Kamniški O&AN h. 17 Leto XXXVIII Karnnik,7. oktobra 1999 S 7. seje občinskega sveta Nove cene na tržnici, na sejmišču in na Zalah Na začetku prve seje po poletnih počitnicah, 29. septembra, so občinski svetniki potrefili mandat novemu obcinskcmti svetniku i/, vrst SKD Damjanu Mančiću, ki je v svetniških vrstah /amcnjal Jane-/a Krta, ki je zaprosil za razrc-Sitev. V nadaljevanju seje, ki jo je v prvem delti vodil župan Tone Smolnikar, v drugem pa podžupan Dcmitrij Perčič, so se svetniki lo-tili prvega branja odloka o varstvu /raka na območju občine Kamnik, ki ga je obrazložit Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okoljc in prostor. Odlok bo doloćal naloge pri preprečevanju onesnaževanja, ukrepc v primeru prekomernega onesnaževanja, prehod na primer-nejše gorivo in nadzorovanjc stanja zraka. V svojih prcdlogih so svelniki opozorili /.lasti na potrebo, da bi obćina na nek način po-magiila tištim občanom, ki sami ne zmorejo plačati velikih stroskov za prehod na ogrevanje z zcmclj-skim plinom, da bi za prcneha-nje kurjenja s premogom določi-li bolj življenjski rok, da je moč kotla 50 kilovatov prcnizka, da bi žc morali imeli zaposlenoga stro-kovno usposobljcncga kurjača in podobno. Predvsem pa je bilo sli-sati pripombe, da ima sprejetje odloka smiscl 1c, čc bo zagotov-Ijcn ludi kvaliteten nadzor nad njegovim uresničevanjem. Saša Mejač, nova odgovorna urednica Kamniškega občana Ohčinski svvl je razi'i'šil iloserianjo odgovorno urcihucc Kiimniš-kcffd iihčcmti lirctlo l'odbrcžnik Vukmir na njeno željo in za novo odgovorno iireilnico Ktiinniški'ftd oblima imenovat Sušo Mejiie. V prvem branju odloka o oskr-bi s pitno vodo v občini Kamnik so svetniki soglasali, da je potrebno poenotiti gospodarjenje z vodovodi v občini. Opozorili pa so na več odprlih vprasanj, kot je obvezno priključcvanjc na javne vodovode, kjer se ti zgradijo, za-menjavo podzemnih hidrantov z nadzemnimi, nalančnejšo oprede-litcv poraćunov za porubljeno vodo ob spremembi cen in podobno. Bre/. večje razpravc so obćin-ski svetniki ob prvem branju spre-jcli Judi odlok o pogojih, postop-kih in merilih za podelitcv koncesije za opravljanje javne gospodarske službe »oskrba s pitno vodo«. Vcč pozornosti pa so svetniki namenili predlogu odloka o jav-nem redu na območju Velike planine. S tem (xllokom, obra/.ložil ga je direktor občinskc uprave Ivan (Nadaljevanje na 3. strani) Kamničani prisostvovali beatifikaciji škofa Slomška Veličastnć in neponovljivo l-c nekaj mesecev pred smrtjo se je škof Slomšck odločil za obisk pri papc-žu v Rimu. Dolga pot je bila za njegovo bolezen, imcl je hernio, tvegano de-janje. Osobnim težavam so se pridružile se /imanje nevarnosli v revolucionarnom vrenju in političnom združevanju državio na Apeninskom polotoku. Na pol v Rim je tako Slomsek moral preko Švice in I-ran cijc tor na koncu Se po morju od Marseilleja do Ostijc in Rima. To je ztnogla le velika ljubezen. Po skoraj 150 letih sta bili v nedeljo, 19. septembra, vlogi zamenjani. Papež je, kljub svojim letom in ne najboljšemu zdrav ju, priromal v Maribor, da i/.kaže čast blaženomu školu Slomsku. In tuđi to je /.mogla Ic velika ljube/on. Skupina mladih Kamničanov na prireditvenem prostoru. Valovanje množice na Belnav-ski poljani je /govorno govorilo o tem, da Ijudje razumejo in cc-nijo pozornost, ki jo je izka/.al Varčevanie za novo tisočletje Imate denar. Obresti za kratkoročne vezave se vam ne zdijo dovolj visoke in ne veste, kdaj v prihodnosti boste denar uporabili. Ponujamo Vam rešitev. Depozit za 5 že od 150.000,00 SIT dalje Prednosti: • varčevanje za 5 let • možnost prekinitve že po prvem pretečenem letu • rastoče obresti Pričakujemo Vas v naših poslovalnicah na Ljubljanski 45 (tel.:818-300) in na Glavnem trgu 10 (tel.: 818-500). ■Cer je jutri nov dan. ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d, Ljubljana Podružnica Kamnik papež s svojim prihodom v Maribor, Žc v uvodnom dolu evharistič-noga slavja je papež / besedami: »Po goročih željan mnogih, ko smo sliSali za mnenjc Kongregacije za zadevo svet ni kov, s svojo apostolsko oblast jo dovoljuje-mo. da so častitljivi Božji služab-nik Anton Martin Slomšck odslej imenuje blaženi«, spodbudil k na-vdušonemu ploskanju okoli 170.000 prisotnih. Izpolnila so se priča kovanja mnogih goneracij v 1250-letni zgodovini kršćanstva med Slovenci. (Nadaljevanje na 2. strani) Bogdanu Potniku nagrada Ex tempore Ljubljana '99 Pod malograjsko k&pelo smo z našo kmero zabiili znunega kamniškega sli-karskega samorantnika Bogdana l'oinika. Zaključeval je svojo, doslej najveCjo upo-dobitev Malega gradu - akvarel, ki je na-menjen kamniškemu rojaku v daljni Kanadi. Ker smo sllšali, da se je Potnik udele-žij nudavnega slikarskega Ex tempura v Izubijani, ki ga vsako leto prireja Društvo likovnih samorastnikov Izubijana, nas je zanimah), kakšni so bili njegovi vtisi s tega srečanja slikarjev. Brez besed je sto-pil do bližnjega avtomobila in nam pokaza! lično diplomo, na kateri je pisalo, da je Bogdan l'olnik za svojo upndobitev Ljubljane v nlju prejei veliko - prvo nagrado na razstavi del Ex tempore Podoba Ljubljane '99. Strokovna komisija je izmed približno 80 likovnih del za razstavo na ljubljanskem gradu izbrala okoli 40 del. Seveda veljajo Bogdanu ob tako po-membnem priznanju tuđi naše iskrene ćas-tilke! ES. Okrogla miza SLS Podružnice Kamnik O skladnosti regionalnega razvoja Slovenska ljudska stranka podružnica Kamnik je v petek, 24. septembra, v dvorani FranćiS-kanskega samostana organizirala okroglo mizo na temo SKLA-DEN REGIONALNI RAZVOJ Stranka s tem želi uresničevali svoj predvolilni program ter se aktivno vključcva-ti v prizadevanja in najti svoje mes-to občini Kamnik glede na pred kratkim sprcjel Zakon o spodbujanju skladnoga regionalnoga razvoja. Na okrogli mizi so so-delovali visoki državni funkcionarji. Državni sekretar g. RADO KLAN-C'AR in državni podsekretar g. IVO PIRY z Ministr-stva za ekonomske odnose in razvoj sta predstavila zgo-raj navedeni Zakon ter obrazložila temeljne ciljc spodbujanja skladnoga regionalnega razvoja. Ti so spodbujanje uravnoteženoga gospodarskoga, socialncga in prostorskega vidika razvoja, zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenj-skih možnostih med regijami s poudarkom na oclostncm pristo-pu k razvoju podeželja, prepreče-vanjc nastajanja novih območij / večjimi razvojnimi problemi, ohranjunje poseljenosti na celot-nem območjo državne ob upoSle-vanju policontričnega sistema po-seliteve in pospeševanje razvoja okolju prijaznoga gospodarstva ter varovanja naravnih dobrin, naravno in kulturne dcdisčine ter drugoga javnoga dobra. Predstavila sta Predsednik Driiavnega zbora dr. Janez Podobnik, župan Tone Smolnikar in koordinator okrogle mrze in občinski svetnik Dušan Jesenik so se po zanimivi okrogli mizi udeležili tuđi t>d-prtja razstave Grof je Andeški. ludi priprave za vključevanje v Evropsko unijo. Dr. BAVEČ z Ministrstva za znanost in tehnologijo je predsta-vil njihovo delovanje pri vzpodbu-janju uspešnih, da bi bili ti se bolj uspešni, ter ustvarjanje vzpodbud. da bi čim vec teoretičnega /nanju prešlo v gospodarstvu. Na okrogli mizi sta sodelovala ludi državni sekretar dr. ANTON SVETLIN in državni podsekrelar g. IGOR HROVATlC z Ministrstva za kmetijstvo. gozdarstvo in prehrano. Predstavila sta vkjuče-vanje njihovega Ministrstva v spodbujanje razvoja manj razvitih, šibkih območij v okviru celostnega razvoja podeželja jn obnovo vaši - CRPOV ter drugih vzpodbud. Predstavljeno je bilo tuđi, kako se v te projekte vklju-čujc naša obćina, kakšne so predviđene spremembe na tem področju in kako je s pripravami vkljućeva-nja v evropske integracije. Na okrogli mizi je sode-loval tuđi naš župan g. ANTON SMOLNIKAR, ki je obsežno predstavil gospodarske probleme v naši občini, se posebej pa je izpo-stavil nezadovoljivo sodelovanjo z državno birokracijo, neustrezno financiranje projektov lokalne skup-nosti ter financiranje sanacij po poplavah. fNadaljevanje na 3. strani) $co$O Moste 88 A Prodajama otatfeln tekstila -4O% AKCIJA oeuTEV HIGHROAD, AIftA/ALK, REEF P0 KAZPR0PAJE ZALOG Iz smeri Kamnika je dostop do naše prodajaine nemoten. tudentski ervis Kamnik Ostani ie naprej z nami! Vjf. e1 t* pw( : ;■■ i t..-,j ;■,,.-, NOVA GOSTINSKA PONUDDA V KAMNIKU Poleg dnevne ponudbe vam postrežemo z raznovrstnimi jedmi po naročitu, nedeljskimi kosili, poslovnimi kosili in večerjami. V prijetnem, prostornem ambien-tu pogostimo tuđi večje družbe, poroke... l'ovobljeni vsuk dan med 11. in 24. uro Gostilna Goručan Kamnik, Radomeljska 18, tel.: 812-528 ob športnem parku Virtus 7. oktobra 1999 AKTUALNO Kamniški ObČAN Do 13. novembra se lastniki delnic pooblaščenih investicijskh družb lahko odločijo: ali zamenjajo delnice za pokojninske bone ali ostanejo delničarji pidov Ali zamenjati delnice za pokojninske bone? Lastniki clclniv nepolnih pooblaščenih investicijskih družb morajo najkasneje do VI novembra sporočiti svojo odločitev. ali bodo še na-prej ivutali delničarji pooblaščenih investicijskih družb (pidov) ali pa bodo se proste delnice pidov zamenjali za pokojninske bone in te kasneje prodali ali jih zamenjali za polico pokojninskega zava-rovanja prvega pokojninskega sklada, lb doslej znanih podalkih interes za zamenjavo delnic pidov za pokojninske bone ni pretirano velik, karje bilo tuđi pričakovati. Većina ljudi se namreč zaradi nepoznavanja tega področja ne zna pravilno odločiti, med Slovenci pa tuđi se ni razširjena navada »varčevanja za starost«, saj naj bi se za pokojninske bone odločili tišti, ki resno mislijo tud I na to življenjsko obdobje. Družbe za upravljanje so zadnje dni avgusla vsem 1,2 milijima delničarjem pooblašćonih investicijskih družb, ki svojih delnic se ni-majo v celoti pokritih s preinoženjem, poslale obvestilo, v katerem sojih seznanili. da so bile z uveljavitvijo zakona o prvom pokojnin-skem skladu republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb vse stare delnice pidov v nominalni vrednosti lt)00 tolarjev zamenjane za U) novih delnic po nominalni vrednosti 11)0 tolarjev. Tako ste namesto 11)0 starih dobili 1000 novih delnic, ven-dar se vrednost vašega svežnja delnic ni s lem prav nic spremeni-la. Ukrali so delničarji pidov iz poštanskih obvestil tuđi izvedeli, kolikšen odstotek novih delnic pooblaščene investicijske družbe lahko zamenjajo za pokojninske bone glede na pokritost s preinoženjem v posamezni pooblaščenl investicijski družbi. Tako lahko delničarji Maksime t in 2 tor Mercate. KmeCke družbe in Kivne Senior zamenjajo 10% svojih delnic. delničarji Maksime .1 polovico, delničarji pida Kronn Krona 10% in podobno. Delničarji pidov Zvon ona. Vi-pava invest \anos. \l'l> 1, l'omurska investicijska družba 1, Zlata moneta I in Trigla\ steber t te možnosli ntmajo. saj so njihove delnice že v celoti pokrile s preinoženjem. Pred odloćitvijo: ostati delničar pooblaščene investicijske drut-be ali delnk-e zamenjati za pokojninske bone l'rejeli obra/.ec je potrebno iz.polniti in podpisanega vrniti svoji družbi za upravljanje najkusneje do t:i. novembra. ('e tega ne hosle storili. se razume, da želite obdrzati delnice pooblaiičenih investicijskih družb. \ tem primeru boste lahko z delnicami pidov prosto trgovati preko borze, dajale pa vam bodo tuđi pra\ ico do sorazmer-nega dola dobička v obliki dividende ter pravico do upravljanja, \red-nosl vaših delnic pidov bo seveda odvisna od tega. s kakšnim pre-moženjem bo država zapolnila privatizacijsko vrzel v piilih. Že danes /);i je jasno, da. nam delnice pido\ obljubljajo neznan donos -dividendo, kl je odvisna od kako\osti in donosnosli naložbenega pida. llazllčne družbe za upravljanje so različito uspešno polnlle pi-de. ki jih upravljaju Zato pričakujejo. da se bodo delničarji tislih pidov, ki nimajo kakovostne naložheiie strukiur<\ odločili za pokojninske bone. Za pokojninske bone se bodo odločili predvsem listi, ki vodo, kaj z njimi početi - lahko jih bodopnulali. vendar najkasnije v treh lelih, ali pa ga zamenjali za polico dodatnoga pokojninskega zavarova-nja. Medlem, ko je donosnosl delnic pidov vnaprej neznana, je pri pokojninskih bonili z zakonom zagotovljen najmanj enoodstolni letni donos in največ petodstotni letni donos za polico. 'Tako se bodo za pokojninsko bone in kasneje za zamenjavo za jjolico odloćili predvsem tišti, ki želijo varno, a mnnj donosno naložbo. Kaj prlnaša polica dodatnega pokojninskega zavarovanja Osnovni namen pokojninskih bonov je zagotoviti iiminikom polico dodatnoga pokojninskega zavarovanja prvoga pokojninskega sklada. Sa podlagi te police pridobi zavarovanec po dopolnjenem šestdesetem letu. vendar ne pred Vi. 7. 