, k0 so začeli stegovati Italijani prste po našem morju in lepih goriških krajih. Naši slovenski kmetski fantje so se z nadčloveško hrabrostjo borili za obrambo slovenskih krajev. Med slovenskimi kmetskimi fanti *er možmi-vojaki ni bilo niti enega, ki bi se bil. spozabil tako daleč, da bi bil ubežil k najbolj zakletim so vragom Slovencev — k Italijanom in jim tamkaj izdajal lastne brate in milo nam slovensko zemljo, česar ® storil nobeden kmetski fant-vojak, to je storil Sokol, aosiloc dr. Žerjavom r ligte v mariborskem okrožju dr. Pivko je na italijanski fronti pri Carzano po-J*inil k Italijanom in tam.izdal postojanke vojakov, «J so branili slovensko zemljo. Dr. Pivko je bil čisto na- vaden in plačan italijanski špijon in sedaj laže po svojih spisih in na shodih, da je v Italiji delal za Jugoslavijo. Špijon je špijon, katerega se boji in se mu skrbno ogne vsak človek. Dr. Pivko je danes toliko drzen, da se upa kot s špijonstvom v prid Italiji oštrofotani mož nastopiti kot nosilec kandidatne liste in agitirati, naj njega in njegovo stranko volijo ljudje na Slov. Štajerskem, ki so bili in bodo največji sovražniki Italije.. Hvala Bogu, da je naše priprosto ljudstvo že toliko razsodno in pametno, da ve, kaj je bivši italijanski špijon, ki bi danes rad v Beogradu kot poslanec zastopal naše dobro slovensko ljudstvo. Pri Sv. Marku nižje Ptuja, kjer je dr. Pivko rojen, tam že vejo, kedo in kaj je Ljudevit Pivko. Pri Sv. Marku je poskusil dr. Pivko že dvakrat s shodom, a mu je obakrat spodletelo. Prvič ni bilo nikogar na shod, drugič pa samo trije, od katerih nista imela dva volilne pravice, tretji pa jo je zgubil, ker je bil radi tatvine obsojen na 4 mesece ječe. In ta uzmovič je pri Sv. Marku od dr. Pivka določen kot čuvar negove škrinjice. Kakor pri Sv. Marku se godi Žerjavovcu dr. Pivku tudi po drugod, kjer se pokaže med ljudstvom na deželi. Dr. Pivku pri tokratnih volitvah ne gre za to, da bi res on postal narodni posianec, ampak on bi naj bil kot glavni Sokol samo ona privlačna sila, ki bi naj .privabila v Žerjavov tabor vse Sokole. Vsi oni Sokoli, ki niso Žerjavovci, odločno izjavljajo, da ne bodo volili dr. Pivka, ker je bivši špijon in mu tudi pri teh volitvah gre samo za korito. Na kako po Žerjavovo umazanem načinu si je hotel Pivko potom teh volitev priboriti korito srednješolskega ravnatelja, naj pokaže podeželski javnosti pisana pogodba, ki sta jo sklenila med seboj mariborska Žerjavovca dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru in dr. Ljudevit Pivko. Pogodba se glasi: »Midva podpisana dr. Ljudevit Pivko, profesor in dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru, sva danes pod častno besedo sklenila sledeči dogovor: Jaz podpisani dr. Ljudevit Pivko se zavežem za slučaj, da bom dne 8. februarja 1925 kot noefleč liste narodnega bloka izvoljen poslancem, takoj odstopiti mandat v korist sopodpisanega srezkega kandidata Maribor levi breg—Dolnja Lendava g. dr. Franja Li-i pold, odvetnika v Mariboru. Samostojna demokratska j stranka pa se pb sopodpisanem predstavniku in predsedniku Samostojne demokratske stranke (dr. Žerjavo-| ve) v Mariboru zaveže za odstop* mandata v roke dr. i Lipolda izposlovati dr. Pivku najdalje do priSetka šol-| skega leta 1926-26 mesto ravnatelja na moškem, v pod-, rejeni vrsti pa na ženskem učiteljišču v Maribora. Maribor, dne 19. novembra 1924. Dr. Ljudevit Pivko m. p. Dr. Franjo Lipold m. p. Iz ravnokar navedenega te hko sklepa vsak slovenski volilec, da mož kot je dr. Pivko ne zasluži niti ene volilne krogljice ia roke poštenega, našo slovensko domovino ljubečega in za slovensko samostojnost vnetega Tolika! Otežena fotografij® dr. Žerjav-ovega kandidata Jassfa Drofenigg. Naši kmetski javnosti je že itak znano, protiljudsko in protislovensko delovanje bivšega slabostojnega poslanca Josefa Drofenigga iz Št, Jurja ob juž. žel. Mož je bil kot poslanec Samostojne najgorečnejši zagovornik centralizma, kancelparagrafa, Pucljeve volovske kupčije in raznega drugega gorja, s katerim so nas osrečili samostojni kot vladni možje. Kot plačilo za svoje protiljudsko in protislovensko delovanje je prejel g. Drofenigg pri zadnjih volitvah od ljudstva — br< o, ni bil več izvoljen kot poslanec. Pri teh volitvah bi spet rad zlezel kot poslanec v Beograd, pa ne več na Pucljevi samostojni list:, ampak na dr. Žerjavovi. Ker je izdal tokrat Puclja, so ga samostojni pognali iz stranke in sedaj jc postal eden najbolj gorečih Žerjavovcev. Da si bodo pa volilci zopet osvežili v spominu pravo sliko g. Josefa Drofenigga, so nam njegovi rojaki iz Št. Jurja ob juž. žel. poslali tole fotografijo: Znano je, da šentjurski Drofenigg pri vsem svojem politiziranju gleda samo na lastni zaslužek. Svoje narodno kakor strankarsko prepričanje spreminja Ipo razmerah, kakor pač več nese. Za časa Avstrije je bil nemškiitar in šta>ercijanec. V njegovi hiši se je dnevno delil »Štajerc«. Sedaj v Jugoslaviji je bi. samostojni seljak. Ker pa pri zadnjih volitvah ni več zlezel do poslanca, se je pri sedanjih pridružil narodnemu, ali bolje rečeno denarnemu bloku dr. Žerjava. — Kakor v tem o-ziru, tako tuda pri svojem kšeftu poskuša, kje bi se več zaslužilo. Nekaj časa je žganje kuKal, potem je postal abstinent ter začel z mlek?.rno in pokalice izdelovati. Ker že sluti, kako sijajno bo pri teh volitvah zope* propadel, bo začel rajši zavarovalnice ustanavljati. Na tem polju že itak ima prakso, saj je bil svojčas zastopnik kar dveh nemšJuh zavarovalnih družb. Kot občinski odbornik in predsednik sejmskega odbora je pred dvema mescema na sejmski dan od kramarjev zahteval da si dajo zavarovati prostore za svoje stojnice za tri leta. Njemu se Imajo tudi zahvaliti tisti, ki priženejo živino na sejem, da morajo plačati od vsake glave živine 5 D. Tak prijatelj živinorejcev je torej bivši kme-tijec. — Sedaj namerava baje ustanoviti čisto nove vrste zavarovalnico. Pri tej si bodo morali dati zavarovati svoje prostore vsi tisti, ki med služOo božjo -naj cerkve na trgu stojijo. Ta denar bo šel v fond z» zgradbo Sokolskega doma, v čigar odboru je on lo predsednik. Izjema bo samo za njegovega agenta Ur-leba, da še lahko naprej svojim zaslepijencem > la Straže, razlaga dr. Žerjavov evangelij. Pač pa si bole morali dati zavarovati svoje prostore tudi tisti prva'á pijancev, ki se ga včasih toliko nalezejo, da na trgu cb-ležijo. Ker pa taki navadno nimajo denarja, bo id >-stovalo, če ob volitvah njega volijo. Zbiralw.ee za te be> na dan volitev v njegovi hiši in pa kakor je že navade tudi pri zastopniku te zavarovalnice v gostimi, Hi jf najbližje pisarne tržke občine, o čemer še bo itak trebi več spregovoriti. BODITE PRIPRAVLJENI NA VSt.1 Žerjavovoe najbolj boli, kex je slovensko Ijudstve kljub vsem pritiskom od zgoraj trdno in neomajljivo zvesto v tabora SI.S. Žerjavove demokrate presneto peče, ker ne vedo, kje in kedaj zborujejo naši poslanci, da bi jim na zborovanja pošiljali plačane razgrajače ter pretepače. Te dni se je mudil na Kranjskem dr. Žerjav, kjer je poizvedel, kako zavoženo da stoji njegova politika. Dne 12. t. m. se je vrnil Žerjav v Beograd in je tam kaj na seji ministrskega sveta poročal o volilnem gibanju \ Sloveniji. Posebno jt nastopil dr. Ž&rjav proli svobodi tiska in to proti listom Slovenske ljudske stranke. Vlada je sklenila, da bo še enkrat pregledala, kar jej je Žerjav predložil o SLS in nato bo nastopila proti našim listom. Naročniki naših listov morajo biti pripravljeni na to, da bedo naši listi v drugi polovici januarja poginoma ustavljeni. A kljub temu, ako bomo morali po Žerjavovi zaslugi prenehati za nekaj dni z »Gospodarjem« in »Stražo«, naši volilci, naročniki in čitatelji dobro vedo, kaj je njihova dolžnost na dan ro-litev 8. februarja 1925. NE PUSTITE SE OP LAS ITI! Da bi naše v olike zmedli v zadnjem trenutku sdr. Žerjavovi agenti, se pripravljajo na ta posel že danes. Že sedaj se vozijo po železnicah plačani ljudje, ki lažej« potnikom, kako je po Hrvatskem vse za Pribičeviča, na Kranjskem ter Štajerskem pa vse za dr. Žerjava in, dr. Pivka. To so seve volilne izmišljotine Žerjavovcev, ki bi radi na goljufivi način preplašili ter zbegali naše vo-lilce. Tik pred volitvami bodo prišli naši nasprotniki z raznimi brzojavkami, ki bodo oznanjale, da je Slovenska ljudska stranka razpuščena, da prve naše škrinjice sploh ne bo pri teb volitvah itd. Na vse te izmišljotine ne naši volilci ne smejo ozirati, ampak verjeti samo to. kar poroča našim čitateljem, pristašem ter volilcem »Gospodar«, »Straža« in naše tajništvo. Ne pustite se plašiti in begati od plačanih agentov! Politični ogled. Država SHS. Beograjska vlada se sedaj samo ukvarja s pripravami za volitve ter z Radičem in z njegovo stranko. Kot znano, je vodstvo Radičeve stranke z voditeljem vred pod ključem in proti stranki je naperjen zakon o zaščiti države. Iz policijskih zaporov so prodali voditelje HRSS zagrebškemu sodišču, ki je začelo zaprte zasliševati in pregledovati razne spise, katere je vlada predložila sodišču kot obtežil-ni materija! proti Radiču, Radičevi stranki in njenim poslancem. Zagrebški sodni senat se je dva dni posvetoval o krivdi in nekrivdi zaprtih in veleizdaje obdolženih radi-čevcev. Po dvodnevnem posvetovanju je senat odločil, da ni nobenega povoda, da bi moral Radič in tovariši biti v preiskovalnem zaporu, ker niso zakrivili nobenega dejanja, katerega bi bilo treba soditi po zakonu o zaščiti države. Proti temu sklepu senata se bo državni pravdnik v roku treh dni pritožil na stol sedmorice. Stol sedmorice ima sedaj za odločiti, ali potrdi sklep senata in bodo Radič tei tovariši izpuščeni, ali pa vstreie vladnim željam in pridrži reprte š« nadalje v preiskavi — Vsekako je doživela vlada Stran 2. SLOVENSKI GOSPODAR. 15. januarja 193S5. z odločitvijo sodišča močen poraz in se nahaja v presneto neprijetnem položaju in se po Beogradu govori o ostavki vlade. Na ministrski seji dne 12. t. m. je razpravljala vlar da, kako bi se izmotala iz težkega položaja, v katerega je prišla vsled nepričakovane odločitve zagrebškega sodišča. Vlada je celo sklenila, uporabiti ves vpliv, da pritisne na člane sedmorice (banski stol), da ta ne odobri odločitve senata. V Beogradu zboruje sedaj tudi državni odbor, ki pretresa zadnje predpriprave za volitve. Na prvi seji državnega odbora je pred prehodom na dnevni red podpredsednik narodne skupščine dr. Hohnjec podal sledečo izjavo: »Državni odbor, ki je danes zopet zbran na seji, je okrnjen. Nima vseh članov, kakor to določa zakon. Manjka v njem prvi podpredsednik narodne skupščine dr. Vladimir Maček, ki1 je obenem podpredsednik državnega odbora. Njegova odsotnost ni prostovoljna, marveč je povzročena s silo. S tem je pogažen zakon. Duh ustavnih določb zahteva, da ohranijo poslanci po razpustu narodne skupščine svojo imuniteto, kakor velja to vobče, velja pa še posebno za predsedniištvo narodne skupščine. Z obžalovanjem ugotavljam, da se je prvemu podpredsedniku narodne skupščine nasilnim potom odvzela svoboda ter z njo njegova imuniteta. Ugotavljajoč to dejstvo, ki jasno priča o nezakonitosti, ki vlada v naši državi, hkratu izražam naj-odločnejši protest in prosim državni odbor, da ga vzame na znanje.« — Ko je dr. Hohnjec končal s protestom, je zavladala med vsemi člani državnega odbora grobna tiiina. Niti predsednik odbora Ljuba Jovanovič ni imel k temu protestu besedice opravičbe. Z molkom so radikalni in vladni člani priznali, da tudi oni obsojajo nasilje, s katerim nastopa vlada proti Radiču, njegovi stranki in njenim poslancem. Nemčija. Vladna lcri>za v Nemčiji še vedno ni rešena. V nemškem parlamentu si stojita nasproti dve skupini, prva je demokratična in republikanska, druga pa strogo šovinistična in monarhistična. V prvo spadajo socijalni demokratje, demokratska stranka in katoliški centrum, dočim so v drugi razne' nacijonalne stranke. V sredini koleba ljudska stranka, ki se pa vedno bolj nagiba na desno, k monarhi-stom. Komunistična stranka stoji izven tega boja ter zasleduje svoje lastne cilje. Ker je sporazum med obema glavnima skupinama, ki sta si skoraj enako močni, nemogoč, je silno težko sestaviti vlado, ki bi uživala zaupanje parlamenta. Mogoča je le vlada, ki bi se oslanjala na levico ali pa na desnico, toda tudi ta je navezana na podporo bolj nevtralnih strank. Dr. Marx, vodja katoliškega centru-ma, je hotel sestaviti strogo republikansko vlado» toda ni se mu to posrečilo. Sedaj je poveril državni predsednik sestavo vlade dr. Lutherju, ki se je za spremembo obrnil za podporo na desničarske, monarhistične stranke. Mo- . narhisti so pričeli zopet javno groziti, da bodo z nasiljem prevzelj vlado v svoje roke, če se ne posreči vladne krize tako rešiti, kakor bo nji ljubo. Vendar pa take grožnje ni smatrati za nevarne, ker je republikanski pokret v Nemčiji še vedno tako močan, ds prepreči take zelo nevarne poskuse. Fašistično nasilje v Italiji. V Italiji vladajo že precej časa enake notranje politične razmere, kakor pri nas pod vlado Pašiča, Pribičeviča in Žerjava. Fašisti, ki so na vladi, so znali z nasiljem in z oboroženo silo ugnati vse opozicijske stranke tako, da so danes neomejeni gospodarji cele Italije. S svojimi metodar mi