2004, pravico do mesečne pokojninske rente. Visina mesečne rente bo izraćunana sele ob začetku njenoga izjilačovanja in bo oilvisna od visini' vplačane premije (števila točk i polici), zavarovalnega obdobja, od starosti ob začetku prejemanja pokojninske renti' in donosnosli premozenja prvoga pokojninskega sklada, ki bo najmanj v visini onoga odstotka letno, za kar jamči Kapitalskl sklad oz. Republika Slovenija. ()l) zamenjavi pokojninskih bonov za polico dodatnoga pokojninskega zavarovanja boste pridobili 20 odstotkov vrednosti. saj skuša država na ta način vz\)odbudili zamenjavo in varčevanje za holjše pokojnine. Vsak j)osameznik bo lahko zamenjal za jiolico največ deset tisoč pokojninskih bonin, kar pomeni. da bodo bone kupovali zlasti tišti, ki želijo bist veno povećati svojo pokoj ni no. Pokojninsko rento /><> pr\i pokojninski sklad iz.plačeval najprej po dopolnjenem šetdesetem letu do smrti zavarovanca vsak petimjsti delovni dan v mesecu za lekoči mesec. r'c imetnik police dodatnega j)okojninske-ga zavarovanja umre. preden pridobi pravico do izplac.ila rente, bo odkupna vrednost police pripadla njegovim detličein. medlem kn pravica do izplačila mesečne rente na ilediče ne preide. Starost WNOS danes 1% 2% 3% 4% 5% 55 let 1.085 1.140 1.197 1.256 1.317 50 let 1.140 1.258 1.387 1.528 1.681 45 let 1.198 1.389 1.608 1.859 2.146 40 let 1.259 1.534 1.864 2.262 2.737 35 let 1.324 1.693 2.161 2.751 3.495 30 let 1.391 1.870 2.505 3.348 4.461 25 let 1.462 2.064 2.904 4.073 5.693 20 let 1.537 2.279 3.367 4.955 7.266 15 let 1.615 2.516 3.903 6.029 9.274 10 let 1.697 2.778 4.525 7.335 11.83 Za lažjo prodsla\ ilov. kaj nuj si obelamo od police prvoga pokojninskega sklada, objavljamo iz vladnega obvestila informativni Izračun visine mesečne rente dodatnega pokojninskega zavaro-vanja Igre za mesečni dodatek k i>okojnini!) za tisoč pokojninskih bonov glede na zavarovalno dobo in donos. Izračun predpostav-(fa, da je vrednost bona na dan .1(1. ti. 1999 oh zamenjavi za polico 249 tolarjev in da prične zavarovanec rento dobivali s šestde- setlm letom starosti. *, .,„..,, SASA MliJAC Iz studije o raziskavi termalne vode pri Vasenem v Tuhinjski dolini Dobro pretehtati tehnične in tržne možnosti Kot smo že poroćali, je obćin-ski svet 16. juni ja na svoji 6. seji sprejel sklep o sodelovanju ob-ćinc Kamnik pri ustanovitvi družbe Termc Snovik-Kamnik, družbe za turistićno in zdravi-liško dejavnost. Po tem sklepu bo finanćni vložck občine skupaj z v prctcklosti vloženimi sredstvi znasal 18 milijonov SIT, od tega je v letoSnjem obćinskem proračunu namenjenih za delovanje družbe 4 milijone SIT. Tuđi iz rezultatov glasovanja o vložku občine (od 16 navzočih svetnikov jih je 14 glasovalo za) je bilo razvidno, da vsi svetniki nišo bili najbolj navduSeni nad predlo-gom, da tuđi obćina s svojimi sredstvi postane solastnik te družbe. Pri tem so nekateri ome-njali poglede ekonomista dr. Bo-gomirja Kovača, ki je v svoji oce-ni med drugim zapisal, da »turis-tićni projekt Tcrmc Snovik predstavlja v vsch pogledih tvegano naložbo. Na drugi strani pa imamo mnogo bolj atraktivne turis-lićne možnosti, ki jih ne znamo ali pa noćemo izkoristiti. Namesto turistićnih eksperimentov in sejanja nepotrebnih iluzij potrebujemo realistične, tržno in pros-torsko bolj atraktivne naložbe, ki bodo lahko postale resnični ste-ber kamniskega turizma«. Morda bi bilo dobro, če bi se ob takih in drugačnih pomislckih snovalci bodočega turističnega in zdravili.skega razvoja na tem ob-moćju seznanili tuđi z ugotovit-vami raziskave, ki jo je leta 1983 po naročilu obćine izdclal Geološki zavod Ljubljana. Iz te obsežne Studije povzamc-mo ne kaj pomcmbnejSih podat-kov in ugotovitcv, ki tuđi o poza rjajo na to, da bi bilo potrebno pred odločitvami o tako po-membnih investicijskih vlaganjih res temeljito pretehtati vsc tehnične, se posebej pa tržne možnosti za gradnjo zdraviliško-tu-rističnega kompleksa na območ-ju Snovnika. Najprej nekaj podatkov o ča-sovnem poteku ra/.iskav. Prve raziskave je Geološki zavod LR Slovenije opravil žc v letu 1953, ko je bilo pri Vasenem izvrtanih prvih sedem vrtin, globinc od 3 do 13 m. V nagloblji vrtini so ugotovili temperaturo materiala 33,5 stopinjc C. Leta 1970 je Geološki zavod po naroćilu občine Kamnik opravil geološke in hidroloSke raziskave ožjega ob-močja termalnih virov. V letih 1972 in 1973 je Gco-loSki zavod po naročilu obćine Kamnik in Sklada Borisa Kidri-ća izvedcl obSirnc hidrogeološke raziskave z globokim vrtanjem. Izvrtali so, deset vrtin na levem bregu Nevljice, globokc od 8 do 206 m. Ugotovili so da srednje globoka termalna cona leži v glo-bini od 40 do 150 metrov s temperaturo 26 do 27 stopinjc C, z možnostjo izkoriSćanja od 10 do 17 litrov na sekundo. V letih 1973 in 1974 so bile iz-delane globoke raziskovalne vr-tinc. V vrtini V-ll pri kovačiji, globoki 103,5 m, je bila izmerje-na temperatura vode 28,4 stopinjc C s prelivom 6 litrov na sekundo. V vrtinah V-12 in V-13 na desnem bregu Nevljice z glo-binami 177 m in 172 m je bila iz-merjena temperatura 30,2 oz. 30,1 stopinj C. Leta 1976 je bil na vrtinah V-II in V-13 izveden črpalni prc-izkus. Ugotovili so, da je mogo-će s črpanjem iz vrtine V-13 dobiti 20 litrov vode na sekundo s temperaturo 28 stopinj C, pri čemer bi se iz vrtine VII Se ved-no prelivalo 5 litrov na sekundo z enako temperaturo. Leta 1983 so v blizini vrline V-13 izvrtali raziskovalno vrtino V-14, ki je globoka 610,5 metra. Pri tem so ugotovili, da so vsc vrtine med seboj povezane hidra-vlično in da temperatura z glo-bino pade. Mcdtcm, ko je bila do globinc 140 m temperatura stalna (25 slopinj C); pa so na dnu vrtine izmerili 20 stopinj C. Zna-ćilno je, da globljc od 471 m v vrtino doteka hladnejSa voda, proti površini pa so vsi dotoki hladnejsi. Na vrtini V-13, ki je oddaljena le 6 m, so v globini 172 m izmerili temperaturo 30,7 stopinje C, zato prcdpostavljajo, da je enaka temperatura ludi na V-14, vendar je med vrtanjem iz-merjena nižja vrednost zaradi izgubljanja odplakc na tcj globini. V vrtino V-14, so spustili ce-vi premera od 139 mm spodaj do 444 mm na vrhu. Do globine 130,8 m so v vrtini nameSčene polne cevi, naprej pa perforira-ne. Pri poskusih so s centrifugalno ćrpalko iz vrtine naćrpali okrog 30 litrov vode na sekundo, pri čemer je imela izčrpana voda stalno temperaturo 25,1 stopinje C. Na podlagi podatkov so raziskovalci zatrdili, da je z gotovostjo mogočc pričakovati ćrpanja vode 50 l/sek s temperaturo okrog 25 stopinj C. Nivo vode bi v dveh letih verjet-no upadcl na 25 do 35 m pod ustnjc vrtine in 1c nekoliko več po 20 letih. Konstrukcija vrtine omogoća vgradnjo potopne čr-palke 203 mm do globinc 58,7 m. Vsi izvrtani vzorci so zelo čist dolomit z visoko vsebnostjo karbonata. Bakteriološka analiza vod je Kamniški občan - Ustanovitelj Obćina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska Va. Odgovorna urednica Šaša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnićni urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informalivne narave, 7A katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednosl po slopnji 8%. Kamniški obean izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva obćine Kamnik brezplaćno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (obćina), tel/fax: 831-311, 041-662-450. Žiro raćun: Bistrica, d.o.o., 50140-601-2X14%. Nenaroćenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotograt'ij ne vraćamo. Tisk Delo - TČR d.d. Ljubljana. OBČINA KAMNIK Komisija za oddajo posnvnega prostora v objektu pokrite tržnice v Kamniku Glavni trg 24, Kamnik ohjavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet javnega razpisa je poslovni prostor v objektu pokrite tržnice v Kamniku. Velikost prostora je (vkljućno s pomo/nimi prostori) 33 m2. Poslovni prostor je namenjen trgovski in storitveni dejavnosti. Prostor se bo odclal v najem za nedoloćen ćas. Minimalna visina mesećne najemninc znasa neto 100.000,00 SIT. Ponudniki morajo v vlogi opredeliti dejavnost, ki bi jo izvajali v tem prostoru, in navesti visino najemnine, ki so jo pripravljeni mesečno placevali. Vlogi morajo priložiti naslednja dokazila: - dokazilo o izpolnjcvanju pogojev za opravljanje dejavnosti: za fizične osebe - dokazilo o vpisu v register samoslojnih podjetnikov, za pravne osebe - izpisek iz sodnega registra - potrdilo o plaćanih davkih in prispevkih - program dejavnosti - potrdilo o državljanstvu (velja za fizične osebe). Ponudhe s prilogami naj ponudniki poSljejo priporočvno na naslov: Oblina Kamnik, Komisija /a oddajo poslovnega prostora v objektu pokrite tržnice, (jlavni trg 24,1240 Kamnik (za javni ra/pis). Rok za oddajo ponudb je 15 dni po objavi. Odpiranjc prispelih ponudb bo komisijske). Komisija si pridržuje pravico, da se kljub popolnim prispelim ponudbam ne izbere noben ponudnik ter da se razpis ponovi. O iziđu javnega razpisa bodo ponudniki onvesčcni v roku 30 dni po zaključku razpisncga roka. Zainteresirani ponudniki si lahko po predhodncm dogovoru prostor ogledajn. Vsc ostale informacije ponudniki dobijo na Obćini Kamnik, lcl. 8IH-I28. PRKDSEDNIK KOMISIJK Bojan Mlakar pokazala, da je voda baktcrioloS-ko ncoporečna. Kemična analiza pa kaže, da je voda kalcijevo-magnezijevo hidrokarbonatna s skupno mineralizacijo 378 mg/l, kar je dokaj nizka vrednost. Analiza vzorcev je tuđi pokazala, da grc za padavinske vode ob prcdpostavki, da se napajalno ob-močje vrtine nahaja pod nadmorsko visino 1000 m. Raziskovalci prcdpostavljajo, da je termalna voda /. najvisjo temperaturo »ujeta« v dolomitu, pod nepropustnimi skrilavci in miocenskimi klastiti ter pod pritiskom izteka ob tem kontaktu proti povrSju. Prcpostavili so tuđi, da doteka iz većje globinc ob prclomni coni, ki leži proti sevc-ru, napaja pa se s hladnejso pod- talnico. Zato so priporoćili, naj se bodoče raziskave usmerijo proti severu ob potoku Snovišek, okrog 800 m severno od raziskovalne vrtine V-14. Ta vrtina je bila pred nekaj lcl i tuđi izvedena): Analiza raziskave termalne vode v Vasenem, ki jo je leta 1983 pripravil dipl. ing. gcol. Renato VcrbovSek z Geološkoga zavoda s sodelavci pravi, da se lahko dobljcni rezultati smatrajo na pozitivne in da bi bilo glede na veliko količino vode možno njeno izkoriSčanjc v balneoloske name-nc in energetsko izkoriSčanjc s pomočjo toplotnih črpalk. Morda bi jo lahko izkoriSčali tuđi kot pitno vodo, vendar bi bilo potrebno izdelati posebne Studije. FRANC SVETELJ Pravica do otroškega dodatka tuđi »izrednim« dijakom Iz Centra za socialno delo Kamnik so nas obveslili, da se na podlagi okrožnice Minislrslva za deki, dru/ino in socialnc zadeve v Iclošnjcm solskem Iclu pri/na pravica do oltoške-ga dodatka tildi tištim dijakom, ki se šolajo i/redno in nišo isknlci zaposlitvc. Tako lahko scelaj polog i/rednih Studentov uvcljavljajo pravico tlo ohoškega dodatka ludi dijaki, ki se ne šolajo redno. Centru za socialno delo morajo k vlogi za pridobitcv otroškega dodatka predložili potrdilo o šola-nju za šolsko leto 1999/2000 in potrdilo U rada za delo, da nišo iskalci zaposlitve. ŠAŠA MEJAČ Kamnićani prisostvovali beatifikaciji škofa Slomška Veličastno in neponovljivo (Nadaljevanje s 1. strani) V homiliji (pridigi) je papež jasno povedal, katere so tiste kreposti in vrline, ki jih je v polni meri razvil Anton Martin Slom-Sck in so vredne, da jih posne-mamo. Verniki naj ga posname-jo v svetosti in predanosti Cer-kvi. Družina, Sola in Cerkcv morajo, po SlomSkovcm učenju, združiti svoje napore v resen vzgoj-ni program, pri čemer naj vsaka ohranja področje svoje avtomije, vse pa naj se ozirajo na skupne vrednote. SlomSck je bil iskren domoljub, ki je ohrunil spoStovanje do dru-gaćnih po narodnosti, kulturi in veri. Danes, ko smo tuđi sami priče strasnih mcdnacionalnih sovra-Stev na Balkanu, je SlomSck vzor, ki kaže, kako je mogočc obćut-Ijiva mednacionalna vpraSanja rc-Siti na miren in civilizacijski način. Prcmiki Skofijskih meja leta 1859 nišo bili lepotni in malcn-kostni popravki, tcmvcč spre-membe, ki so bistveno spremeni-lc življenje in usodo sto tisoč ljudi. Poudarki iz pridige, ki so bili množici še posebno vScč, so bili pospremljeni z odobravanjem, ploskanjem in mahanjem s po-zdravnimi šali. Kot so se množi-cc v zgodnjih jutranjih urah zgri-njalc v Maribor, so se po skoraj triurni slovesnosti vidno zadovoljno odpravljalc domov. Med romarji je bilo kar Stevil-no zastopslvo s kamniskega. Prvi so na poti krenili iz Stranj ob 4. uri zjutraj. Na cilj so morali priti žc do 7. ure, ko se je zaćel kulturni program, v katerem so sodelovali St mrljani. Samo podjeljc Kam-bus je po-peljalo romarje s 14 avtobusi. 6 avtobusov je odSlo iz Kamnika, 3 iz Homca, 3 iz Komende, I iz Zg. Tuhinja in I z Gozda. V te podatke nišo zajeti mnogi drugi, ki so se v Maribor odpra-vili z lastnim provozom. Ko je bil v Belaniji, v hisi Si-mona Gobavca, in je scdel pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega diSavncga olja in pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo gla- vo. Nekateri so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Ccmu ta potrata olja? Saj bi ga lahko prodali za več tristo denarijev in dc-nar dali ubogim!