so se pa tako obsovražili med ljudstvom, da je tudi njihova vlada v nevarnosti, zlasti ker sta proti njim tudi kralj in armada. Da se zavaruje, si je ustvaril predsednik Mussolini od svojih fašistov neke vrste armado, ki ga drži na vladi. Kralja si hoče pridobiti s preganjanjem republikancev,katerim je razpustil vsa društva ter ustavil liste. Tudi proti opozicijskim strankam nastopa s podobnim nasiljem. Parlament je za njega le igrača, ki mu mora izpolniti vsako željo. Sedaj pripravlja zopet novo orožje proti opoziciji: spremeniti namerava najvažnejše zakone o javni varnosti, o civilni upravi in kazenski zakonik. Da se pod tako vlado, ki nastopa tako nasilno proti samim Italijanom, našim bratom Slovencem baš dobro ne godi, je popolnoma razumljivo. Fašisti- in državne oblasti jih preganjajo ter jim onemogočajo vsak družaben razvoj. Celo nasilje nad Slovani ima namen- naš narod polagoma poitalijančiti. Amerika. h ameriške vlade je nenadoma izstopil tajnik zunanjega ministrstva Hughes. Na njegovo mesto je prišel dosedanji londonski poslanik Kellog. Ta sprememba bede zelo vplivala na zunanjo politiko Združenih držav Severne Arne rike. Dosedaj se Amerika največ pod vplivom Hughesa ni vmešavala v evropske zadeve ter je bila celo nasprotnica Zveze narodov. Z imenovanjem Kelloga, ki je izrazit pristaš Anglije in ideje sodelovanja vseh nairodov v Zvezi narodov, se bo tudi politika Zedinjenih držav spremenila v tem pravcu. fLUiit Proti temu pomagajo sijajno Aspiri .1- tablete 'iJ»-,«* v Pazite na modro-btio-ide-co peöatno znan ko. Tedenske novice. "Mariborske novice. Mrtvaški ženin v Mariboru. — Glasbena Matica v Mariboru je proslavila v sredo, dne 14. t. m. petletnico svojega delovanja na svečan na^in s tem, da je priredila v veliki Gotzovi dvorani slavnostni koncert na katerem je proizvajala Dvorakovega Mrtvaškega ženina. Nastopilo je v celem sto pevcev in pevk in okrog sedemdeset godbenikov. Koncert je mi nabito polni dvorani uspel nad vse pričakovanje (lo- i bro, o čemer bodemo še spregovorili. Da zamore to prekrasno skladbo slišati tudi okoliško občinstvo, se je i Glasbena Malica odločila, da koncert v polnem obsegu ponovi v nedeljo, dne 18. t. m. ob 16. uri (4. uri pop,>l- i dne), j. udi so v nedeljo znatno znižane cene, ker jc na razpolago veliko število sedežev po nizkih cenah, kar pri prvem koncertu radi silnih režijskih strosKov ni bilo mogoče. Pri nedeljskem koncertu pa bode na primer za 20 D mogoče aobiti lep sedež v prvi polovici dvorane. Skladba je tako lepa, da je pač škoda, ako si je vsak, ki ima količkaj smisla za glasbo, ne pride poslušat. Priporočamo okoličanom, da se potrudijo v nedeljo v Maribor, gotovo jim ne bode žal pola in stroškov. Koncert je nastavljen ob štirih popoldne, da imajo posetniki iz dežele na vse strani po koncertu ugodne zveze. Za vstopnice vlada v Mariboru nenavadno zanimanje ter bode dvorana brezdvomno tuoi za nedeljski koncert razprodana. Zunanjim gostom priporočamo, da si takoj rezervirajo primerne sedeže. Vstopnice so v predpro-daji v trgovinah Zlata Brišnik :n M. Hofer. — Slovensko žensko društvo v Mariboru, odsek za pospeševanje domače obrti — prične zopet z večernim tečajem za šivanje oblek 13. t. m. ob 17. uri v državnem ženskem učiteljišču, Zrinski trg, II. nadstropje, iečaj se vrši ob torkih in petkih cd 17. do 19. ure. Prijave se sprejemajo pri g. Zlata Brišnik v Slovenski ulici ali pri večernih tečajih, kjer se dobe tudi natančnejša pojasnila. Iz Ribnice na Pohorju. Nekatere volilce pri nas moti to, da je bogataš Podlesnik kandidat za poslanca in cincajo sem in tja. Vsi ti eincarji naj si izapišejo za ušesa to, da se Podlesnik vleče za Žerjavovo stranko, ki je v Sloveniji najbolj za nič, še gospoda po mestih je ne mara. V Mariboru in Ljubljani so mestni gospodje postavili lastne liste proti njej. Žerjavova stranka je v najožjem sorodstvu z zapravljive! državnega denarja. Te ničvredneže brani in zagovarja v škodo države, posebno še v škodo slovenskega ljudstva. Za to stranko se poteguje Podlesnik in njegova tovarišija. Tisti, ki tatu drži lestvo ali vrečo, tata brani: in zagovarja, ni nič boljši, kakor tat sam. Zato tudi najslajšim Podlesnikovim besedam ne moremo verjeti in ga ne bomo /olili. Seveda bi napravili ravno tako veliko neumnost, če bi volili samostojneža Pucljai, protestanta Schauerja, Radi-ča ali kakega lenega socijalista. Vsi ti ne zaslužijo drugega, kakor pošteno brco s Podlesnikom vred, ker tudi vseh teh ni nič prida. Volili bomo samo pošteno in delavno Slovensko ljudsko stranko, ki ima prvo Skrinjico; v to volilno skrinjico bomo spustili svoje kragljice. Le pridite vsi na volišče in zmaga bo naša! Smrt našega zvestega pristaša pri Sv. Lenartu poleg Velike Nedelje. Žalostno je sijalo lepo zimsko solnce v soboto, dne 10. t. m., ko se je vila nepregledna vrsta po-grebcev iz Oslušovec proti farni cerkvi. Spremljali smo k zadnjemu počitku občeiznanega in povsod1 priljubljenega bivšega posestnikaValentina Erhatič. Kako so ga povsod cenili v življenju, se je pokazalo pri njegovem pogrebu. Bil je ta mož v dnevih našega gospodarskega pokreta. eden najnaprednejših gospodarjev, pri tem pa ostal vedno ponižnega in pobožnega srca. Bil je dolgoletni član odbora in potem načelstva znanih ormožkih zavodov: Gospodarske zadruge, Ormožke posojilnice in Kletarskega društva. Kako so ti zavodi vedeli ceniti njegovo tiho in naporno delo, so pokazali odborniki z veliko svojo udeležbo pri pogrebu. V srce segajočih besedah je vzel pri rojstni hiši pokojnikovi od njega slovo njegov najboljši in najstarejši prijatelj, tovariš, svetovalec in učitelj v zadružnih rečeh, načelnik Ormožke posojilnice g. Tomaž Korpar. V imenu zavodov in SLS, katere zvesti pristaš in bojevnik je bil pokojni ves čas svojega življenja, je vzel slovo od njega industrijalec g. Peter Zadravec. Poleg šolskih otrok v spremstvu učiteljr stva je pokojniku govoril v slovo na grobu domači vlč. g. župnik Peter Zadravec v spremstvu treh gg. duhovnikov: g. Hrabe, tajnika Ormožke posojilnice, g. Gašpariča, slušatelja visoke godbene šole na Dunaju in g. župnika šentjakobskega Martina Erhatiča, sina pokojnikovega. Tako si našel mir, ljubi naš Valent, katerega si na svetu nisi u-tegnil poiskati. Tvoj vzgled naj nam vzgoji veliko število mladih gospodarjev, ki bodo, kakor Ti, znali stati v vrstah zavednih krščanskih mož! 501etnico svoje službe cbhaija dne 2. februarja Jožef Polak, cerkovnik pri Veliki Nedelji. Ker je pa kot 801etni starček popolnoma brez vseh sredstev ter v skrajno slabem gmotnem položaju, se ob priliki njegovega jubileja priporoča vsem čč. gg. dušnim pastirjem, katerim je on na njihovih primicijah stregel, da se ga spomnijo s kakim malim darom. Priporoča se tudi vsem domačim gospodarjem in gospodinjam, da ga razveselijo s kako klobasico ali kakim ocvirkom. Če bi pa tudi še kaj tistega bilo, o katerem pravi narodna pesem: »Ki nam zdravje in korapo da«, bi ga še posebno razveselilo. Radi pijanosti zmrznil. Od Sv. Jurja ob južni železnici smo prejeli: Tu je umrl v noči od četrtka na petek v preteklem tednu, znani poglavar pijancev, delavec Janez Pisanec, po imenu »Major«. Prejšnji dan je popi' čez en liter žganja. Ker ni mogel vsled pijanosti zvečer domov, ga je žena zavlekla v bližnji Verbičev hlev. —. Drugo jutro so našli mrtvega. Zdravnik je konstatirat smrt vsled srčne kapi. Pogrešali ga bodo prodajalci žganja. Pa tudi kandidat Drofenigg bo zopet dobil en glas manj, ker od takšnih ima največ glasov zagotovljenih v domači občini,. Predvolitveni glasovi iz Šoštanja. Nek upokojeni učitelj N. Cugmus v Ravnah si domišljuje, da je volilni agitator iPašičevega režima, ker se posebno trudi, kako bi nas kmete nagovoril, da naj volimo orjunsko listo, češ, da je ta edino prava. Ta mož mora biti zelo neveden, če misli, da smo mi kmetje politično tako nezreli, kakor je on, ki nam ponuja tako propadlo in nazadnjaško stranko. Dolbro se zavedamo, da je edina Slovenska ljudska stranka tista, ki dela nesebično in plemenito za blagor naroda. Zato bo vsak zaveden slovenski kmet dne 8. februarja volil svojo stranko in vrgel krogljico v prvo skrinjico. Če pa tega bivšega nemčurja in sedajnega velesrbijanca niti zdaj na stara leta, ko pride navadno vsak človek do pravega spoznanja, ni srečala pamet, potem mu svetujemo, naj uživa svoj blažen pokoj doma za pečjo in naj ne pokriva svoje sive glave s klobukom sramote. —' Kot pri vseh občinskih uradih, je tudi pri naši okoliški razsežni občini veliko u-radnega posla. Umestno bi bilo, da bi občinski odbor upošteval prenaporno delo tajnika in g. Milošu Tajniku priskrbel kakšno pomožno moč, n. pr. gdč. Vikico Gregorev-čičevo. Fotografija političnega skakača. Iz Zavodenj poročajo: Dolgo let dela pri nas zgago trgovec in gostilničar Ročnik po navodilih brata v Šoštanju. Da bi lažje preslepil Ljudi in jih ujel v svojo liberalno mrežo, se je nekaj časa hlinil pristaša Samostojne kmetijske stranke in skrbno skrival svoje liberalne rožičke. »Kmetje, vkup«, se je drl, »nikdo nam ne sme kemandirati« — in je služil mastne tisočake, zidal velike stavbe in se bogatil. Ko je iz kmečkih žuljev skupaj pobasal milijone, je »pozabil« na kmetijsko stranko in se udinjal kapitalistični velesrbski Žerjavovi stranki, ker se kot milijonar nas kmetov seveda sramuje. »Kmetijski list. ki ga najbolj pozna, saj je dolgo vrsto let v njem blatil naše najboljše može; niše v številki od 31. decembra o njem sledeče: »Ročnik'je gosposki demokrat, Samostojna mu je služila samo v to, da ije napeljal vodo na svoj mlin. Svetujemo Ročniku, da si to »pohvalo« vtakne za klobuk, da ga bo vsak pošten človek od' daleč spoznal in se mu izognil. Upamo, da bodo vsi oni, katere je premotil, spregledali in mu obrnili hrbet ter mu povedali, naj se kot iz-dajica kmetske stranke brati z liberalno gospodo velesrbs-kega duha v Šoštanju, nas pa pri miru pusti. V Zavodnjem pa more vsakdo uvideti, da je SLS imela prav, da je nastopala proti Ročniku in ga vrgla iz županskega stolčka. Novice od Sv. Andraža pri Velenju. Pri daleč znani hiši Blagotinšek je umrl hlapec, ki je služil 27 let pri hiši. Opravljal je bolj lahka dela ter pestoval otroke. Smatroii so ga kot člana obitelji ter mu priredili pogreb, kakor največjemu posestniku. Tudi je varoval domačega sina Ferdo Blagotinšeka, ki je tukaj organist, pa so mu njegovi pevci zapeli krasno žalostinko iz hvaležnosti. Vsa fara blagruje radi tega lepega čina Blagotinšekovo hišo. — Zadnji vihar je pri nas hudo mesaril. Male koče je kar prevrgel, druge odkril, pulil je besno strehe, iztrgal robnike in opeko, pograbil omet na zidovju ter ga telebnil na tla. Škode je na tisoče in tisoče. Ljudje so bežali iz hiš ter iskali zavetja drugod; vihar je drevje lomil in s koreninami zemlji iztrgaj orjaške smreke. Gorooljka pa je 'bučala, da je bilo nas strah in groza. Kdo agitira za Žerjavovce v laškem okraju? Od Marije Gradca pri Laškem poročajo: Naša občina je za dr. Roševe demokrate zelo trd oreh. Pri zadnjih volitvah v narodno skupščino je dobila naša stranka 544 glasov, a dr. Roševa demokratska samo 10, čeprav je dr. Roš pošiljal okrog pisma možem, naj vendar njega volijo. Pripomnimo, da na teh pismih ni bilo znamk, pa bi vedel o tem gotovo g. poštar Slavec več povedati. Pa saj smo državotvoren element. Pri zadnjih občinskih volitvah lani se je g. dr. Roš namesto pošte izposodil železniški telefon, ki je državna laist, za agitacijo. Za sestavo kandidatne liste so ljudje podpisali, a dr. Roševi poštenjaki niso povedali ljudem, kaj podpisujejo in so potem, ko so uvideli, da so prevarjeni, podpise preklicali. Dva podpisa sta bila ponarejena in lista je morala biti po paragrafih zavrnjena. Proti zavrnitvi so se pritožili, a sicer zvite dohtarske glavice zopet ne pri pravi instanci. Pritožba je bila zavrnjena. Zato pa pravijo' ljudje, da čudne po svetu gode se reči, ko Podrebaršek Roša postave uči! Tako smo prišli zopet do volitev v državni zibor. Med našim ljudstvom je udomačen pregovor: da v sili vrag muhe žre. To se je sedaj tudi našemu Rošu zgodilo. Noben pošten in ugleden mož ali fant ni hotel prevzeti agitacije za dr. Rosa in demokratsko stranko. Pred Božičem so nekje v naši občini nekateri delamržni fantje vlomili v neko zidanico in popili sodček vina. Fantje so obstali vlom pred sodiščem. Za te fantje so zvedela tudi demokratje in so dta izmed njih poslali v Ljubljano v politično šolo,, kjer sta dobila nalogo, kakor se sama hvalita, da bosta razbija!% klerikalne shode. Po izpovedi domačih in sosedov jima ne i diši delo» ampak potepanje. Eden od teh dveh, tisti ie Lažiš, je bil že baje tudi pri ciganih, sedaj je stopil v demo kratsko službo. Vemo, da mora dr. Roš večkrat kot advokat zagovarjati ljudi raznih vrst, da pa pusti» da bodo njega po shodih zagovarjali ljudje, kateri so v preiskavi zaradi vloma in tatvine, to pa je tudi za dr. Roša preveč. Trgovci v Laškem, lepo se vam obeta po volitvah, ko stranka ne bo več rabMa fantov za agitacijo, se bodo zopet lahko posvetili svojemu prejšnjemu poklicu: vlomu in tatvini. Možje se sedaj s studom obračajo od demokratske stranke radi njen? nemoralne agitacije. Popravek. V »Slov. Gospodarju« št. 49 od 4. decembra 1924, v parte g. Jožefa Bobnjara se je vrinila majhne T 5. januarja 1925. SLOVENSKI GOSPODAR. gvrsl. Stran 3, j>omota. Datiran bi moral biti namesto v Veržeju s »Stročja vas pri Ljutomeru.