« in ježili so se nanjo. Jezus pa jim je rekcl: »Pustite jo! Kaj ji delatc težave? Dobro delo mi je storila. Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočetc, jim lahko dobro storitc, mene pa nimalc vedno.« (Mr 14, 3-7) Ta pripoved je stara 2000 let. V Ich dolgih stoletjih se človek ni spremenil kaj dosti. Tuđi ob sedanjem papeževem obisku so se nekateri zgražali in žalovali za domnevno i/.gubljenimi milijoni. V njihovih srcih tiči ćrvićck ma-terializma, ki jim zastira pogled k vrednotam, ki so bila na Bet-navski poljani podarjenc vsem tištim Slovencem in tuđi drugim, »ki v srcu dobro mislijo«. Dobroga razpoložcnja ni pokvarilo niti slabo vreme ob vrnit-vi domov. Ob koncu prisluhnimo še vtisom, ki so jih, posebej za Kamniški občan, povodali udclc-ženci slovesnosti. Marija in Toni: »Za naju jo bil to velik dogodek. Občudujeva naklonjenost papeža, da je ob toj slovesnosti prišcl v Maribor. Najbolj pa nama ostaja v spominu samo obred beatifikacijc. Kako tuđi no, saj smo nanj čakali slo-Ictja.« Gospa Loj/ka: »V papeževem obisku in prihodu vidim znamenje globoke vere, za vse nas pa izvir milosti, ki jo kategorija vere.« Gospod Tono: »Današnja slo-vesnost je velik dogodek za Slovence in slovensko Cerkcv. Dogodek som doživol kot slovesno nedeljsko maSo. Ponosen som, da imamo blaženoga.« Matej: Misli in vtisc Sele urc-jam. Veliko je bilo vsega. Ćutim veselje, da papož kljub svojim letom priSel v Slovenije) na beati-fikacijo Skofa SlomSka. Ni mi žal, da sem prišcl v Maribor.« Gospod Ivan: »Udclcžil sem se že več srečanj s papežem. Tako ima srečanje v Mariboru zamc vrednost predvsem v dejstvu beatifikacijc škofa SlomSka.« DAN U KL BEZEK Naslednja, 18. številka Kamniskega obiana bo i7.šla v četrtek, 21. oktobra. Vaše članke pričakujemo do srede, 13. oktobra, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 19. oktobra. 2 Kamniški ObČAN IZ DELA URADA ŽUPANA IN OBCINSKEGA SVETA (»ktohra 1999 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo (vispmšujete, župan odgovarja Težave z zavijanjem na Maistrov most Sprasujcm župana, kako bo rcSil tcžavc Maislrovcga mostu, ki so se pojavile pri normalnom zavijanju avlobusov, ki / avto-busne postaje Kamnik zavijajo na Maistrov most, je na seji obćinskega sveta vpraSal svetnik Jane/ Leskovec in dodal, da je bil župan o tem verjetno žc se-znanjen s strani Kambusa. Župan Tone Smolnikar v svojem odgovoru pravi, da je ob-čina za izgradnjo mostu na pod-lagi projektne dokumentacijo, izdelane v PNZ Ljubljana, 2. 2. 1999 pridobila gradbeno dovo-ljenje. Za izvedbo priključka Mais-trov'c ulice na most in za urc-ditev križišća Maistrovc ulice z regionalno cesto pa si je obči-na 3. 3. 1999 pridobila gradbeno dovoljenje na podlagi dokumentacije, ki jo je izdelal C"P Inže-niring Ljubljana. Po opravljcnih delih je Upravna enota Kamnik na podlagi potrjenc tehnićne dokumentacije, h kateri je dala soglasje tuđi Direkcija RS za ceste, i/dala uporabno dovoljenje 21.4. 1999. Župan je tuđi po-udaril, da so na zahtevo in v dogovoru s projektantom se dodatno ublažili krivino robnika zaradi lažjega izvoza avtobusov Kambusa. Nadaljevanje v kanalizacije v Smarci Na vprasanjc Marjete Humar, kdaj se bo nadaljevala izgradnja kanalizacije v Šmarci, je župan Tone Smolnikar odgovoril, da ima obćina za izgradnjo te kanalizacije sklonjeno pogodbo. V izhodišćih za proračun 1999 je bila določena tuđi prioriteta in- vestieij v komunalne objekte in naprave, med kalcrimi je bilo doloćeno ludi nadaljevanje leta 1998 začete izgradnje kanalizacije v Šmarci. Pri gradnji III. faze kanalizacije je bilo ugotovljc-no, da dcl trase primarnoga ka-nalizacijskcga sistema potoka po opuščeni strugi Mlinšćice. Nadaljevanje gradnje je pogojeno tuđi z novimi zahtevami lastnikov zemljišč, ki svoje soglasje pogo-jujcjo z odmerami in prenosi javnoga dobra v zasebno lasl. Vsc to zahteva izvedbo določe-nih zakonskih postopkov, neka-terc med njinii je opravil žc bivSi izvršni svet občinc Kamnik. Zaradi tega je pričakovana gradnja ćasovno odmaknjena in dražja. Poročila o neuresničenih sklepih občinskega sveta ne bo? Marjeta Humar je ludi predlagala, naj se na dnevni red cne naslednjih sej občinskega sveta uvrsti tuđi poročilo o neuresničenih sklepih OS. Župan Tone Smolnikar ji je odgovoril, da župan lakoga poročila ni dolžan pripravili, ker obćinski svet o predlaganem sklopu svetnice ni glasoval. 159. člen novoga poslovnika o delu občinskega sveta namreč določa, da občinski svet na predlog prcdlagatcljcv, ki lahko predlagajo odlok, sklono, da mora župan uvrstiti na dnevni red seje sveta poročilo o izvrševa-nju sklcpov občinskega sveta ter o opravljcnih na loga h. Svctnici je predlagal, naj v skladu s poslovnikom predlaga svetu v sprejem tak sklop in čc ga bo občinski svet sprcjel, bo župan pripravil potrebno gradivo za sejo občinskega sveta. Zakaj odbor za prostor ni obravnaval sanacije družbe Velika planina? Marjan Schnabl je vpraSal, zakaj predloga sklepa o sanaciji družbe Velika planina ni obravnaval odbor za prostor in komunalne zadeve. V predlogu sanacije je bilo kar nekaj tem, ki se tičejo omonjenega odbora (cesta na Veliko planino, po-čilniski objekti, planinski domovi, žičniške naprave, parkirisča, smučišča itd). V odgovoru Urada župana je med drugim rečeno, da je občinski svet dnevni red 6. seje razširil z gradivom »Predlog sklepa o sanaciji družbe Velika planina d.o.o.«. To gradivo bi v skladu s pristojnostmi morala obravnavati odbor za podjet-ništvo in turi/em ter odbor za proračun in gospodarjenje z ob-činskim premoženjem. Prvi odbor je gradivo obravnaval, drugi pa zaradi neobveščenosti predsednika o potrebni obrav-navi gradiva tega ni storil. Svet bi na sami seji lahko sklenil, da mora tuđi ta odbor dostaviti stalisčc oziroma mnenje, vendar tega ni storil. Gradivo v zvezi s to točko po vsebini ne sodi v pristojnost odbora za prostor in komunalno ureditev, saj se konkretno ni dotaknilo nobenc teme, ki sicer soclijo med pristojnosti odbora in jih je svetnik navedel v svojem vpraSanju. Kljub temu pa bi na pobudo svetnika, čc bi bila dana na omenjeni seji in čc bi dobila ustrezno podporo svetni-kov, ob prckinitvi seje sveta, odbor lahko obravnaval to gradivo in svetu podal ustrezno mnenje. F.S. Z. li. sprašiija, zakaj Mali grad sa ni iulprl za javnost in kaj name-rava oblina storiti, da večdesetlet-j no sanacijo zaključi. O zginlovini Malena grudu je bilo že veliko napisunega, luku tlu sr obi (ini lahko podrobnije saz.numjo .: njegovo z.godovino. lies ja ludi, du "So ie mi Valvasorjavi upodobilvi Kumniku razvaline Malaga gradu skoraj lako obranjene kol dtines. Meščani so jih skozi slolalju ohru njal'i U' toliko, kolikor so bile vkljii-čane v mcslne ulrdbe, sirer pa so jim služile za kamnolom.« (Mali grad v Kumniku, Milun Sagudin). Veliko škode je Muli grud s stol-pom ulrpel v rasu druge svelovne vojne. Nt'inci so numreč v obrainb-nciri slolpu zgradi I i bunker, ki je bil po vojni razstraljen. Detonacije so dodatno poškodovalc arheološke plasli malt>grajskegu pobočja. Drla na Maleni gradu potekajo s kraj-šimi prekinilvumi žc pveko M) let, ludi zaradi skopo odinarjanib sred-slrv v ta nainen. Izdamo povećanje sredstev laliko zabelelimo sele v zadnjih telili. Arheološku izkopava-naj so se na Maleni gradu začela že v letu 1979, najpiej na zidiodem debi ;■ ntiinenoin določilve sanacije in z.tiščile ruševin. hla 1979 in I9H2 je prišlo ćelo do tcsiilja drla ruše-vin. ki so neposreilno ogrozdi pre-hivalci' ob vznožjn Malega gradu. Nujnii sanacija slolpa je le ntajheit kamen r mozaiku dokončne uredit ve mulogrujskega kompleksa. Vs/i drla na malograjskem področju je nučrioval. izvajul in nudz.i ral /uvod za varstvo naravne in kiti tuine dediščine iz, Kranjci. Občina se je pojuvljala z.golj kol sojinuncer in ni imelu neposrednoga vplivu na potek tlel. Oospodurno bi bilo nuj-prej statično sanirati oslulinr 1,111/ skih poslopij, opornih z.idov in ku pele i lupo, sele na to pričali i odkn vunjeni in i esiavrirun/em fresk. /*tl je hil visini red del drugačen. /mU> se vedno ni onifigočen iloslop nu mulo grujsko pobočje, ki nudi obiskovul cem čudovit pogled nu incslo Kamnik in kamniške planine. $c već, oporni zidini so ztoadi dolrajanosli propud-li do take mete, du so se dclno porušili, to pu je zuhlevulo znutrut večju, ćelo inlervencijsku vlaganja v santi-cijo. Pouduhli je potrebno, du so drla na Maleni grudu zuradi strmih in visokih pohočij zrlo z.uhlrvnu in s strokovnrgu vidiku izredno odgovornu, suj je potrebno pri sunuciji upo-štrvuti rezu/tale arheoloških izkopa-vunj in na podlagi leleh ninenja, naputke in priporočila arheologov, uinrtiiiistnih z.godovinurjev. restuv-rulorjev, slutikov in drugih. Trenutno je malograjsko podroć-je zu obisko\alcešcz.aprlo. /xi leloš njo sanacijo opornrga jdu nud ku-vurno smo že namenili nekuj već kot 7 milijonov lolurjev. l'red nam i pa je najziihteviiejši posei;. Statično je po-irebno sanirati juyj>"iihodni vogul kapele in oporni zid, ki /e ž.e delti po rušen in neptisredno oyjoža ptebi vulec in minioidoćc r l'tnmovi ulici. Ogrožcna ja lutli kapela, saj je lanski potres po\'Zf(>čil širjenje raz.pok nu strmih in obočnih lokih. Veliko U-žav smo imeli pri usklaje-vunjii potrebnih grutlht nih posegov. Mncnja sialikov in izvtijalcrv so de Ijeria. Nihče pu se noće lotiti dalu, će ne bo z,agot(tvljent> davolj sredslrv zu pričetek in ludi z.uključck del nu tem izredno strinem in nevurnem pohoč-ju. l'oseg bo tlrug, saj je sumo osnovnu zušćila pobočja i n post u vit ev grudbenili odrov ocrnjena na skoruj 5 milijonov tolarjev, sanaciju delno porušena slane pod kapelo pa nu IH indijontn uiluijev. '/.uradi tega sr pri adi i unio du bi nušli način, kako s< i ktusnicm Idu opraviti ludi oslu- MŠMŠlIŠiMIMMMŠlL S 7. seje občinskega sveta Nove cene na tržnici, na sejmišču in na Zalah (Nadaljevanje s I. .tirani) l'rislovnik, naj bi nadomcstili več dosedanjih obćinskih predpi-sov s področja reda, prometnega režima in zbiranja ter odvoza od-padkov. Vcčina svelnikov je bila ninenja, da bi morali ta odlok prehod-no uskladiti s predstavnik! Agrarne skupnosli Velika planina, da reda na planini ne bo mogoee vzpostaviti brez sodclovanja vseh uporabnikov planine. S tem je so- odbora in o menjavi zcmljisča v k. o. Loke, o prodaji 32 m3 zcmljisča v k. o. Podgorjc in o dode-litvi garaž v Zadružnom domu Motnik v last Prostovoljncmu ga-silskcmu društvu Motnik. Predlog sklepa o p(xlražitvi tržnih in sejemskih pristojbin za 2,2-kral je med svetniki sprožil kar prečoj razprav o tem, ali so vsi prikazani stroški utemeljeni, ali ne bi kazalo povećali cene le za stopnjo inflacije in podobno. Volitve in imenovanja Občinski svet je podal pozitivno mnenje svetniku Centra za SD, da se z.u direktorico Centra za sociulno delo Kamnik ponovno imenuje Metku Romšak. Občinski svet je ruzrršil člunico občinske volilne komisija Mojco Ko-retič na njeno ieljo in numrsto nje imanovul Jož.atu Samprimoznika za člana občinska vol Una komisija. Numaslo Juncz.u Kilu pu je zu člana občinske volilne komisije imanovul Dumjunu Hančiča. Dumjan Hunčič je po sklepu občinskega sveta numaslo Junaz.u Krtu poslat ludi član slututurno pruvna komisija. V odboru zu vurovunje okolju pa ho numesto Janaz.il Krtu član Janez Leskovec. i v____________y tarifa je bila 60 SIT) za polurno parkiranje, kar pomeni, da bo parkiranje dra/jc za četrtino. Od I. novembra bodo za okrog 73% višje tuđi Iclne najemnine grobov. Tako bo najemnina za enojni grob veljala 4074 SIT (došlo j'1267 SIT). Po sklepu občinskega sveta bodo za četrtino višje tuđi cene pogrebnih sloritev, ki so podobno kot najemnine grobov veljale od aprila 1997. Na koncu seje so se svetniki sc-znanili s stanjem na področju predšolskega varstva v občini Kamnik. Gradivo, ki so ga pripravili v VVZ Antona Medvcda, je nosilo naslov Stanje, potrebe in možnosli na področju predšolskega varstva v občini Kamnik. Vendar so svetniki pogrešali bolj konkretnih prcdlogov o tem, kako čimprej prili iz sedanje za-gate na tem področju, saj so mo- glašal tuđi župan Smolnikar, ki je zagotovil, da bo v začetku oktobra posvet s predstavniki pašne skupnosti o teh in drugih odpr-tih vprasanjih. Po mnenju podžupana Hočcvarja brez usklajcvanj odlok v ohćinskcm svetu ne bo dobil podpore. Na predlog podžupana Dcmit-rija Pcrčiča je občinski svet sklenil, da župan do 31. 12. 