« Dalje še pripomnimo, da je dosegel g. Bobnjar 75 iet svoje starosti. Toliko v vednost. Koledarji Jugoslovanske kmečke zveze so pošli in ne moremo več ustreči novim naročnikom. Prosimo krajevne organizacije SLS, ki še koledarčkov niso razpečale, da nam preostale izvode takoj vrnejo. — Tajništvo SLS v Mariboru. Človek, ne jezi se! s slabo uro, kajti za mal denar dobiš pri slavnoznani trdki ur H. SUTTNER v LJUBLJANI št. 992 prvovrstno, zanesljivo in dobro uro s čvrstim in preciznim ustrojem. Istotako lepo in moderno zlatnino in srebrnino po umerjenih cenah. Z urami znamke »1KO« je firma Suttner dosegla svetovni glas! Zahtevajte ceniki O, kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Blsa-mila v obliki steklenic. Fellerjeva Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri vporabi so jako šted-Ijiva, radi tega poceni! Dobe se v petih raznih vrstah (li-lijino, glicerinovo, boraksovo, katranovo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej, po povzetju za 62 dinarjev pri LEKARNARJU EUG. V. FELLER v STUBIC1 DON JI, Elsatrg 341, Hrvatska. Martin Ocvirk v Latkovi vasi se zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ker mu je za pogoreli kozolec takoj in celo zavarovalno svoto izplačala. Kdor hoče biti prav in dobro zavarovan, naj se obrne na podružnico Vzajemne zavarovalnice, Celje, Breg 33. Odvetniško pisarno je otvoril v Mariboru na Grajskem trgu št. 1 g. dr. T. Pernat. prireditve. Hoče. Orel v Hcčah priredi v nedeljo, dne 18. t. m. igro »Božja roka« in deklamaciio v Društvenem domu. Začetek ob treh popoldne. Ker večerna ponovitev igre odpade, se bo igra ponovila drugo nedeljo, dne 25. t. m. ob treh popoldne z istim sporedom. Med odmori igrajo tam-buraši. K obilni udeležbi vabi odbor. Meškciva slavnost v Limbušu. Dne 6. t. m. se je vršila v limbuški šoli Meškova slavnost. Naša mladina nam je z-navdHŠenjem predstavljala na novem odru kmečko žaloigro »Pri Hrastovih«, katero je spisal F. Ks. Meško. Pred igro pa je govoril g. nadučitelj tukajšnje šole lep slavnosten govor. Igralci so pokazali svoje talente v polni meri. Pokazali so pa tudi ljubezen in spoštovanje do slovenskega naroda in naših zaslužnih mož. V znak hvaležnosti za njih •trudapolno požrtvovalnost na še prav malo obdelanem narodnem polju smo jih v tolikem številu obiskali, da so jim pošle vstopnice in je bila dvorana nabito polna. Tekom enega meseca so nam vprizorili naši mladi igralci dve lepi in zabavni šaloigri in zgoraj omenjeno poučno žaloigro. Naši mladi Slovenci, le delajte tako naprej 'in oživljajte naš sicer precej zaspani Limbuš! Bistrica pri Rušah. Gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 18. t. m., v gostilni g. Ljudevita Rottnerja v Bistrici plesni venček s srečolovom. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 5 dinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. Slovensko katoliško izobraževalno društvo pri Sv. Martinu pri Vurbergu priredi 18. januarja t. 1. popoldne po večernicah v društvenih prostorih dve igri v 4 dejanjih ter »Sokratov god« Veseloigra v dveh dejanjih s petjem. Vsi, stari in mladi ter sosedje prav uljudno vabljeni. Odsek Orel Sv. Jurij ob T a bom priredi dne 18. t. m. na Polzeli v prostorih g. Cimpermana Jalenovo dramo: »Dom.« Začetek ob treh popoldne. Med odmeri sodeluje pevski in tamlburaški zbor. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Št. Jiošt na Kozjaku. Na Kraljevo so naša dekleta priredila lepo božično igro »Sirota Marija« in to tudi vrlo dobro igrale; psebno teta Barba je izvrstno ugajala. Vsem igralkam, ki so se mnogo trudile, b?di ta lepi uspeh bodrilo za nadaljno prosvetno delo. Tudi poslušalcev se je to pot primeroma veliko nabralo. Za pust nas hočejo fantje z moškim zborom presenetiti in tudi v igri z dekleti veselo tekmovati. Bog živi našo mladinsko tekmo! Kdo bo zmagal, bomo že naznanili! Kozje. V nedeljo, dne 18. t. m., vprizori Katoliško pro svetno društvo iz Št. Petra pod Sv. gorami v dvorani g. Zodlinšeka v Kozjem prekrasno šaloigro v treh dejanjih: »Davek na samce.« S predstavo se prične ob pol 3. uri popoldne. Ker je igra polna smešnih dovtipov, naj nihče ne zamudi prilike, si jo. ogledati. Tudi sosedni občani ste iskreno vabljeni! Bog živi! — -------------rrir-ii i hhm»mn "im— 1 1,1 Gospodarske vesfi. NAŠIM ŽIVINOREJCEM ZA VOLITVE! Za časa, ;ko je Pašičeva in Pribičevičeva vlada na krmilu, je ustavljen do malega ves uvoz živine, mesa, perutnine, jajc in mleka v druge države. Kriva je tega špekulacija bogatašev in bank z dinarjem. Cene živini in pridelkom skokoma padajo. Kmet nima denarja za davke, ki so vsak dan strašnejši. — Ubogo delavsko ljudstvo po mestih ■n tovarnah pa kljub temu ne čuti, da bi draginja padla. To je blagoslov sedanje vlade! — Ko je minister Sušnik znižal tarife na železnici za prevoz koruze v Slovenijo, so Čerjavovci vpili, da je to korupcija! Zakaj? Ker Sušnik ni dal zaslužiti verižnikom milijone. — Slišimo, da hočejo radi malenkostnih živinskih bolezni zopet zapreti živinske seme. Se ta udarec! Hvala Bogu, da 8. februar ni več daleč. Živinorejci! Tega dne obračunate z onimi, ki se igrajo 1 Vašim obstankom! Vse krogljice v prvo škrinjico, ki je naša! Radi krivičnega predpisa cbhodnine. Mnogim posest- ; nikom in obrtnikom se je za leto 1924. predpisal dohodninski davek v tako pretirani višini, da je na stotine ljudi krivično obdačenih. Termin za prizive in napovedi je do 31. januarja 1925. Ker mnogi naši ljudje ne znajo sestav-ljati rekurzov in napovedi, bom za okraje Maribor levi in i desni breg. Št. Lenart, Slov. Bistrica in Marenberg urado-val v Mariboru v upravništvu »Slovenca«, Koroška cesta št. 1 (blizu Cirilove tiskarne). Kot uradne dneve, na katerih bomo našim ljudem pomagali sestavljati rekurze in napovedi, določam sledeče dni: v torek, dne 20. januarja, sredo, dne 21. in četrtek, dne 22. januarja. Začetek vsak dan ob pol 8. uri zjutraj. Iz mariborske okolice naj pridejo prizadeti popoldne od 2. do 6. ure. Vsak naj prinese vse listine, ki se tičejo dohodnine, seboj (položnice, obvestila itd.). Krajevne organizacije po vseh župnijah prosim, da to obvestilo razglasijo v nedeljo, dne 18. januarja, pred cerkvijo. — Franjo Ž e b o t, narodni poslanec. Kmeti-ska podružnica Ma/ribor in okoliš nujno poziva svoje ude, da se za modro galico, kakor tudi za semenski oves takvj prijavijo in obenem plačajo udnino za 1. 