1999 uskladi z veljavno zakonodajo pogodbo o medsehojnih pravicah in ob-veznoslih uslanovitelja in izdaja-tclja časopisa Kamniški občan. Med premo/cnjsko pravnimi vprašanji so občinski svetniki sprejeli sklep o opustitvi javnega Vendar so na koncu le soglašali s predlagateljem, da so sedanje cene, ki veljajo od leta 1995, le prenizke in predlog novih con sprejeli. Tako bo treba na kamniški Iržnici od I. novembra dalje na mizo na /unanji tržnici za prodajo kmelijskih pridclkov cxl-šteli 550 SIT namcslo sodanjih 167 SIT, za prodajo drugoga blaga pa 2000 SIT. Ža glavo goveđi na živinskem sejmu bo treba na-mesto dosedanjih 558 SIT plaćati 1800SIT za prašiča pa 700 SIT. Svelniki so sprejeli tuđi nove cene parkirnin. ki znašajo 100 SIT za pol ure parkiranja in 150 SIT, za eno uro parkiranja. Dosedanja Kaj o zapletih na Cankarjevi pravi Adriaplin? V zvezi Z zapleti pri gradnji plinovoda na Cankarjevi cesti v Kumniku smo sa obrnili nu odgovornaga vodjo projektu plinijikucija pri Adriuplinu dipl. ing. Lojzetu Babica. Povadili ja, daje projekt izvedbe plinovoda ob Cankarjevi cesti predvidevttl položitav voda pod pločnikom. Ko so omrežje že zu-količili, pu so ugotuvili, du zuradi drugih obstojcčih komunalnih vodovod na-peljuvu plinu pod pločnikom ni izvadijiva. Projektant plinskaga vodu na tem območju ni prevarit slanju z.emljišča, po kularam ja projekti ral plinovod. Med dvemu maznima rešitvamu: popolnomu novo lraso, ki bi podruiila investicijo, in moznostjo polozitva plinovodu pod cesto, so se odločili za štednjo, /uto pa je potrebno soglusja Direkcija RS zu časte, ki ja po ogledu đulu ša nučelen pristanek. Seduj poteku projektiranje omreiju, nu ku-laragu moru dopoindno soglasje dati spet DRSC, ki ludi zahteva ponovno asfaltiranje polovica Cankurjava ceste. Po podulkih, ki jih ja posredova! ing. liuhič. so hite z.u Cankurjavo cesto do 30. septembru sklanjana šliri pogodba zu plinske priključka. Nu vpru-šunja, kduj nuročniki lahko pričakujejo plinske priključke in možen odjem plina, ni mogel dati ločnegu odgovora. Pruvi pa, du bodo plinovod nu tem območju predvidomu začeti gradili v drugi polovici oktobra, če bodo dobili potrebnu soglusju. Skupino svetnikov SKD je nameslo Janeza Krta izpopolnil Damjan Hančič, kije na sedmi seji občinskega sveta prvil sedel v občinsko klop (v prvi vrsti levo). novih objekt ih na podroćju vzgo-je in izobraževanja (devetletna so-la, vrtci) eelovito dogovoriti in pri lem upoštevati finančno sposobnost občine v prihodnjih letih. Poleg amandmaja svetnikov LDS k predlaganemu sklepu. da se je svet seznanil samo s stanjem na tem področju, je obćinski svet na predlog svetnikov SKD sprejel dodatni sklep, s kalerim je naložil obćinskemu od-delku za družbene dejavnosli, naj do naslednje seje obćinskega sveta pripravi predlog razvoja otroškega varstva v naslednjih petih Iclih. Odgovore na ostala vprašanja svetnikov borno posredovali v pri-hodnji številki. FRANC SVETELJ la gradbenu deki tstulićnti sanacija kapele in tope, fasadu, si opni š ča). Pridobili smo že načelno pod poro Ministrstvu zu kulturo, ki bo poskusilo v okviru razpoložjjivih sredslav le letos zagolovili dodatne vira, izjdulnaja pa v naslrdnjam letu. Tef.ave pu nišo sumo v pičlib sredstvih, ki jih dobi občina Kum nik za sojinuncirunjc s sliuni Mi nislrstvu zu kulturo, ampuk ludi v lastnišlvu. ljntnik mulogrujska ka pala je /upnijski urad Kurnnik, otl kuteragu do dunas nismo ptc/eh \r nobandi sred\lev. Ijislmk ni y\eti nagu slttlpu in pluloja je *>h>'out Kamnik. pobotje pa je še vedno r tlenut iontdiriK ijskem posiopkn V tem času putekujo ludi osiulr aktivnosti, hdalanti je itlepia :a snova uredilve t eloinagu kompleksa Mula ga grudu s programskom izhf'dišći inprojeklnu nalogu ..a i ileluvo POD in I'/I santu i/e kupi le in tope : ožjo :,ununjo u radi ivi jo na ttsnovi rezultutov dtisedanjih raziskuv in smernit /idy,o\tirnih konzervulorjev /VNKD iz Knin ju Ca ne ho posebnih zuplrlov. bo mo Kumničuni naslednje tato tuli ko ponovno uživali pod okriljem enrgu najlepših lovrslnih spomeni kov v Sloveniji. ANTON TONE SMOLNIKAR Župan Okrogla miza SLS Podružnice Kamnik O skladnosti regionalnega razvoja (Nadaljevanje s I. struni) Okroglo mizo sta obiskala tuđi dr. JANHZ PODOBNIK, predsednik Državntga zbora in predsednik programskega sveta SU in g. Ml-HA BUKGER, svetovalec predsed-nika Državnoga zbora za komunalno infrastrukturo. Dr. Podob-nik je poudaril, da je še kako potrebno razpravljati o tovrstnih za-devah ter da je v take razprave potrebno vkljućiti čim već inte-lektualnega potenciala, ki bo snova! razvojne vizije občine za vna-prej. Okrogle miže so se udeležili tuđi predsedniki KS in nekateri ćla-ni obćinskega sveta. V povzelku vsebine omizja smo navzoči ugotovili potrebnost tovrstnih razprav in prizadevanj, da bo tuđi kamniška obćina dobila ustrezno mesto v regijskom povezovanju. Prav tako bi moral tvorneje pristopiti in že v osnovi sodclovati pri vsch nadaljnjih razvojnih prograrnih in usmeritvah na tistih podroćjih, kjer Kamnik že ima tradicijo, mora pa se prilagoditi novim tržnim in gospodarskim izzivom. Po zaključku okrogle miže pa smo se z gosti udeležili otvorilve razstave Grof je AndeSki, vzpon in zaton dinastićne rodbine v razsta-višću Veronika. Zahvaljujemo se tuđi FranćiS- kanskemu samostanu, ki nam je omogočil izvedbo omi/ja in nam ob tej priložnosti predstavi! tuđi njihovo bogato knjižnico ORGANIZACIJSKI ODBOK SLS PODRUŽNKf\ KAMNIK Je res vrelec tople vode v Snoviku presahnil? Med številnimi vprašanji svetnikov je bilo gotovo najbolj z.unimivo vpru-šanja Murjala Humar. kije dejulu. du »sa govori, du ja vrelec lopte vode v Snoviku presahnil«. Vprašulu ja, ulije bilo to strukovno ugolovlje-no in ali bo občina namenilu denar z.u nagolova nacrte. Nu vprašanje bo, po izjuvi Ivanu l'rislovnika, svalnica dobila pisni odgovor. Prabivalca Cunkurjeve ceste v Kumniku bo gotovo zunimal tuđi odgovor nu vprušunje Marjete Humar, z.ukuj hiše nu laj cesti še nišo priklopili nu plin. Milu se mruz, plinu pu nimujo. Zakaj ne in kduj gu bodo dobili? Po izjuvi Ivunu t'rislovniku, direktorju občinske uprave, je res prišlo do nekaterih zuplalov pri izvedbi plinijikucija nu Cankarjevi cesti, ven-,dar bo Adriaplin v mesecu oktobru zagotovil praskrbo s plinom. rali v VVZ Antona Medveda za-vrniti okrog 300 prošenj za sprejem v vrtee. Te zavrnjenc vlogc je ravnateljica VVZ Antona Medvcda v nekaj obsožnih fasoiklih prinesla tuđi s seboj za govornico, da bi jih pokazala svetni-kom, ki naj bi pomagali naj ti ustrezno rešilev. Meti drugim je omenila tuđi možnost izgradnje ustrc/.nih prostorov za otroško varstvo v soseski Mali grad. Po mnenju odbora za družbene dejavnosli bi morali skupaj s kam- niskim župniščem proučiti mož-nosti za ponovno ustanovitev vrt-ca v proslorih na Šulni, ki so se-daj last župnišča. Nckaterim po-mislekom, ki jih je imcl ludi odbor za družbene dejavnosti, ali smo v tem trenutku sposobni graditi kulturni dom in zadostiti vse večjim potrebam na področju otroškega varstva, svetniki večino-ma nišo prilrdili, saj so menili, da ne moremo kar naprej spre-minjati že sprejetih projektov. Bili pa so mnenja, da se je treba o ZAHVALA Iskrena hvala vsem za čestitke in dobre želje ob mojem iivljenjskem jubileju. Na »Srečanju sprijatelji« sem se prepričaj, da imam veliko iskrenih prijateljev, ki verjamejo v moja in skupna priza-devanja za hitrejši razvoj kamniške občine. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan 7. oktobra \W) IZ DELA DRUSTEVIN STRANK Kamniški ObČAN Planinska sezona za leto 1999 se izteka Kumniško planinsko društvo bo svoji planinski koči na Kamniškem in na Kokrškem sedlu za obiskovalce zaprlo v nedeljo, 10. oktobra. Pričakujejo, da se bo množično ohiskovanje gore, ztasti visokogorja, v naslednjih mese-cih precej zmanjšalo. Obisk planineev v kamniških gorahje bil letošnje leto kar zadovoljiv, vendar po prvih ocenah nekoliko skromnejši od obiska v lan-skem letu. Planincem, kijih bo pot zanesla na obisk kamniških vrhov, bosta v prime-ru nujne potrebe na voljo zimski sobi v obeh kočah. STANE SIMŠIČ Za več moških glasov v upokojenskih pevskih vrstah Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik vabi moške, ki imajo veselje do petja, da sejim pridružijo. Zbor detuje že tretje leto pod vodstvom zbo-rovodkinje Karte Vrh, ženski in moški glasovi zbora pa bogatijo pevske revije v občini in po Gorenjski. Tako poleg prijetnega preživljanja prostih uric ob glashi in petju sodelujejo tuđi na različnih prireditvah. Glasove urijo na pevskih vajah ob torkih ob 19. uri v kluhskih prostorih na Kolodvorski ulici 5 (prvo nadstropje), kjer ste dobrodošli basisti, baritonisti in tenoristi, da okre-pite moški del zbora. _______________ ŠAŠA MEJAČ Septembrska krvodajalska akcija uspela Krvodajalske akcije 23. in 24. septembra se je udeleždo 264 krvodajalcev iz Kamnika in Komende. Po oceni Območne organizacije RK Kamnik je tok-ratna akcija bila uspešna, udeležili so seje dosedanji in tuđi novi krvodajal-ci. RK Kamnik se toplo zahvaljuje vsem krvodajakem, organizatorjem in aktivistom RK. Zahvala velja tuđi Obrtni zbornici, Kambusu, Kočni, bencinskim servisom in drugim, ki so izobesili povabila na akcijo ali pa še posebej ob-veščali zaposlene. Nekaj krvodajalcev smo povprašali o tem, kajjih motivira, da redno daru-jejo kri. Janez Golob iz Vavpetičevc ulice v Kamniku, ki je doslej daroval kri ze tridesetkrat, nam je povedal: »H krvodajalstvu me vodi predvsem humanost in prijeten občutek, da lahko po-magam Ijudem v stiski. Prav zaradi tega sem tuđi prijavljen kot darovalec organov. Kri bom dajal, dokler bo to mogoče«. Drago Koman iz Svetčeve v Kamniku je kri daroval dvajsetkrat. »Kri sem dal prvič leta 1966, ko sem bil pri vo-jakih, ob nesreći našega komandirja. Janez Golob in Drago Koman že Od takrat sem redni krvodajalec, saj desetletja darujeta svojo kri v hu-čutim, da s tem pomagam Ijudem v stis- nione namene. ki, koje ogroženo njihovo zdravje. Kot poklieni voznik sem imel pred desetimi leti prometno nesrećo. V bolnišnici sem trinajst mesecev prejemal kri drugih krvodajalcev. Tako mi dajanje krvi na-rekuje tuđi moralna dolžnost, zato bom reden krvodajalec tuđi v prihodnje. Podobne odgovore bi verjetno dobili tuđi od drugih krvodajalcev. Vseka-kor so to Ijudje, ki so vsak čas pripravljeni darovati del sebe za humane namene. V'redno jihje posnemati! _______________ STANE SIMŠIČ Mihaelov sejem v Mengšu Rdcča nil si'dnicgit Mihaelovega sejma so bile slovesnosli ob 115-letnici mengeške godbe. Ta jubilej so s svojim obiskom počastile številne okoliške godbe, med njimi tuđi kamniška. V goste pa so Mengšani povabili tuđi god-bo iz dalmatinskega Stona (na sliki), s katero ž.e nekaj let sodelujejo. Sicerpaje bil letošnji sejem kar dobro obiskan, saj je na 84 stojnicah bilo mogoče marsikaj kupiti. (fs) Košarkarska rekreacija na Duplici Tuđi letos so se ljubitelji rekreativne košarke odločili, da bodo s to vrsto rekreacije nadaljevali v veliki telovadnici Osnovne sole Marije Vere na Duplici in sicer ob četrtkih med 20.15 in 22.15 od oktobra, pa vse do konca aprila prihodnjega leta. V imenu krajanov KS Duplicu vodi košarkarsko ekipo od leta 1994 g. Marko Žerovnik, prej pa jo je nekaj let vodil g. Jož.e Zupin. Ekipa, kije bila nekdaj številnejša kot zadnja leta, je imela šolsko telovadni-co na voljo ob torkih in četrtkih. V telovadnici je bilo komaj dovolj prostora za vse navdušene rekreativce, zato so igrišče prepolovili s klopmi in na eni strani igrali nogomet, na drugi pa košarko. G. Marko Žerovnik, ki se že dobrih deset let pridružuje rekreaciji na Duplici, pravi, da se z nekaterimi ljubitelji košarke srečujejo pri rekreaciji ž.e dol-ga leta in so kar pravi prijatelji. Namen njihovih srečanj v telovadnici ni zgolj rekreacija, ki ni tekmovalno in agresivno naravnana, kot zna biti ta šport, tem-več postaja to prijetna oblika druženja, izmenjave izkušenj, prijetnih pogo-vorov in podobno. Letos se nameravajo povezati tuđi z drugimi rekreativni-mi skupinami v občini, s katerimi se bodo srečevali na prijateljskih športnih tekmah in družabnih srečanjih. Leta 1992 je šola spremenila pravila pri najemu telovadnice. Vsi zainteresirani morajo zaprositi za termin najema šolske telovadnice in seveda kriti stroške najema. Nekateri ljubitelji košarke tako nišo zmogli poravnati neprofitnih stroškov najema lelovadnice, ki znašajo za sezono običajno okoli deset tisočakov na osebo, odvisno od števila udeležencev rekreacije. Ekipa se je nekoliko zmanjšala in prav zato želijo tuđi preko Kamniškega občtmupo-vabiti vse zainteresirane za košarkarsko rekreacijo, da stopijo pod njihov koš, lahko pa se obrne/o na g. Marka Žerovnika po telefonu 814-042 in /.? 