1925 v trgovini Klanjšek in Penič, Vetrinjska ulica 9. Družba razglaša, da bo modra galica letos po 8 dinarjev kg franko Ljubljana, češki semenski oves po 4.50 do 5 dinarjev kg. i Za gaiico je pri naročbi treba na račun dali po 4 din., za j: oves po 2 dinarja od kile grama. Čas za naročbo je le do j: 8. februarja, kajti podružnica mora prijave Kmet. družbi poslati najkasneje do 10. februarja t. 1. Na poznejše prijave po gori navedeni ceni se bo družba mogla ozirati le v razmerju z razpoložljivo množino. — Načelnik. Sadjarji in vrtnarji mariborskega okraja! V svrho pridobitve čim večjega števila članov je sklenil odbor marib. podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, organizirati v svoji podružnici vse sadjarje in vrtnarje mariborskega sodnega okraja. Člani plačujejo 25 din. kot letno članarino, s čimer zadobe sledeče pravice in ugodnosti: 1. Dobivajo vsak mesec društveno in strokovno glasilo »Sadjar in vrtnar«, ki prinaša aktualne .in času primerne članke o sadjarstvu in vrtnarstvu, v bodoče tudi vinarstvu in kletarstvu iz peresa najboljših strokovnjakov in praktikov. 2. Imajo pri nakupu sadnega drevja, vinskih trt, vrtnih rastlin in semenja popust, odnosno prednost v državnih in deloma tudi privatnih podjetjih. Nečlane se bo zadostovalo šele v drugi vrsti in plačujejo mimo tega blago po dnevnih tržnih cenah. 3. Člani imajo pravico brezplačne udeležbe pri vseh društvenih in podružničnih prireditvah: predavanjih, tečajih, izletih, sadnih in vrtnarskih razsta-I vah, ogledih, itd. ter dobivajo v vseh vprašanjih, tičočih j se sadjarstva, vrtnarstva, vinarstva in kletarstva brezplačen nasvet pri naši podružnici. 4. Pri nakupu sadjarskega in ; vrtnarskega orodja, strojev, aparatov, sredstev za zatiranje škodljivcev in bolezni, umetnih gnojil itd. bo šla naša : podružnica svojim članom vedno radevolje na roko. Obračamo se torej do vseh onih, loi se bavijo z eno ali ) drugo omenjenih kmetijskih panog, da pristopajo v last-1 nem interesu v čim večjem številu k Sadjarskemu in vrt-; narskemu društvu za Slovenijo ter javijo svoj naslov: Poji družnici Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru, i drž. vinarska in sadjarska šola. Tržni dan v Mariboru dne 10. januarja 1925. Ta tržni i dan je bil dobro preskrbljen, kajti prišlo je 76 slaninarjev : na trg, ki so prodajali svinjino po 25 do 40 din., slanino po 35 in drob po 20 din., domači mesarji pa govedino po 21 do 25 din., teletino 24 do 30 din., svinjino po 30 din., klcbase po 25 do 60 din., prekajeno meso 45 din., drob pa po 8 do 15 din., v mestni mesnici pa so prodajali govedino po 21.50 din., teletino po 25 din. in loj po 20 ! din. 1 kg. — Perutnine je bilo komaj 400 komadov in se je prodajala: kokoši in piščanci po 20 do 65 din., race in gosi po 62 do 100 din., purani pa po 100 do 160 din. komad. Tu je bilo malo prometa. — Domačih zajčkov in divjih zajcev to pot ni bilo na trgu. — Krompir, zelenjava, | sadje in druga živila: Na trgu je bilo 20 vozov krompirja in i zelenjave in 7 vozov jabolk. Cene so bile: krompirju 10 i do 10.50 din. mernik, čebuli 1.50 do 6 din. za venec, j zeljnatim glavam 2 do 5 din. za komad, kislemu zelju 4 din., kisli repi 2 din. kg, solati 1 do 2.50 din. za komad ali kupček, jabolkom 3 do 7 din., hruškam 5 do 15 din., figam 18 din., dateljem 26 do 30 din. za I kg, limonam 0.75 do 1.25 din., pomarančam 1 do 2.50 din. za komad, sirovemu maslu 48 din., kuhanemu maslu 54 din., smetani 16 din. 1 kg, jajcam 2.25 do 2.50 din. komad. — Lončena in lesena roba: Te je bilo precej in se je prodajala po 50 para do 175 din. komad. Brezove metle so bile po 3 do 5 din. komad Na prodaj je bil tudi en ročni voziček za 1250 din. — Seno in slama: V sredo, dne 7. t. m., so kmetje pripeljali: 6 vozov sena in 1 voz slame, v soboto, dne 10. t. m., pa 11 vozov sena in 6 vozov slame na trg, ter so predajali seno po 75 do 87.50 din., slamo pa po 60 do 65 din. za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Dne 13. t. m. se je prignalo: 6 konj, 1 bik, 138 volov, 345 krav in 4 teleta, skupaj 494 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 11.25 do 11.75 din., poldebeli voli 10 do 11 din., plemenski voli 9.50 do 10 din., klavne krave debele 9.75 do 11.75 din., plemenske krave 7.50 do 9.25 din., krave za klobasarje 5.75 do 7 din., molzne krave 7 do 9.75 din., breje krave 7 do 9.75 din., mlada živina 10.50 do 11.25 diru, teleta 15 do 17 din. Prodalo se je 128 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 9. 1. 1925 se je pripeljalo: 123 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 175 do 300 din., 3—4 mesece 300 do 425 din., 5—7 mesecev 450 do 700 din., 8—10 mesecev 650 do 900 din., eno leto 1100 do 1400 din., 1 kg žive teže 14 do 16 din., 1 kg mrtve teže 19 do 21 din. Prodalo se je 41 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 25—27.50 din., II. vrste 22—24 din., meso od bikov, krav in telic 15—20 din., telečje meso I. vrste 25—30 din., II. vrste 21—24 din., svinjsko meso sveže 18.75—35 din Vrednost denarja. Na denarnem trgu je opaziti silno visok skok vrednosti našega dinarja. Tako stane ameriški dolar danes 59—60 din., dočim je stal še pred kratkem 79—80 din.; francoski frank stane 3.40 din., italijanska lira 2.60 din., čehoslovaška krona 1.80 din. in 100 avstrij skih kron 8 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.60 centimov. Kdor zida novo hišo ali staro popravlja, ima ugodno priliko nakupiti po nizki ceni žlebove, vratica za dimnike, cela okna, vrata itd. v vojaški baraki v Mariboru, Samostanska ulica. 17 2—1 Dopisi. Sv. Križ pri Mariboru. Robnikova polomija na Kraljevo je napravila na celo občino najboljši utis in pognala novega navdušenja med naše volilce. Razume se, da vele-srbski g. Robnik ni hotel takoj nastopiti svojega »zmagoslavnega« pohoda proti domu, temveč je še razlagal svoj velesrbski in protiklerikalni evangelij pri Verdoniku in pri Hočevarju. Silno protidržavno se mu je zdelo, da bojda neumni klerikalci nosijo fajmoštru klobase v farovž, nakar mu je neki domačin odgovoril, da tega Križančanom ni treba, ker gospod pride sam po klobase. G. Robnik je tudi potroštal špijona Dolfeka, ki se mu je pritožil, da ga je hotel g. župnik marš ven nagnati iz občinske pisarne, njega, nedolžnega revčeka, ki je vendar najboljši klerikalec in se v politiko sploh nič ne vmešava (!). Najhujše mu je pa bilo to, ker gromski klerikalci niso hoteli priti k njemu zborovat, kar solze so ga polivale, ko se je spomnil ogromne škode, ki jo je vsled tega. Bog ve, koliko gulažev in pečenk bi bilo šlo, in najmanj en velik sod vina, tak< pa nič! No, si