16 005. Le takojim bo uspelo, da bodo zniiali stroške na udeleženca, iz. telovadnice pa naj bi vsak četrtek odšlo čimveč zadovoljnih košarkarskih re-kreativcev. ŠAŠA MEJAČ Občinski odbor Mladih kršćanskih demokratov Pregled dejavnosti po letošnjem občinskem zboru Mladi kamniški kršćanski demokrati uspešna nuduljujoino politično dalo tuđi v ensu /ifi latosnjem obenein zboru. Naša aktivnosti su bila v tem času usimrjena predvsem v pridobivanja novih mladih ćlanov. l're-cej pozornosti smo namenili tuđi seznanitvl z drugimi občinskimi odbori MKI) po Sloveniji. Mednarodno sodelovanje Svojo dejavnost smo usmarili ludi na, mednarodno podroaja. V času oiiiska obćinske tlolegucijc i/, j>arlnarskega inesla Trol'uiuch v Kuinni-ku smo mladi kamniški kršćanski demokrati navezali kontakte s Inm kajšnjiin obeinskim odborom nam politično sorodne Avslrijske ljudske stanke tOVII. V tamkujšnjcm 2r>-elanskom občinskem svetu imajo so-eialdemokrnti I!) svetnikin. slobodnjak i :i, ljudska stranka 2 in komu ništi I svetnika. Obobisku občinske delegaciji' iz bavarskoga manta An-dechs v Kamniku, pa smo navezali slika ludi s lainkajšujini obrinsklm odborom kršćanskih ilemokralov Istranka, CIHI/I'SU). ki ima većino v Uimkajšnjam obćinskem svetu in z njihovim političnim podmlailkom. Mladi krščanski demokrati se znvzcmnino, da obeina Kamnik zaradi pomembnih zgodovinskib vezi. ki povezujejo Kamnik in Antlcchs, cim-prej podpiše z obeino Andechs podobno pogodilo o partnerstvu, kot jo je nedavno z avslrijskim Trofalacliom. V 00 MKI) Kamnik pripisujemo sodelovanju s politično sorodnimi st.ranka.mi iz sosednjih d<-/.cl. posera.iujali. Na, koncu smo iideleženci okrogle miže svoje ugolovilve puvzeli v skupnu izjavo, ki smo jo prud lozi I i SKD ju. daju lm ujHištcvul pri sastavljanju štnm-karske strategije do tega vprašanja. DAMJAN HANCIC Iz krajevne skupnosti Šmartno Dobro sodelovanje obrodilo uspehe Prav gotovo je življenje v mes-tih in vasch zelo različno, kar se odraza tuđi v delu mestnih in vaS-kih krajevnih skupnosti. »V vaskih krajevnih skupnoslih imamo već dela kot v mestnih, polcg tega pa ga laze opravimo, saj so Ijudje med seboj bolj povezani in so tuđi bolj prijazni, zato je med na-mi tuđi već sodelovanja,« pravi Tone Rajsar; predsednik krajevne skupnosti Šmartno, ki jo sestavl ja osem vaši. Ta krajevna skupnost in njen predsednik so se lotili marsikatere naloge, saj se zaveda-jo, da delujcjo v skupno dobro. To pomeni, da skusajo z ra/.lič-nimi pridobitvami olajsati življenje v vsch osmih vaseh, v katerih živi 712 prebivalcev. Predsednik Tone Rajsar pravi, da je bilo leta 1975 prav toliko prebivalcev, kar pomc-ni upadanjc števila prebivalecv, ražen v Smartnem in v Buću: »Prav zato se s predlogom zazi-dalncga nacrta, ki ga je pred kratkim pripravila obćina, ne moremo strinjati, saj si Ijudje v vise leže-ćih krajih ne bodo mogli primer-no re.ševali stanovanjskih proble-mov. Pozitivno rešenih vlog za gradnjo stanovanjskih hiš je bilo samo 2%, obćina pa se tuđi v novem planu sklicuje na razprše-ne gradnje in zato so ta obmoć-ja obravnavana kot nc/.azidljiva.« Kljub vsemu se krajevna skupnost pod predsednisko taktirko Toneta Rajsarja z veseljem in vnemo loteva mnogih projcklov. Tuđi lelošnje leto po besedah predsednika zaključujejo z zadovoljstvom. »Zato, ker se lahko pohvalimo z doscžki. Asfaltirali smo cesto v nabolj oddaljeno vas v naši krajevni skupnosti, to je v Ravne. Zanjo je obćina prispevala 4 mi- lijone, KS milijon tolarjev, sami krajani pa kar 2 milijona tolarjev. Polcg tega pa so Ijudje prispeva-li tuđi veliko ur svojega dela in traktorskih voženj. Uredili smo tuđi cesto Smartno-Stcbljcvck in jo pripravili za asfaltiranje, prav tako tuđi cesto iz Smartncga do Sustarja. Zaradi plazov in povo-denj smo tuđi nekaj već dela, zato smo zgradili most ćez potok llruševka in sanirali već plazov v Ravnah in Praproćah. Tu moram posebej omeniti podjetje Hudour-nik in pohvalili njihovo delo, zahvala pa grc tuđi Bojanu Mlakar-ju, I^ojzctu TrebuSaku in Jožetu Stoku. Zelo velika pridobitcv ne samo za naše kraje, pać pa za ćelo Tuhinjsko dolino, je vrtec v Smartnem. Tega smo zelo veseli, najbolj pa starsi 48 otrok, ki so vkljućeni v to enoto kamniškega vrtca. Tako se zivljcnjski pogoji vsaj približno izcnaćujcjo s tištim, ki jih imajo Ijudje v Kamniku in takšni uspehi so dobra pol k temu, da vaši ne bodo ostale brez življenja. No, na koncu pa naj omenim še eno pridobitcv, ki pa je Kamnik najbrž nikoli ne bo imel, ker je ne bo potreboval: to so »semaforji za živino.« Se posebej pa se je Tone Rajsar razgovoril o spominskem parku in spominski plošci, na kateri so obeležene vse žrlve druge sve-tovne vojne. Spominski park je . namenjen znamenitemu Francu Mihaclu Paglovcu (Kamnik, 1679 - Smarlno, 1759); šolnik, ki si je prizadeval za poućevanjc v slo-venskem jeziku, in avtor mnogih nabožnih knjig. Njegov doprsni kip je izdelal kipar Miha Kać. Tako so se oddolžili znameniti zgo-dovinski osobnosti, ki je zaznamo- Predsednik krajevne skupnosti Šmartno Tone Rajsar v Paglovlevem spominskem parku. vala svoj ćas v širšem slovenskem prostoru. »Ijudje so obe pridobil-vi zelo dobro sprejeli, zlasli spo-minsko plošćo vsem žrtvam zadnje svetovne vojne. To je lahko zgled drugim, da so vsaj mrtvi lahko vsi cnaki. Odkritjc plošće je bilo zelo lepo, Ijudje so bili na prireditvi /cio ganjeni. Odkritju je sledila ludi masa, ki jo je daroval župnik Franc Baloh,« je pri-stavil Tone Rajsar. V letošnjem lolu bo KS predstavila tuđi svoj grb. V njem bosta narisani dve smreki kot simbol naravnega, gozdnatega obmoćja in knjiga kot simbol znanja, učenja in napredovanja. Pripravljajo pa ludi zloženko o znamenitostih KS, ki bi ulegnila zanimali turiste in sploh obiskovalce od drugod. »Pa napišite ludi to, da si kot svetnik v občinskem svelu obći-ne Kamnik prizadevam za razvoj cele Tuhinjske doline!« je na koncu prislavil Tone. Tako - pa smo zapisali ludi to! Čisto nn koncu pa naj dodamo šc željo, da bi bili šc naprej tako /avzeti in uspešni. A. K. TRIDNEVNI SEMINAR 0 EKOLOŠKEM KMETOVANJU Kmetijsko svetovalna služba Slovenije organizira seminar o ekološkem kmetovanju, ki bo potekal od 10. do 12. novembra, vsak dan od 9. do 17. ure. Tečaj obsega 25 ur predavanj in 1 dan praktičnega dela (ekskurzija). Iz vsebine: - možnosti in smernice za ekološko kmetovanje v Sloveniji, - preusmeritev kmetije iz konvencionalne v ekološko prede-lavo, - vođenje evidenc in kontrola na ekološki-k-metiji ter organiziranje kontrole, - trženje pridelkov. Potrdilo 0 opravljenem tečaju je pogoj za vključitev v ekološko kontrolo in pridobivanje državnih denarnih podpor za ekološko kmetovanje. Prijave sprejemamo vsak dan do 15. oktobra na sedežih KSS Kamnik, Komenda, tel: 817-533 in 842-250. Peter Brlec, ing., Anton Jagodic, ing., Marta Kos, dipl. ing., Občina Kamnik. Republika Slovenija, Upravna enota Kamnik, organizira na podlagi 13. ćlena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS, št. 31 /76), skladno z določili Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95, 29/95) JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov a. KOLESA: 1. Rog Senior, modro-bele barve, št. 392702 2. MTKTOMOS AvtomatikA3, rdeče barve, št. 365677 3. ROG Turing, vijoličaste barve, št. 752850 4. ROG Sport, modre barve, št. 731684 5. ROG Senior elite, modre barve, št. 179934 6. ROG Maraton Luxus, sive barve, št. 901889 7. ASTRA Bike, vijoličaste barve, št./ 8. Moško športno, crne barve, št. 84-067856 9. ROG Senior, modre barve, št. 389122 10. ROG, zelene barve, št. 838517 11. ROG Mountain bike, crne barve, št. 576492 1 2. ROG, oranžne barve, št. 439872 13. ROG Holand, vijoličaste barve, št. 892583 14. UNIS City bike, bordo rdeče barve, št. 8813336 15. ROG Mountain bike, vijoličaste barve, št. 230113 16. KZMTOMOS, belo-rdeče barve, št. 541387 1 7. KOMDA GOLD - MT 2618, zelene barve, št./ b. DRUGO: 18. Prenosni telefon - mobitel - ERICSSON GA 628 19. Telefonska slušalka znamke Panasonic, model št. KX - TC 155-B 20. Ženski ovratnik iz bele nutrije 21. Ročna moška ura, znamke INGERSOLLOUARTZs kovinskim pašom št. 29928 c 22. Ročna moška ura, znamke MIYOKO OUARTZ Javna dražba bo v soboto, 23. oktobra 1999, od 10. do 12. ure na parkirišču ob Tomšičevi ul. v Kamniku. Ogled predmetov je možen uro pred pričetkom dražbe. Upravna enota razglaša najdene predmete na oglasni deski v avli poslovne stavbe Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, vzakonskem roku. UPRAVNA ENOTA KAMNIK 4 NA KRATKO | KamniSki ObČAN KULTURA oktol.ra 1999 5 ZA KULTURO JEZIKA Brezbrižnost omogoča nezakonite reklame V sodoltneni svetu se vsepinsod pojavljuje reklume: tih cesll, mi liišali sredi filmu nas postavijo v ri'siiienosl, v časopisih, revijuh. rrkhimnih pi-smili, nn plnkutih. letakih. lickluniiim sini) ml Sli. let naprej, /Justi pn v liti., zmeruj /«)/;' izpostnvljeni ludi Slovenci. \ čednije huJSoni hoju sn potroSni-ke protlajuloi uporaliljnjo vse sredsh:i. tlu hl \y,butlili pozornost iu prodali sitije blngo. V rnzilienili, kn je moderni člnvek ueiielino izj)osln\ljen množiti ru/lieiiih inl'ormut'ij, se ponutlniki blaga iu slorilev znnjilejo pred lež-ko milog), kuko usfvnriti luku sproeihi, tlu hotlo tlniguenu, novu, tlu liotlo pritegniln pozornost iu tlelovaln nn ljudi. Ileklumu je vrsta oglusevnnju. lulen nnjkrnjSili opisov je, dn je lt> upornim rn/.lienili sredstev zn pritlohitev kupčev. Slovur slovenskoga knjižnoga jeziku predstavlja reklmnu kot dejavnost: javno opozarjaiijc mi kiij. na-viidiKi /, iiiivii:jiiiii«'in iliilirih laslnusli, z namcnom pridobiti kii|>cf, nliisko-vulci' \n kot l)eseduo uli likt>\ no tkjslio: lakcniu (>}>nzarj;ui|u iiiMiiciijcno l)c-scdilo,'slikii. Odnos do reklnme je lahko i>oy.iliven uli negnlivon. Nekuleri šlejejo reklnmo kot izraz z mntcrintnimi ilolirinnini prennsicene tlnržbe, kot nernclonnlno porulio denarja iu nasilje umi kupci, četnur hi težko oporeku-li. Drugi kol nujni sestnvni tlel trgu, Uirej gosjHularskega življenju - ludi temu lii le/.ko nnsprolovnli. Oglaševanje o/.iromn reklamiranje je pri nus zakonsku iirejono. Nanj se nunnšu zlnsli Zakon o vurslvu konkurence, ki propoveilujo dejuuju, ki ame-jujijo konkurenco nn trgu, nnsprotujejo tlohrim poslovnim nnvutlnm uli po meniju nedovoljono Spekulucijo. H.eklnmirnnje in i>os!o\unjc ureju lih.ii Zakon o vnrstvu i>otrošiukov, ki v drugom (lenu pravi: »S pulrosniki je padjelje doiž.no poslovuii i sloven-skt'm jc/.lhii in pri lem v pisuili sporočilili upornliljnli celolno ime smje firmo in sctlež.« /Justi pn 12. Cicu, kjer je rečeno: »Oglasevnujo blaga in slorilev ne sine hiti v nnsprolju y. zakonom, ne sine bili nedostojno uli zuvajajoče. Oglnševulskn s/itiročilu miirujo bili v slovenskom jeziku, ražen, če y> drugim predpistnn ni drugučo tloltičcno.« S katerim predpisoni in kaj nuj hi tu pomenilo, ni jušno, '/ukonotlnjalec hi nnirnl ruho neslavenskoga jeziku im-tnnčno določiti. Ali gro za dvojezična potlročjn. sicer zakonsko tloločilo krši ustuvo US. Zukou o vnrstvu potrošnikov nadalje govori o nedostojnom ogluševunju: »Nedostojno oglašovnnje blngn In storitev pameni oglnševunje. ki vsebuje so-slavine, ki so žnljive uli hi luliko bile žuljive zn polrošnike, lirulce in gle-tlulce, uli seslnvine. ki nnsprolujejo morali in je kot nedostojno oziroma y.u-vnjnjočt'ojiretleljeut) v kodeksu Slovenske oglusevulske zbornice.« V Ih členu pa je povetlano, tlu ogluševnnje »ne sine vsehovntl seslnvin, ki povzročnjo ali lii lahko povzrtx':ilo lelesno uli duševno škodo pri otrocili uli seslnvin. ki i/.koriščnjo uli hl luliko izkoriScnle njihovo zaupljivost Iu pomanjkanje izkušenj.« Knr zntlevn zakone. Je reklamiranje knr dobro urejenti. Kuj pn reklnme'.' So te res ustrezne. nežaljive glede, nn jezik, vsehino.' Ne! l'ogosto sa neum-no (upi: Ko hom velik, bom velik), spotlhujnjo negativna glodanje nn življenje I...I ubije (Mikrn.1 /,ii vsclcj (v hrvuški rnzlicici je znpisnna, tlu ubije mr-čes - čeprnv s slnlisčn odnosa do živoga in nnrnvmgn rnvnatezju ludi ta ni primorno); žuljive lupi: upornim verskih slmholov zn reklnmo iptl.. nn-migovnnje uu sjiolnost) Ud. V zntlnjem čnsu je rnzmoromn jiogostu rubu nngleškogn jeziku, čeprnv je ntv.nkonitn in iuogot''u sumo zurntli naše brezhrižniisti. Na plnkntib. reklamnih lističih lahko preherote reklamo za ohlnčilu: Kkrlusivefv yowrs; l'jnail order liitmuitlonal... ali you nci'd; fiisliion iiitcrnalHiiial. - WinU'rw(!iir. 'Vn>-kinu'. Skiiii(4'. llikiiif,'. WćiJkiiifj. (znpisnno nn velikom plakatu, kl sejo pojavit proti kratkim), 'l'uje pivo je prav luko na velikih plnknlih predstavljeno ž nngleskim geslom: l'robalilv l.hc besi hucr in Ilir wnri(L Na nnjnovcjšem velikom plakatu je koinliinirano slovensko in uugleško hesetlilo, prevlnduje. nngleško: - \\v\\t\ kl vas boza. Second Skln l>y Cl. 'l'iictcl. ()nl.y l),v I...I Slovensko prireditov reklamiranju z nngloSklm In slovenskim imenom kot Gol-den drum i)!) In kol Zlati boben 'M. (>h novom letu so l>o z imenom določene firme pajnvilo voščilo: llpy nIo to plnčciauji• podaljšali tpo majem t.rdnein preprieanju neiipravićeuol Sa za, zadnjih nakaj let,. Najomniki so saihij upravtaono pricakovali znižn-nja toli najemnin na ceno. v katara je i kljucana lecno slavna roproilukclja. Dika najamnina vsehujo polog rodnih vzdrZovalnih stroškov, npr. za glavna poli. ograjo. napoljavo. plačila javno razsvetljave, vodo za zalivanjo, se najamnino za uporabi) samoga zomljlš-ča za grob (ta no bi smola za I m" površine letno pro nori HtlO SIT) s tom, da hi jo moral koncosionni; v toni primaru komunalno padjotja Kamnik. pronakuzova-ti Instinkti zomljisča jMikojiališća - na Žalah obcinl, vsaj »/ Usto zoinljisce, ki ga Ja pred leti kupil Sklad stavbnih zomljisc. /,:i te ceuc z vkljuCcnitn nadomoslilmn za enostavno reprodukcijo, ki znašajo kino sedaj za žarni grob l^i SIT, za enojni grob širino do vkljućno I m S72 SIT, z;/ dvojni grob širino do 2 m l/lr>l SIT in z;j dvojni groti širina nad 2 m in grolmico 2,12a SIT, bi bilo sedaj odinolu umosi.no povećanje za pricakovano inflacijo od I. I. 1997 do konca leta, 1999. to je za 25% - s tom, da sa jwvećaje izvoda s I. I. 201)0. Mislim, da hl onako kat pri ohstojaćih grahovih v Kamniku tkjcr naj hi najomniki razšlrja.no reprodukcijo iorej že zdavnaj iiroplaćall) prišla nodvonmno v postav ludi v Makinjah la c.ona z vkljuOono (■nastavno reprodukcijo (broz razširjoncl. Tamkajšnja mrliš-ka vezira in ostala infrastruktura jo zgrajona izkljin''-no ali protoino s srodslvi krnjnnov iva. so jih pridobiti krnjHiii In ludi Iz sredstov davkov In prispovkov kmjanov ustvarjenih preko občinskoga proračuna. Isto valja 7,ii razmara v Navijah. Edinolo najomniki IhhIočUi grabov na načrlnvanem novom žarnom pokopališčn v Kamniku pa naj bi pln-čovall najamnino, v katara bn razumljiva vkljuccna šo investicija za to nova žarna pokoj)ulišća. Manim. da bi bilo prav, da hi šo lo pokojrališčo dograjovalo po-slopoma. po potrobah - s lom bi bilo možno prihraniti valika sradstav /a obrasli. Da bi bila, rana za »a-jomnike čim znosnojša, naj hi ao lo odplačavanja v najamnini razlognilo morda na 15 lol. Kdor hi to zmo-gel, pa. hi lahko dolež za razširjono reprodukcijo vpln-čal žo ludi praj in si s lom priliranil doioćono obrnuti. Zala visoko pov(H;anje con jo. bilo sprejeto ludi za tržne prislojbinc na kamniški tržnici in za sajamska prislajhina pavpracna za :S.:<-kra,l vod Kamniška tržnica zo soilaj ni najbolja založena -lo jnivišanjo pa jo ulegne zeki ohromili. Hvala Ilogu živimo v času zinemo inflacijo zato pomoni vsako povišovanje <■<•/) nad rastja inflacijo, kaj solo za 200% in več. s\x)dhudo k doslabiliy.ac.iji. Tega se zavoda ludi država in mi v oličin: bi morali v lom sodolovali. Našim obranom no nioremo, ćelo ne bi smoli, tako povecevati ceu, saj jih ni lako malo llslili. ki morajo se kako glodali na vsak lolnr. l'jiakojc v naših pod jetjih - ludi v komunalnom gospodarstvu skrajna, /vi rianalizaaija poslovanja postaja imporutiv. I a' bi bila, takole, kot, zguraj, na sredini soji oh-činskoga, svota prodslnvljona la problematika in po-udarjenn zguraj navođena dojslva, hi z.cto vorjot.no žo na toj s(ji pronekalori svoluik k prvotnomu predio gu o povećanju vsah loli najomnin zahlevaJ se spro-jem dodatka,. Ta bi procizlrnl In protlpisal za vse grobove na vseh ohstojocib, že nrajanih povrsina.ii na /a/a// pa ludi v Mekinjah in \ Novljab plačovanjo najomnin z vkljuoono edinolo. seveda za inflacija re valorizirano, anaslavno reprodukcija. /Vv/i bi bilo, da. bi oliciiiški svelniki izglasavali lak dodatak k ab-slojcceniu sklopu žo na prvi pnhodnji soji oheinsko-ga svota,, sicor boda najomuiki nopraviono pravac abromonjani. Taka hi bih po tem nujnem popravku nove hine na jcuinine za grobova na liosodaj urejenih pokopaliških povrfiinali v Kamniku, Makinjah In Navijah naslađuje: za žarni grob t'M SIT (in no I.5S5 SIT koi je sedaj spre-jetol, za enojni grob 1.(0.) SIT (in n<^2.Hr>tiSI'il za dvojni grob I.HIHŠIT (in no 1.762 SITI in za, dvojni grob nad 2 m :i.0:il SIT (in na 7.91H SITI. /.'/'/<> hi iianirar nevzdrž-no, da hi v to najamnina ostala vkljućano ludi jiokri-vanja investicijo za zgraditav novoga, žarnoga, ;xiA:opa-lišća o'A. ludi šo plačila inveslicij, ki jih ni linanriral sodanji konceslonar, loje Komunalno jxidjetjeKamnik (v Makinjah in Nevljab), kot ludi Se plačila investicija (na Žalah), ki jo žo var kot poplaćana. MIIAN WfNI)SCriNUlUil _______________....._______......_______________.......J PISMA • MNENJA • ODMEVI • PISMA . MNENJA Odmev odmeva »tuđi ti, Bojč?« Namen članka, katerega zadnji del je gospod Anton Vidmar komentirat in naslovil s purajrazirani-mi Cezarjevimi besedami v svojem odmevu v 16. številki KO, je bil, da osvetli oziroma opnzori predvsem na nekaj reci, ki naj hi jih bih na Veliki planini, pa tuđi v hribih, čim manj oziroma sploh ne, če ie v dolini morajo biti. Da ne bi tuđi v hri-hih preveč »sledili aktualnim trendom »neodvisnih« novinarjev in »neuvrščenih« politikov«. Vse, o čemer je bilo napisano, je bilo tuđi osebno viđeno oziroma stišano. Na Veliki planini sta bili v počastitev Marije Snežne najmanj dve maši. Enaje bila v četrtek, 5. H. na dan Marije Snežne, druga pa v nedeljo, H. 8. V četrtek, 5. S. sem bil na Veliki planini. Ne ravno pri kapeli, vendar je bilo tako dobro oz.vočenje, da se je tuđi pridiga stišala po ćeli planini. Ne samo mene, ampak tuđi nekatere druge je zmotil njen ton, vendar nisem nameraval o tem pisati. Sele kasne-je, ko sem odprecejšnega števila udelez.enc.ev maše slišal njihova mnenja, sem komentar enega od njih tuđi zapisal: če je ćelo njih, ki so globoko ver-ni, to zmotilo, potem to zagotovo ne spada na planino. Povsem drugače je bilo pri maši v nedeljo, 8. av-gusta, ki je minila v povsem drugem tonu. Bila je številno obiskana in ni motila nikogar, kvečjemu ravno nasprotno; ražen morda najholj zadrtih nas-protnikov vsega tradicionalnega, lepega, verskega, povezovalnega, med kate re jaz prav gotovo ne spadam. Raz.laga, da je nemogoče, da bi bila masa zaradi pridige podobna partijskemu sestanku, pa že mora biti točna. Če seje gospod Anton Vidmar udeležil dovoljnega števila partijskih sestankov, to ve iz last-ne izkušnje. Sam namreč takšnih izkušenj nimam, saj se nisem udeležil nobenega. Komentar je pa od vernika, ki je bil pri maši, za katerega na res ne vem, če je hodil ali pa še vedno hodi na partijske se-slanke. Resnicaje res ena sama, vendar ima z.clo veliko plati in je nekateri pač ne morejo ali pa nočejo spoznati, kerjo gledajo samo skoz.i svoje oči, samo eno stran, samo svoj interes. Še huje pa je takrat, ko nekdo prevzame monopol nad resnico in ni važno, kdo loje - ali partija ali kdorkoli ali karkoli dru-g?R"- O sami pridigi, zaradi kalereje prišlo do »inkri-miniranega« komentarja, ne. bom polemiziral, vendar sem prepričan, da bo tišti, ki sledi Kristusove-mu nauku in je človek dobre volje, razumet predvsem pozitivno naravnano poanto članka. Res je, da nismo vsi kopitarji. Vendar kopitar, ki mi naredi čevlje, prav malo ali pa sploh nič ne ve, kje me najbolj žulijo. Glejmo naprej, bodimo složni, vsaj v osnovnih, za narod pomembnih zadevah. Vsaj nekatere reci naj nam bodo svete, kar pomeni, da ne posegajmo va-nje. Vsaj v hribih naj hi bili predvsem in samo Ijud-je, ludi Slovenci. Delitve na naše in vaše, verne in neverne, na bele, crne, rdeče, rumene, zelene in ostali harvni spekter, obtož.evanja in podobno naj ostane jo v dolini. Vem, da nam, žal, to tuđi v hribih ne bo vedno povsem uspevalo, vendar poskušajmo čim večkrat delovati v tej smeri. Tuđi z dobronamer-nimi opozorili. Pa brez zamere. BOJČ Odlok o določitvi pomožnih ob-jektov in drugih posegov v prostor -zadetek v polno ali prazno? Kakor za koga! V lanskem letu sprejeti odlok o določitvi pomožnih ohjektov in drugih posegov v prostor na območ-ju ohčine Kamnik je odprl široke možnosti vsem tištim posestnikom, ki pred tem po legalni poti (s so-glasjem soseda) nišo imeli možnosti realizirati svojih, za soseda bolj ali manj motečih, ohjektov na rneji po svojih zamislih in željah. Prav to pajim sedaj omogoča ohčinski odlok, ki je zaradi svoje nedorečenosti na široko odprl vrata tolmačenju njegovih določh »prosto po Prešernu«, kot bi se temu reklo. 7/i postavitev vrtne ograje na meji s sosedom ne potrehujete več njegovega soglasja. Zadostuje pri-glasitev del. Edina omejitevje visina ograje največ do 1.50 m, od katare osnove se računa ta visina, pa odlok molči, kakor tuđi o tem, kolikšen mora bili najmanjši odmik ograje od mejne crte. V okviru dovoljene visine do 1,50 m odlok ne predvideva nobenih izjem oz, omejitev v primeru, če bi bila s to visino motena sosedova posest. In prav v teh nedorečenih podrohnostihje bislvo problema. Oglejmo si konkrelen, že realiziran primer, ki je ludi povod temu pisanju. Lastnika goslinskega lokala Taherna v Smarci razganja od jeze, bolje rečeno od besa, ker obiskovalci - stranke sosednje cvetličarne puščajo avtomobile na njegovem parki-rišču. Njegovo parkirišče je namreč v ćeli dolžini neposredno povezano z javno cesto. Tabla z napisom, daje parkiranje dovoljeno samo za goste lokala Taherna, ne zalež.e. Razumen človek hi priča-koval, da ho zaradi zaštite svoje posesti - parkiriš-ča postavit primerno ograjo in se s tem zavarava/ pred nezaželenim parkiranjem neposredno s ceste. Pa ne. Namesto ločitve parldhšča od ceste s primerno ograjo sije omistilpostavitev kar najvišje moz-ne betonske ograje med njegovim, purkiriščem in dvoriščem pred cvetličarno. Če že te nadležne cvet- ličarne ne more odstraniti, jo bo luko vsaj zaplan-kal in zastrt pogled mi izložbena okna in vhod v ta lokal. Na podlagi ohravnavanega odloka in ob iz,-datni asistenci rejerentke prišlojnega upravnega organu, ki je postopek vodila, mu je končno ludi uspelo. Poudariti je treba, da je prav ta referentku isto-časno vodila ludi postopek z.a postavitev ograje na isti meji, po zahtevku lastnika parcele, na kateri stoji objekt s cvetličarno. Temu navkljub je ta zahtevek enostavno spregledula in nunj še do dunes ni urad-no odgovorila, v vseh zahtevah pa je ugodila laslniku gostinskega lokala. Sprašujem se: z.akuj je bil sploh potrehen njen ogled na kraju samem, če med ogledom, ni. mogla ugoloviii niti tegu, du ho ogrnja v visini 1,50 m zastrtu vhod in izložbenu okna cvetličarne in s tem krepko motila sosedovo posest. In če upoštevamo še istočasno zahtevo soseda za postavitev ograje na isti meji, hi bilo pričakovati najmanj lo, da ho od ohruvnavune stranke z.ahtcvalu sosedovo soglusjc. Pa ga ni, saj po njenem ohčinski odlok tega ne dovoljuje, puč pa ji nalaga, da moru v vsakem primeru ugoditi stranki v mejah odloka. Temu primeren je tuđi iz.rek odloč.he. Določa visino elementov do 1.50 m, brez. omembe temeljev oz. osnove za določilev visine in brez določenega odmi-ka od mejne crte. Rezultat vsega tega je viđen na meji med lokalom Tabernu in Cvetličarno. In to je: betonska ograja (že poimenovana Berlinski zid), visoka 1,60 m oh cesti in 1.95 m na drugem koncu (teren namreč pada za cea M) cm v dolžini ograje). Ograjo sestavljajo betonski elementi, podobni sloječim pisourjem, ki dujo slutiti namembnosti ograje. Da pu ograja ne hi presegala dovoljene visine, jo je luslnik znižal tako, daje na svoji strani nasut teren do potrebne visine. Tako je za-doščeno odloku in odločbi, saj ograja ne presegu visine 1.50 m na njegovi strani. Tako ima on ograjo v predpisanih normah in lik oh mejni crti (saj mu ni nihče dotocit odmika od meje, sosedpa iluk nima pri lem nobene besede), s svoje struni okrušeno s stoje-čim,i pisoar ji, sosedpa licrlinski zid iz. surovega sive-ga betona v visini od 1,60 m do 1,95 ni ter zastrla vrata in izložbenu oknu pred morebilnimi pogledi s ceste ali mordu ćelo s parkirišča. Gospod župan ohčine Kamnik, gospodje svetni-ki in kreutorji tegu odloku! Je bil lo osnovni namen sprejetju tegu odloka! Ce je bil, potem je dosez.cn do popolnosli. Spošlovani očetje odloka! l'redposlavljam. du lo ni edini otrok po meri vašega odloku. Prav hi bilo, du gu ohiščelc ... in si gu ogledate. Saj vas ogled nič ne slune. lioste vsaj videli otroku svojega odloku, kakršnegu rodi mali jeza, hes, nugajivost, sovrušt-vo, predvsem pu muli vseh - »žlehtnoba!