je mislil, se bom že maščeval ob prvi pri liki, ko bo prišel kak klerikalec z nabito polno denarnic v moje kremplje, noč je temna, maušljati znamo! Kdo b zvedel, če ga opipljemo za par .tisočakov! Ljudstvo se bi) polagoma streznilo in ne bo več nasedalo liberalnim kr -čačem in brezvestnim podeželskim pijavkam! Sv. Jurij na Pesnici je zadnji teden zopet močno zaslovel širom Slovenije radi protiklerikalne in protifarški' pobesnelosti nadučitelja Robnika in njegove verne bande. Upamo, da bo 8. februar dokazal tudi pri nas, da Robnikova brezverska steklost še ni vseh okužila, čeprav je na pravila že veliko, škode pri deci in pri odraslih. Za danes pa naj poročamo o nečem zelo lepem od nas, o Meškovi slavnosti na minulo Štefanovo, ki se je Izobraževalnemu društvu jako posrečila: poleg govora o Meškovem delu in pomenu lepo petje, še lepša deklamacija in najlepše vpri-zorjena Meškova igra »Mati«, ki je vse gledalce premagala, da so tudi v očeh mož in fantov blestele solze. Tako se dela kulturni napredek in požlahtnenje src! Društvu pfi kličemo: Vkljub težavam napTej! Mladini: Okleni se ga in izobrazuj se v njem! Sv. Rupert v Slov. gor. Dopisniku »Domovine« z dne 1. januarja, št. 1, pod naslovom: Sv. Rupert v Slov. gor.. odgovori podpisani sledeče: Na Marijin praznik se pri na; v cerkvi pri nauku za Marijino kongregacijo sploh ni govorilo o kaki korupciji ali o kaki agitaciji za »Stražo« in »Gospodarja-;:, temveč v cerkvi je bil govor v strogo verskem duhu. Zato ste lažnik in zahrbten obrekovalec. Vaše slavno ime za enkrat še zamolčim. Možje, kii na tak način blatijo katoliško cerkev, so pri naših Ruperčanih brez po mena in veljave. Ruperčani Vas dobro poznajo kot zagrizenega nasprotnika SLS, njenega voditelja dr. Korošca. Žebota itd., o katerih ne veste niič dobrega povedati, zlasti kadar agitirate pri svojih stanovskih tovariših za UJU Škandal! G. Zebot pa Vam je tudi trn v peti, ker Vas nic ni povabil na zaupen sestanek lin ker ga naše zavedno ljudstvo rado posluša, visoko spoštuje in čisla. Kar se p8 tiče naših krščanskih organizacij, Vam pa svetujem, da si v spomin pokličete znani verz našega velikega pesnika Prešerna: »Le čevlje sodi naj kopitar«, sicer pride iz Vaših puhlih možgan zopet kak velikanski »ridiculus mus« na svetlo. Revtiderci! Zdravo! — Ferdo Pohrašky, kaplan. Vurberg., Preteklo nedeljo smo imeli občni zbor izobraževalnega društva. Udov je bilo preteklo leto 50. I ki so prečitali 070 knjig. Novih knjig je 15, tako, da ima društvo sedaj 568 knjig. Dohodki društva so znašali 1245 D in stroški 1164 I). Imeli smo dve predstavi in nekaj podučnih predavanj. Odbor se je malo posvežii z novimi udi, ki se za društvo zanimajo. Vojnik. Megleni dopis v ljubljanskem »Jutru« je prv odsev meglene pameti našega Jankoviča. Zaenkrat je svo kanon obrnil v napačno smer, ¡ker dopisniku »Slovenskega Gospodarja« se ni treba bati za stolec, ki mu ga je dalo ljudstvo, pač pa se lahko Jankoviču po volitvah zgodi, dr bo romal nazaj v hribe, kamor po vseh svojih lastnostih spada. V zadnjem času se je začel slinrti okoli naših ljudij. Na vse pretege poveličuje svojo Zerjavovo stranko in hvali državo, ki jo je poprej pod Davidovičevo vlado zaničeval, j Svetujemo našim ljudem to-le: Nekaj časa poslušajte tega I Petra, potem pa ga vprašajte, če se mu država nič ne smili, ker si je sedaj v dveh mesecih dal izplačati okoli 24 tisoč kron, dasiravno ni poučeval, ker je imel namestnika ki je ravnotako vlekel svojo plačo. Ko Vam ne bo vedel I kaj odgovoriti, pa vzemite eno mokro cunjo, pa ga oplah-nite tako, da bo še tisto malo, kar ga je v hlačah, zletelo iz njih in da si bo dobro zapomnil, kedaj je prodajal svojo velesrbsko blago po slovenskih krajih. Sploh si moramo našo trojico Jankovič, Brezovnik, dr. Mikuž dobro zapomniti. Njihov idejni vodja pa je radi tatvine zaprti in iz službe odpuščeni železničar, sedaj hišni posestnik v Vojniku Ribič. Od tega človeka dobivajo te vojniške korifeje na^ vodila, posebno dr. Mikuž, katerega zdravniška zmožnost in vestnost je za las podobna Ribičevi pameti. Ljudstvo si je glolboko oddahnilo, ker se je naselil tukaj nov zdravnik. Sira» 4. ki lu&or vse kafiše b® res mož na svojem mestu in da ive bo treba ljudem zjutsej cel« ure čakati, da se dr. Mikuž vrne te Celja 6 svojo sJcrokano sirovostjo. Krog Bresovni-kove hiše nam pa tudi ni potreba hoditi, ker je še precej ■dkiigih. prostorov, kjer se prodaja res samo blago, ne pa tudi Žerjavov gnoj v obliki »Domovine« in »Jutra«, ki jih paiHija iirezovnak, kateremu kar ne gre v glavo, da se Voj-nSčani r>e pustijo od njega konvarvdirBti, ker vendar v »star-lih oajtih« je vse ležalo pred Breaovnikovo hišo na kolenih. Pa nam so se oči odprle, zato bomo pa 8. februarja vsi, kar nas spada pod vojnišia zvon, volili našo Slovensko ljudsko stranko, Id je res naša, in njenega kandidata g. dr. Hodižerja, ki nas je že na treh krajih obiskal in s katerim smo vsi zadovoljni. Laško. Demokrati irtarijagražke občine, ki jih je to-lika kot v Laškem mostov črez Savinjo, trdijo v »Domovini«, da izgubijo ves teden, preden najdejo občinskega tajnika. Ker naš tajnik ni b&š majhne postave, da ga trezen človek, četudi se šteje za demokrata, ne bi opazil, zato svetujemo liberalcem, naj ga iščejo pri belem dnevu in dokler so trezni, potem ne bodo gubili celega tedna z iskanjem. Sicer pa je tajnik pripravljen, če demokrati plačajo, vsak svoj odhod javiti v »Jutru«, da se bo bralo kot rv. pT. o Žerjavu: G. Ž. je odpotoval, g. Ž. se je vrnR itd. Tako bodo demokrati ie pri jutranjem branju svojega evan gehte obveščeni, ali je tajnik doma, in ne bodo gubil-i tedna. Sv. Jedesrt nad Lašžaim. Dr. Gosar je imel tu na Štefanovi lep shod. Ne bi ofrvemjfJi po treh tednih, a našim or juncem je obležal v ieskxfcvi. V »Domovirvi« pišejo, -ki ali vaijčsi mlin, tudi v skladi*£e ali v « i iclk v n«jem. Naslov v upra' • »ištva. 7O Hkpea, zanesljivega in poŠte-Btga sprejme takoj Miti, t gi-vee, S 7. Marjeta pn Moškanjcik Trgovski pomočnik, rt.lad, spre ten in živa! en, specerijske fe mogoče tudi železninske stroke slov. in nemškega jetika fcmo žen, se sprejme v me.-tu. Ponudbe pod >AB 5g« na orruv-ništvo Slov. Gospodarja. 59 S Koroškega a£en>.a sprejme takoj Ivan Steblo vnik, kovač, Re čica ob Paki. 71 TJSenec ali učenka s. dobrim Šolskim sp'it-valcw li p J|gj)e rodbine se sprejme v trg Vido s Eifciani n bi gom, Paul RoSe atna, Gomilsko. 7»- B Občina Škofjavas razpisuje službo obč uskt5v z ob.irsko pravico v b.Si eltktrična razsvetljava. Naslov v upravi, 63 2 Posestva blizn občinske ceste pri Vojn ku. okolu 42 ordo v, se proda za 500.' ©0 kron. PUfStvO je večinoma skupno in obstoji is vinogradi, stdonosnika, n i> travnikov in okolu 25 oralom gosda. 6 po-lopij: hiša, govej' ski hlev. svinj k kozolec, na podu, spodaj 2 kleti, drvar n ca, "Se v dor rem stanu. Naslov v upravntó'vu. 67 Oda» se takoj v najem »Hotel I a č cac v Jv/ancu. G stilna je v resnici d ibro • bi kana. H > el obstoji iz t velkejedlne s be, v ta eri se vršijo vse zabav« t rei ke gost lni*ke sobe, kuhinje in stan vsnia, 2 sobi 2 kleti, nove ledenice. 2 k e* a za konje, lastna r zsvetlj*ve. 1 niiva, vit ta sofivje, g stila ški »rt in celi ¿ostiiniški i >vent»r. Odda se saa o dobremu strokovnjaku, samo ožecjenemu. Gostih a je 5O let stara. Kavcija potrebna. Ponudbe ca A. Vost.č> Ivanec, Varaidia. 62 R«