« JOŽK CAPVOER Šmarca, Zelena pot I 6 ■ Kamniški ObČAN POGLEDI V PRETEKLOST IN SEDANJOST 7. oktobra 1999 7 Kamnikpod Andeškim žezlom (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Najbolj zanimiva v galeriji andcških likov je gotovo Agncza ali Ncža AndcSka, ki je pooscbljala moćno ženo svojega ćasa. V letu 1229, ko so Kamničani 2c iz-prićani kot meSčani, se dedinja velikoga dela andeske in višnjc-gorske dediščinc poroci s Fridc-rikom II. Babcnberškim. Avstrij-ski in štajerski vojvoda orjaške postave in velikih telesnih moči, ki so mu dali vzdevek »Bojeviti«, je imel v Kamniku središće ba- Vcroniko DeseniSko so zaživeli novo življenje v literarnih delih, Andcški pa Se čakajo na svoje pesnike, pisatcljc in dramatike. Pod andesko vladavino so se v Kamniku kovale usodne odločil-vc in mesto je vidclo pred seboj svetio prihodnost. S Sofijo Viš-njegorsko in Ncžo Andesko so se te sanje razblinilc, cnako kot se je zgodilo Celju, Gorici in nc-kalerim drugim mostom na slovenskih tleh. Genij, znoj in de- Samostan Andechs na Bavarskem benberskih posestev s svojo de-žclno sodnijo. Z Nczo pa ni imcl sreće, ostala sta brez otrok in s Fridcrikom je ugasnila dinastija Babcnbcržanov. Naslcdnji Nežin zakon je bil spel politične nara-ve, vendar je ludi njen drugi moz Ulrik Spanhajmski ostal brez naslcdnikov. Tako je zaradi Nczc Andcške izumrla še tret-ja vladarska hiša na slovenskih tleh: Spanhajmi, ki so bili vojvode na Koroskcm in so imeli na Krajnskcm mesto Ljubljano in druge posesti. Boj za dediščino vsch trch fcvdalnih dinasti), ki jih je posredno pokopala nerodovitnost Nežc Andeske, je trajal već dc-sctletij in so ga Kamničani obču-tili na svojih hrbtih. Med šlevil-nimi Nežinimi brat ranci je imcl prečoj uspeha češki kralj Otokar II. Premisi, ki je ze izoblikoval državo od Češke do Jadrana, a ohraniti je ni mogel. Njegove nacrte sta prcprcčila poraz in smrt na bojnom polju. S lem so se od-prla vrata Habsburžanom, ki so nato dolga slolelja krojili usodo slovenskim deželani in ludi dcžcl-no-knežjemu mestu Kamniku. V primerjavi z meteorskim vzponom grofov Andcških zble-di eclo sijaj grofov in knezov Celjskih, ki jih je će/, dve sloletji doletela podobna usoda. () njih govorijo mnoge kronike, ki ob-jokujcjo veliko izgubo. Celjski z nar naših ljudi so odtekali tja, kjer so se gradile prcstolnicc Du-naj, Gradec, Pešta, Bcnctkc in nazad nje še Beograd. Andcški Kamnik pa živi naprej in celo napreduje, doklcr ne ugasne tuhinjska prometna žila in obiđe Kamnik prck Trojan in Crnoga grabna. Dcžclno-knczje mesto z do/clnim sodiščem, mestnim špilalom, mitnico in kovnico denarja uspeva šc mnogo let. Danes nas spominja na zlato kamniško dobo andcški orel v grbu dežele Kranjske, pri-ćajo nam orumeneli pergamenti s tcžkimi pečati in kamniški novci imajo visoko ceno pri zbiral-cih. Ncža KamniSka je našla svoj grob pri belih menihih v Stidni. Spomin na mogočno in oblast no gospo se povezuje z začetkom konca andeškega Kamnika. V njeni zivljcnjski poti pa lahko najdemo izročilo, ki se z usodo rodu Andcških vred povezuje v legendo in izročilo zaklete Veronike. Njeno prokletstvo sprem-lja kamniško mesto v pol resili, požarih in drugih ujmah. Pol-že-na in pol-kača šc vodno čuva svoje zlato in srebro v kadch pod Malim gradom in Caka od-rcšitclja. Mcdtcm pa njena podo-ba vztrajno in vsem strogim zakonom heraldike navkljub izpod-riva iz staroga kamniškega grba sv. Mar jelo, ki je iz stolpa na grajskem hribu obvladovala svoja dva zmaja. Dvorni fotograf Andcških bi za verodostojne posnetke njihovoga Kamnika potreboval nes-konćni filmski trak - in najbrž ne bi uspel. Davni Kamnik grofov Andcških bi lahko predstavila Ic freska, ki bi spregovorila tako, kot žc skoraj pol lisoćletja govori tista na severni steni pri Sv. Primožu. Velika predstava Andeških se je končala z epilogom, kjer so odigrali glavne vlogc Ncža K a m niska, njeni možje iz izumirajo-čih vladarskih družin in na-zadnjc šc dc-diči - brat ranci. Za Bcrtol-di, Sofijami, Otoni in Hcnriki se je zagrnila zave-sa in na kamniški oder druge polovice 13. stolelja so prišli novi gospodarji. Kamniško meslo, ki je raslo s svojimi An-deškimi v njihovom varstvu in njihovi senci, je kmalu prcbolc-lo izgubo svoje dinastije in vlogc prcstolnicc. Nastopilo je ob- dobje razvijajoćega se srednje-veškega mesta, ki je za svojim moćnim obzidjem z obrambni-mi stolpi omogoćilo gospodarski in kulturni razevet. Mestna samouprava je bedela nad mešća-ni, branila njihovo svobodo in skrbela za izpolnjevanje obveznosti. V številnih cehih so se združevali sposobni kovači, no-žarji, usnjarji, krznarji in lončarji. Njihove izdelke so v bližnjih in daljnih krajih prodajali kamniški trgovci, ki so spretno izrab-ljali prednosti trgovskih poti, ki so se v tistih časih križale v Kamniku. Štiri mestna vrata so odpirala popotnikom vse štiri strani neba. Na sever je vodila pot v dolino Crne in prck Cr-nivca v Gornji Grad. Najmočnej-ša prometna žila je vodila skozi Tuhinjsko dolino v Celje in od-tod proti severu in vzhodu. Stara pol proti Furlaniji in Italiji je šla skozi Skofjo Loko; nekoć je po-vczovala andcške posesti z Ogle-jcm. Na Gorcnjsko, Koroško in Tirolsko so šli kamniški trgovci mimo Komendc in Kranja. Ob Bistrici in proti Mcngšu so pre-nasali lovore na brodove v prislanih na Savi; nekaterc so pre-pcljali će/, reko za pot proti Trstu, Piranu in Reki. V vseh teh mestih so trgovali kamniški trgovci s kožami, plamom, oljem, železnimi izdelki in drugo robo. Urbane, Jakobe, Jurlinc, Ahacc in Lcnarte iz Kamnika so poznali od ogrskih ravnin do Benetk. O njihovi sposobnosti, podjet-nosti in ludi pismenosti pričajo mnogi ohranjeni dokumenti, ki omogočajo spoznavati lakratno življenje. JANEZ MAJCENOVIČ S*%**%t> Lepoje biti Thinc - // (malo za šalo, v glavnem pa zares) Ko se napeljevanje plina ustavi... Vsaj devetkrat preklete kocke V Kanmiku so priključevanjc im okolju bolj prijazno kurjavo - plin ludi v samom mostu nadaljuje. Vendar naj bi, po nokalerih podalkih, najstarojši dal mosta spol, »izvisek llaziogov za to je monda već, edon bislvenih pa naj bi bilo to, da jo ta dol mesta pokockan. lbgodba pa zahteva, da so prokopam} ulico čimprej spol urodijo v prejšnjo slanje (asfaltirajo oz. pokockajo). Asfaltiranje ni problem, saj je za to dovolj strokovnjakov in strojev. Kockanje pa jo zadova, ki jo obvlada vodno inanj ljudi - samo poglojtc, kuko slabo in slabo so položeno kocko na Sulni. Toroj bi bilo za vzpostavitcv prejšnjega stanja (kocko) verjotno potrebno veliko Cnmi. Zato naj bi se polaganje plinske napeljave pre-maknilo nukam v prihodnost. Seveda o tom prebivalcev, ki uživajo »dobrote« kock. ni nihče ntć vprašal, saj bi ti povodali, da so to kocko sodaj žo najmanj devetkrat prokleto: od dojenčkov v otroških vozičkih, ki jih vožnja po kockah mnć-iio »proruka«; od otrok, kl na njih ne morejo ali pa težko uporabljajo rolerje; od kolesarjev, ki jih vožnja po kockah kar dobro pretrese; od žonsk, ki nosijo ćevljc z visokimi polarni, kor se peto zatikajo v spra-nje med kockami; od vseh, ki se zaradi neravnih povrsin in izboklin na kockah spolikajo; od bis (pravzaprav njihovih lastnlkov). na kale-re .se prenasajo vibracijo, ki nastajajo med vožnjo motornih vozil po neravnih površinah - kockah; od prebivalcev hlš ob pokockanih pro-motnieah, kor vožnja motornih vozil po kockah povzroća se dodalen hrup; od vsch, ki morajo hoditi po lužah, ki nastajajo zaradi neravnih - pokockanih lal ali pa jih motorna vozila ravno iz teh luž po-skropijo, od listih, ki pozimi čislijo snog, pa so lopate zatikajo v kocke, desetič pa sodaj še od tistih, ki ludi zaradi kock ne bodo še dobili plina. Pri tem se postavlja še ono pnmmnlvm vprašanjc: zakaj tišti, kl moćno zagovarjajo kocke, nimajo takih kock in to lako, kot so položene v Kamniku, ludi okoli svojih prebivališč? Tinti, ki jih imamo, bi jih prav radi zamenjali za običajen tlak ali asfalt. B. POLI AK Ne dolgo tega sem zapisal nekaj o lem, kako je lepo bili Thinc. Ome-nil sem nekaj problemov, ki so skupni nam vsem Thincem. No, moram pa poredati, da sem med svojimi razmišljanji prišel še do naslednje-f>a zaključka. Tuđi Thinci nismo vsi enaki, vsaj kar se raznih ugodnosti tiče. Tu smo vsaj po mojem raz.de-Ijeni na tište, ki živijo ob »glavni cesti« in na nas, ki Uvimo v hrihih, torej »hribovske Thince«. Da je onim ob glavni cesti lepše ali nam slabše, vsaj kar se tiče blizine raznih ustanov, avtobusov. tr-govin ipd., je menda popolnoma jasno. No, kar se tiče čest, tu pa ni vse jasno, oziroma ne popolnoma. Navede! bom primer iz naše KS Pšajnovica. Vsi se dobro spominjanu) lanskolelnega jesenskega dež.ev-ja. Groza, koliko škode je povz.roči-lo v naši občini. Tako kot vedno, se je tuđi tak rat pokazala solidarnost ljudi, ki so rade volje priskočili na pomoč lani. kjer je to bilo potrebno. Do tu vse lepo in prav. Ze med samim dež.evjem in kasneje so bile organizirane komisije, ki so popisova-le nastalo škodo zaradi deija. Po deievju so nato še same KS napravile popise tuđi tistih udorov in plu-z.išč, ki jih komisije nišo zuznale in poročila dostavile komisiji. Na pod-lagi teh popisovje bila nato napravljena skupna ocena škode v naši oblini in na podlagi te je država naši občini namenila določena sredstva za sanacijo. Pričele so se sanacije. Tam, kjer je to bilo najbolj nujno prej in nato glede na ogroženost. Lepo in pravilno, tuđi k nam so po daljšem času (lahko bi sicer prej) prišli odstrani! plaz s ceste, še prej pa so ga po več opozorilih kolikor toliko pravilno označili in zavarova-li. Po tcj veliki »akciji« so se nato dela zaključila. Seveda moram po-vedati, da so postavili nekaj prometnih z.nakov, ki opozarjajo na zofanje ceste in grbine na cestah (verjetno bi bil bolj primeren znak, ki opozar-ja na udarne luknje), nasuli pesek ob robovih udorov, ki pa ga je de-ževje medtem v glavnem ž.c odneslo, napeli so nekaj plastičnih trakov, s katerimi se sedaj poigrava veter. Pardon, omeniti moram, da so na nekaj kvadratnih mestih luknje v asfaltu z.asuli z asfaltom, ki je verjetno nekje ostal (ko bi le večkrat). Medtem so ceste v dolini le zdavnaj sanirane, kar je seveda prav in temu sploh ne oporekam. Na Pšajnovici pa polrpežljivo čakamo, da se nas bo kdo usmilil in izdal nalog za z.a-četek sanacije naše ceste. Daje sanacija res nujna, se lahko prepričate na lastne oči, če se vam 1e ljubi popeljali po cesti Pšajnovica-Gab-rovnica (opozarjam vas, da bodite na odseku iz vaši Pšajnovica do Re-brška zelo previdni). Ko se boste (upam, da si bo cesto ogledal kdo od pristojnih) tako peljuli, boste vi-deli, da ne bijem plat zvona kar tako v tri dni. Bližajo se namreč novi jesenski dež.evni dnevi in po tej cesti, ki je ž.e dodobra podkopana do polovice (vsak nov dež. pa odnese nove količine nasutega peska), se vsak dan vozijo v dolino naši šolo-obvezni otroci. Po tej isti cesti se prevaž.ajo ludi tetki kamioni in samo vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do hude nesreče. Kot sem omenil že v prejšnjem pisanju, moj namen ni polemiziranje, želim si le, da bi pisanje nale-telo na čista ušesa, ki bodo že dane obljube le pričela izpolnjevati. Vsem nam je namreč jasno, da go-vorjenje ne stane nič, obljube pa je vsaj včasih potrebno izpolnili, že zaradi vas, ki nam jih dajete, da boste lažje hodili med nami. No vidite, da smo res dvojni Thinci. Ampak mi, hribovski, onim ob cesti ne zamerimo. Še vedno tr-dim, daje lepo biti Thinc. Kako ludi ne, kopa živimo v dolini, ki je še vedno oaza miru, zelenja, dobrih in poštenih ljudi in tisoče neodkrilih lepol. Da je v naši dolini in na njenih obronkih zares lepo, kaž.ejo tuđi vikendi, ki jih tu postavijajo tako po-membneži kot ludi tišti, ki so pred leti odšli iz doline iskat boljši kos kruha. Mi tu v hribih pa imamo še pose-bej prednost, uživamo v miru, ki ga oni ob cesti nimajo. In ko tako se-dim v tišini nedeljskega popoldne-va in zrem v vršace naših A lp in dol v Ljubljano, se mi utrne marsikale-ra misel. Danes, na primer, sem se spom-nil na naš vodovod. Koliko zgod in nezgod, predno smo ga predali KP Kamnik skupaj s pogodbo, ki seveda zavezuje lako nas kot KP Kamnik. Če vse poteka tako, kot se šika, pa preberite v naslednjem javljanju. S spoštovanjem, vaš Pšajnovčan IGOR KANIŽAR C e naj bi bila Un vsakr kitrr v lunslićiiem naselju na Veliki planini spelja-na cesta, bo potrebnih še veliko Uikšnih (za zdaj še? nedovoljenih) posegov v naravti. Ker se nekaleri prav vsak dan vozijo z avlomohili na Planino in z nje, drugi pa imajo avlomobile parkirane kar ob slanovih, bi luhko v dolino udpe-Ijali tuđi vse smeti. Vendar jih nekaleri še vedno odlagajo v vrtače kol te na sliki, ki so v jami strmovahki pod Velikim bukovcem. B. POLI AK POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK IZOBRAŽEVANJE V OKTOBRU VEĆRRNA ŠOLA PODJKTNIŠTVA ZAČETEK: 2H. oktobra ob IX. uri v prostorih Obćine Mengeš TRAJANJE: 30 veCerov ob torkih in Cetrtkih IZVAJALEC: GEA COLLEGE, PIC, d.o.o., Dunajska )56, 1000 Ljubljana BRKZPLAĆNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: 7,a podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih ra/poredih in vsebinskih sklopili. Informacije: OBČ'INA KAMNIK, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, tel.: 818-107, PIC Občine Kamnik, tel.: 817-443. NOVO! SREDA: od 8. do 10. ure SVETOVALEC: VARSTVO, d.o.o., Matej Škorjanc, inž. KJE: VARSTVO, d.o.o., Ljubljanska cesta 45, Kamnik, tel.: 810-890, 041/722-991 KAJ: Varstvo in zdravje pri delu, varsvo pred požarom, elektro meritve, tehnićni pregledi objektov LIKOVNE DELAVNICE ZA OTROKE IN MLADINO V OKVIRU ZKO KAMNIK Delavnica za otroke od 7. do 10. leta starosti (1. do 4. razred) Otroci se bodo preko pravljic, zgodbic in pesmic seznanili z osnovami risarskega, slikarskega in kiparskega oblikovanja. Delavnica bo potekala ob torkih od 17.30 do 19. ure Delavnica za otroke in mladino od ti. do 25. leta starosti (5. do 8. razred) I opazovanjem, risanjem, slikanjem, modeliranjem bodo otroci bogatili svoje spoznavanje sveta, svoje likovne sposobnosti in razvijali svoj lastni izraz. Vživeli se bodo v svet barv, spoznali oblike, površine, obvladovali slikarski prostor. Spoznali se bodo z različnimi slikarskim! motivi in okrepili znanje 0 že znanih likovnih tehnikah. Delavnica bo potekala ob sobotah od 9.30 do 11. ure. Delavnici bosta potekali v ateljeju nad Galerijo Miha Maleša pod vodstvom mentorice Mojce Koncilja. Vpis bo v torek, 12. oktobra 1999, od 17.30 do 19. ure v prostorih nad Galerijo Miha Maleša. Cena delavnice do konca leta 1999 je 5.400 SIT (cena ene detavnice je 600 SIT). 