  • sp -darsko in h Sno p< si pje v najlepšem st -no Oglasit se treba pri An: Habianif Trnovec it. 11, p. S-la pri Ptuja Tu se izve tudi ceoa, ki ni previsoka. 48 Pekarna se da takoj v najem. Nas; -v v upravnifitva. 47 3 P. sestv«, 10 oralov, zelo rodj-vitao, vinog-ad gozd, travniki in njive, pri Vanboju, se proda. Na^ov v upiavništvu. 46 Proda se lepa hSai velikimi prost ri, tik farne cerkve, ca veliki fari, primerno za trgovino, gostilno ali drago obit. Daleč .ok.og ni trgovine, forej brez konkurence. Vpraša Se v uprav-niStvu. 45 2 Rodovi;«« posestvo, eno uro od Maribora, tri njive, velik trnvtaik, sadonosnik, zidana hiSa, klet, hlevi, cena 120.000 dinarjev. Pojasnila daje Se-pec, Maribor, Grajski trg št. 2. 39 2—1 Izredie ugodno se prod* mdo v trto posestvo ob dr»avni ce»ti okolu 5 oralov. H S a z d ema pobaira, kuhinio. kletjo in do t'ebn:m g s odarskim poslopjem. Njive, t'a''nik večji s d-nosn k. zaokrožen), 2 otala g°zda in inogrkd v so'nfn» oba str-lial od dura. Ce-a 70©r0 di »rjev Pro^a Rinnik Janez, rosest ik, trg Lerr b*rg d. Podplat. St»novanje že piazn-kupec lahko takoj Prevzame 57 Odda se v najem žagi in mlin Pojasnila daje Simon Forstneri^ Motheijeva ul. 18 Mar b>r. 55 Posestvo, 5 oreloVj z novo h i'o, 2 travnikom», 5 njivami, 2 Ta-vama in 8«irjairi je na protaj v Gornji Pristavi §t 66 priPtu u J H bjanič. 56 Lepo vinograd»« posestvo ve l«k sud m snik in pt lie v okolici Maribora na prodaj. Naslov v ooravniStva. 73 2 Kupim takoj malo hišico v pro metnen, kraju pripravnem £a obrt. HiSa ml bi imela i—3 si be in vrt ali tudi » jivo. Po uudbe s poptsom tuše in ceno je poslati na npr vn. 60 2 Trgovska hiša na deželi v maribo. okraju, enonadstrop-na, novodobna, v dobrem stan ju oli okrajni cesti poleg cerkve in šole, gospodarsko poslopje, skladišče, vrt, 2 orala travnika se radi selitve proda. V hiši je diobro uvedena trgovina z mešanim blagom, postni in telefonski urad; tri iepa stanovanja, od katerih je eno s 3 sobami, kuhinjo takoj na razpolaga Tudi trgovina se z blagom vred proda ugodnih plačilnih pogojih. Ponudbe na upravo Rsta Trgovska hua 1875. 1585 ' P« af pod Proda se posestvo s poslopji ob glavni cesti, primernimi za obrt in blizu 8 oralov zemlje, zelo po ceni. Vpraša se pri J. Divjak, Zg. Velka 147, pošta Marija Snežna. 1587 3—1 Dobičkanoeno posestvo, ki obsega 24 oralov, hiša, gospodar sko poslopje, mlin na stalni vodi, vse zidano, 13 oralov go zda, bukov, borov, smrekov, kostanjev les, dva vinograda, ostalo njive, travniki, se radi preselitve tudi z inventarjem ugodno proda. Naslov v uprav ništvu. ^ 1592 3—1 Proda ae posestvo z inventarjem, 25 oralov: 1 oral vinograda, 4 orali njih, 7 oralov kostanjevega gozda, 6 oralov bukovega gozda, 6 oralov trav nikov, hiša s poslopjem nova. Cena 160.000 dinarjev. Več se izve; Sv. Lovrenc na Drav. polju št. 23. 1575 KU'.nj»ni borov od <2—24 cm v premeru b et sk< rie ter 3 7 op 'Mine, Ponudbe čim prej na Branko Mejovšek, Maribor, Sodna ulica 17. 41 Pr« da se nova stružnica z vsem ir d,em. M. Dvorjak, D tvže, p M s! nje. 42 2 Lep Slngfir Šivalni stroj se po nizsi ct i ,'Tud*. O/ožnova ul. št 5, pritličje. 43 Proda se 1-p licencrani ple-p enski bik it oleme, 2 leti etar. Traiie 16, p. Rače 5« Poa r! Rivno d Slo blago nove cene. Plttno, bi henti, druk, hlačevii a, svileni robci sukno itd. D< biva se najceneje pri Trpitm Glavai t'g 17. 49 Okrogli les ku iujem pod ugod* ni ml plačilnimi pogoji. Iščem tudi n< kupoval« e haa. Mi ija obr«n, Maribor, Loška ulica 5. Gramofon s '2 ploSčami se proda tli tudi zameni* za drva M, Novak, Maribor, S^eta^ova ul. št. 62. 72 Lepi nova J st harmonika se ¡. oceni proda. Jos. Vie,.ek, No-vavas, Maribor. 76 (zredaa prihkal V Savinjski d< lini G rnj L ž ics pii Žalcu se proda kr>sno posestvo z dobro'dočim ml nem ter 8 orali zen>l;e. Posesti o se nahaja tik okrajne ce^te četrt ure od žel. postaje. Po asnil» daje Fiorijan Cviki, Gornja Ložaica, poŠt» Žalec. 1550 3 Izjava. Podpisana s"arim, mojemu možu Fricu Plečko kaj posoditi ker oa ni posestnik in • ji z nisum za njefa plačnica. — j M, r ja Plečko v KaSah 61 Dr. T. pernaf si dovoljuje javnosti naznaniti, da je otvoril odtrsfnišlp pisirna ▼ Maribora na Grajskem trgu št. f. V bila rva r®dm'.občni »bo**1 Ktiwairske nabah-ne in prodajne aadruge v LaSkesn, ki s« vT§i v nede^jtx 25. januarja 1025, ob pol 9. uri v ktaplenijl, V s p o r e d : I. Citanje zapisnika zadnjega občnega iinora. 3. Poročiio načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 4. Volitev načelstva in nadzorstva 5. Sprememba pravil. 6. Sluča jrvosti. V slučaju nesklepčnosti' se vrši čez pol ure na istere» ■mestu in e istim sporedom drug občni zbor, ki je sklespčor» ob vsakem števihi navtzočih ali zastopanih zadružnikom 69 Načels tvo.> DEN ëê Inserirajfe! si prihranite, akw kupite mannfaktion« Mag« vCeljuMPrisolncu Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega bfoga, kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlaževin«, tiskovino, baržnn, barhent, belo platno, rujavo plata., nogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensk« perila, brisalke, odeje, dežniki, deini plašči, eefir in pasas*« platno za srajce, klot, čepice in naglavne ruta Ne »postite se prepričati! Za obilen obisk se Aloiz Drofenik Glavni trs 9 C«tj« Glavni trg 9 Postrežba točna! Mera obilno' %l "ESTNA HRANILNICA V PTUJU * J?mči ptujska mestna obč;na in vsi davkoplačevalci metta Pt"ja. Žito vlagajo edino le pri njej: srdišča densr mladoletnih, žapnišča občine itd. Sprejema vloge na knj žice in v tekočem računu, ddjf! ratbčna posojila po najugodnejšem obrestovanju po dogovoru. Pojasnila brezplačno. — V prt štorih mestne hiše. Stanje vlog okrog 20 milijonov kron I J~!tk tiskarne sv. Urila T Maribora. Odgovorni urednik: Vlado Puienjak. izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«