8 7. oktobra 1999 MED MLADIMI Kamniški ObČAN Povabljeni na prireditve ob Tednu otroka Odrasli otrokom - za sožttje generacij Ki) boste bruli (a prispe\ek. bo /a nami ze nekuj dm v leđnu otroka in kar neka] prireditev. ki smo jih pripravili na Mladiuskem centru (v sodelovanju z drugimil za otroke. slaršo in stare starte. To zadnje poudarjam zato, ker si prav v petek, soboto in nedeljo želimo stevilne udoložbe različnih generacij na naslednjih priredit vab. V pelek. S. oktobra, vabimo družine na stadion \ Mekinje od m. do IS. ure. kjer borno odigrali nogometno tek ino otroci-siarši in se prei/.-kusili v lokostrelstvu za pokal Ilobina Iluda. Pazile na primerno obu-tev. da vam ne bo drselo! Soboto, 9. oktobra, (10.-12. ure in 11-16. urel smo namenill pravljlcam, likovnim delavnicam. igri in plesu tor praznovunju .IESENI. Vslopni-na je ZELENJAVA Ikmmpir, korenje, koruza. Ud). Priredili borno lek-movanje najlepse huče in največje repe. Veseli homo, ćo nam boste pokazali DOMA NARE.IENE IGRAĆE! vse .se bo dogujulo pred in v K-SMR'Cl, na Trgu svobode. \ nedeljo, ti), oktobra, pa ho cas (in upaino ludi vremel za skupni izlet. Vabimo vas v BVDSAR.IEVO 11 ISO \ l'alovee. kjer borno preži-veli popoldne kot v starih oasih - ol> kmecki peci, kolovratu, lickanju in pri[xnedovanju o starih casih oii /irav / kmečki pojedini. Ogled, nm-liea in gostoliubio vas bo tok ral >/,.•'(> h :U)ti lolarjov na osebo. /a listo s kondic: ineslo ob rlno d\oran<> (uro in j)ol bo- da), za dr< , i /■// I'ih! Tedon olroku nuj ne bo lep, zanimiv in poi- od I. do to. oktobra, ampnk .";( nadaliuinio . , , , ■« /;; i našf zadovoljstvo. Mladinskem centru in Klui trudimo ponuditi \li\ ne in usharjalno prozi \ , , , --.tega časa skozi •v)dbud. pa ludi upmvicenih kritik /,a Ml '-Kamnik HKUSNA Če ne bi mama Darja v imenu otrok ravno pravi trenutek zaprosila na ob-čini za mivko in se ne bi prav takrat nekje znašla odvečna mivka, bi bili ti-le malčki prikrajšani za marsikaiern počitniško potičko in veselje. Hvala »teti« Miri z obline! HELENA ĆEBELE Ućenci 6. razredov OŠ Stranje smo imeli ob koncu Solskega leta naravoslovni dan z naslovom »Ćebele«. Imeli smo dve uri pouka, dobili malico, nato pa odšli v ućilnico za biologijo. Tam so nas čakali čebelar in učiteljici, ki sta nas najprej umirili, ćebelar pa je prićel s predavanjem. Pripove-doval nam je o ćebelah. Izvedeli smo, da je najbolj pridna prav naša kranjska ćebela, od tod tuđi iz-haja reklo »Priden kot ćebela«. Med, ki ga pridelajo ćebele, je zdrav za rane, bole/ni in nas po-mirja. Med predavanjem smo si ogledali tuđi dva videa o ćebelah, potem pa smo se posladkali z medom, ki se nam je zdel oku-scn. Učiteljica nam je razdelila učne listiće, ki smo jih morali iz-polniti. Potem je prišla v razred učiteljica matematike Danica Bc- zek, ki nam je dala nalogo. Na karton smo morali naslikati panj-sko konćnico. To so deSćicc velikosti 14x30 cm na prednji strani kranjskoga panja. V sredini ima konć-nica žrclnico za izletavanje ćebel. Prve panjske konćnice so na naših tleh nastale okoli leta 1750. Na najslarejših najdemo slike z nabozno vsebino. Kasncje so na panjske konćnice upodabljali tuđi druge dogodkc iz vsakdanje-ga življenja. Tisle panjske končnice, ki smo jih mi narisali in so bile najlcp-šc, so dobile nagrado. Iako smo zaključili naravoslovni dan o čc-belah in izvedeli marsikaj novc-ga. SIMON URH, 6. razred OŠ Stranje Mladijjlaninci na OS Marije Vere Najbrž ga ni med nami, ki se ne bi strinjal s trditvijo, da je pohodništvo zdravo. Tišti, ki se v višje ležeče kraje večkrat odpravimo peš, bi vam zagoto-vili, daje tuđiprijetno, sproščujoie in krepi voljo. Vse to vedo tuđi na Planinski zvezi Slovenije. Zavedajo pa se tuđi, kako pomembno je vzgajali in se-znanjati z zdravim., prijetim, sproščujo- na izlete. Sevedajih nisem razočarala, vendarpa smo se na seslankih spozna-vali tuđi z osnovami leoretičnih znanj o hoji v hrihe: primerna obulev, oprema, prehrana... Pogovarjali smo se tuđi o primernem vedenju v hribih. Z Milanom Kobavom, planinskim vodnikom Planinskega druUtva Kamnik, ki nas je prijazno spremljal na vseh izletih, sva Kazstavljene panjske končnice učencev Osnovne sole Stranje. Na vrhu Slivnici:. čim ž.e otroke. Zato Mladinska komisija pri PZS skupaj z Zavodom RS za šol-slvu pripravlja seminarje Srečno v gore, ki so namenjeni (hodočim) mentor-jem planinskih skupin. Po moji udelel-bi na tem seminarju in stalni, navduše-ni podpori ravnateljice Violete Vodlan je na OŠ Marije Vera ponovno zaživel planinski krožek. Prijavilo seje petin-dvajset učencev od prvega do čelrtegu razreda in sodeč po anketi, ki semjo iz-vedla na prvem srečaju, je bil glavni motiv z.a vključitev v planinski krožek in njihova največja ielja, da bi hodili Počitnice v Izoli MZ Karilas je ludi lotos organizirala letovanje otrok v Izoli. Za se-demnajst otrok je bilo lepo poskrh-Ijeno, kar sodem vzgojlteljev je svoje počitnice in svoj prosti čas posvr- tilo tem otrokom. And roja, Anitu, Katarina, Samo, Maloj, llrša in Maže/ so imeli ves dan polne roke de-la: igor hrez moja., učenju plavanja, jiogovorov ni bilo ne konca ne kru- Na sonetu izolski plazi. ja. llrša in Maloj sta otroke pripravila na sv. maso, kjer so sodelovali s peljem in branjem beri I. Naša zvesta In najholjsa kuharicu Ančka Miklavčič, jeposkrbela za presenečenja na kroz-niku. Zahvala gre tovarili Ela, Meso Kamnik, l'erutnini Zalog in so-sedom g. Ančke, ki so pripomogli, da so bile počitnioo ceoejse. Bilo je veselo in poučno za vse udelezen-ce. Vesna in Barbara, ki sta hoteli že prvi dan odili z avtobusom nazaj, ker sta stišali da z nami ne bo lako, kot drugje na letova-nju, sta zadnji dan le-tovanju vprafiall, če bosla ludi naslednje loto lahko šli z nami. Mogoče. MI'TTKA MALI mladim planincem pripravila letni program primernih pohodov. Tako smo se novembra odpravili k slapu Orglice v Kamniški Bistrici, v snegu smo se januar ja vzpeli na Sv. Primož. in februar ja na Smarno goro; spomladi pa smo osvojili Slivnici), Sv. Katarini) in Gr-mado. Le do iz.hodišča poli na Smarno goro smo se peljali z avtobusom, na druge izlete pa smo se peljali z osebni-mi avtomobili, z.a kar se moram zahvalili staršem, posebej g. Omovšku. Vsi izleti so minili v prijetnem vzdušju brez nezgod. Edina ncprijclnu izkušnja z naših polepanj je bila na Slivnici, kjer v sicer odprti koči nismo mogli dobiti čaja, pravzupruv nismo mogli dobiti samo čaja. Zraven bi morali naročiti še kosilo. Očitno so cenje-ni le goslje, ki se polnih denarnic do vrat slivniškega doma pripeljejo z uv-tom na dober obed in se po okolici raz-gledajo kar skozj jedilniško okno. Ker smo imeli malico s seboj - kar ni za pravega planinci: nič nenavadnega, niti neohičajnega - smo si prostor našli v vselej gostoljuhni naravi. Otroci so v svoji razigranosli hitro pozabili na nesojeni čaj, odrasli spremljevalci pa smo se spraševali, kaj se je z.godilo z gosloljubjem in pregovorno dobrim čajem planinskih domov. Povsod drugod smo bili lepo spre-jeli in prepričana sem, da so izjeli ostali v prijetnem spominu ludi otrokom. Nam, spremljevalcem, namreč so. Še enkral iskrena hvala staršem, ki so mi zaupali svoje otroke, PD Kamnik, posebej g. Bojanu Polluku in Mar-janu Kobavu ler vsem, ki sic nas spod-bujali ali pa nas ob srečanju na planinski poli le prijazno in odobravajo-če pozdravili. Nasvidenje v hribih -mladi planinci OŠ Marije Vera se homo navkreber podujali ludi letos. BRANKA ZALAZNIM Za še tako raznoliko skupino ljudi. Seat Alhambra. Udobno na poti. Vaš pooblaščeni trgovec AVTO CERAR, d.o.o., na kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061) 814-990, servis: (061) 735-400 Varčna žarnica PHILIPS ATRALUX -E27;9W, 11 W, 14 W 61.990, Štedilnik GORENJE HK 245 W, beli, rjavl steklena snemljiva pečniška vrata - električni vžig gorilnikov - EKO emajl - kombinirano kuhališče Vbodna žaga PZ 55 A + set ISKRA: univerzalni žagin list, kotnik, meter 2 m, svfnčnik - moć: 420 W - hitrost: 600 - 3300 vrt./min. - nihajni gib nastavljiv v 3 stopnjah - dolžina giba 17 mm uperjm od 799,^? Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna 'kwikO«»!S Stenske obloge: bukev, hrast, b. jasen za suhe in vlažne prostore kovinOtehna nemogoceje mogoče oti 7. -23.10. oz. do prodaje zalog! Kamniški ObČAN MED NAMI 7. oktobra 1999 Utrinki s Smolnikarjevega srečanja s prijatelji Za Abruhamu vol na ražnju^ Medprvimi je slavljeneu ionelii ob Abrahamu čestita! njegov uipimshi kolega iz. sosednjega Mengša mag. Tomaž Štehe. »Lahko še dodamo, da bo kamniški župan septembru praznoval potdesotletnico in bo za svoje meš-čane v središču mesta pekel vola.« je pisalo 29. avgusta v družabni krnniki edinega nedeljskega časnika. Ta stavak si je /,a moto svojemu vabilu na srečanje s prijatelji, s katar Im je vabil na veliko »fešto« v sohoto, 18. septembra, na (lluvnam trgu v Kumniku, izbral Župan 'l'one Smolnikar. lies se je ta dan že prečoj pred čelrlo uro zbrala na osrednjem kamniškem trgu množica ljudi. Ze ob desetih dopoldne so namreč mesarji pod 271) kilogramov težkim volom xa-k u rit i ogenj. Kmalu zatem so se na slojnllh pred Podskalarjevo »gostil no«, ki sojo pustili Se od ne-deljskih narodnih nos, začeli na birali sodi z vinom in pivom. Kar za 760 lilrov vina se je nubrulo. Prijatelji s Štajerske so županu podarili kar dva soda šlajerca iz Slomskove kleti, enega so poimeno-vali Županovo, drugoga pa Masno vino. Ni pa manjkalo ludi pri-morskega merlotn in doienjskega evička, piva in drugih tekočin. Srečanje. kalerega program je na odru, ki je bi I prav tako postavljen se od nedeljskih nos, vodil l'odokničar, so začeli primorski pvvci, kvintet Movia, sledili sojim kamniški godbeniki, Jožica Kališ-nik in Bozo Maličič, ansambel Bratov l'oljanšek, ansambel Na-gelj, Kamniški koledniki, Damjana (Solavšek in Čari i Novak, Aleksan-der ,lež, Kuri I (iradišnik, nenapo-vedani so se pojavili ludi znani (iamsi, Hiani lUjavee in morda se kdo, ki seje želei pridružiti pisanomu programu in čestitali župa- l'otem je moral Abrahamovec laslnoročno nastaviti pipo v pivski sod. Pri-sotni pivovarji so mu priznali, da.je to storil po vseh predpisih... Končno seje itipan 'l'one lolil >/ nu ražnju in se inu pn vidno pribli-ial z repa, čepravje tuđi vbodov z rogovi ie navajen... HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, Domžale Sporočamo, do smo zvišali obrestne mere za varčevanje. nu za njegovo srečanje z Abruha-mom. Poleg njih so mu čestitali se mnogi drugi, med njimi predsed-niki krujevnih skupnosli, kamniški šporlniki, kullurniki, pl&nšarji z Velike planine so ga ohlekli kar v pastirski »pvajš«. Na mizi pod odrom se je nuhrulo veliko slik. sleklenic in drugih daril. dajih ni bilo moč prešteii... Med množieo obiskovalcev smo lahko v idol i ludi župane sosednjih občin: Domžal, Mengša, Komende, Cerkelj in druge. Memla je osebno čestitalo svojemu kamniškemu kolegu Tonetu kar 17 županov. Medtem so mesarji pridno obrc zovali vola na ražnju in nato ko se dušili se v okusni omaki z dvaj selimi začimbami, med katerimi ui manjkalo vina. Zato ni čudno, d;i seje kmalu, ko so začeli delili prve porcije, nabrala pred ražnjem dolga vrsta, ki je segala duloč po Maistrovi ulici. Nič dosti manj pa ni bilo zanimanja za okusne kranjske klobase. Vse loje bilo seveda treba poplaknili s pivom ali vinom, ki so si ga obiskovalci kar sami točili iz sodov, seveda brez plačila. Zato ni čudno, da so se sodi tja do desete zvečer povsem spraznill, od vola na ražnju pa so ostale Ie še kosti... E S. LESPALdoo. podjetje za izdelavo lesovine in palet Pspmjška I, Kobćevo. 1230 Domžale, teL/feks: (061) 721-403 ODKUP CELULOZNEGA LESA ODKUP EMBALAŽNE HLODOVINE PRODAJA PALET PRODAJA LESENIH ODPADKOV (ODČELKOV) ZA KURJAVO Planinsko srečanje na Mali planini Planinsko društvo Domžale je že sedmo leto zapored priredilo srećanje svojih ćlanov. Povabili so tuđi druge planinke in planince. To srećanje je bilo, kakor vsa do sedaj in kakor naj bi bila ludi v prihod-nje, zadnjo nc-deljo v avgustu pri Domzal-skem domu na Mali planini. Nav/.oće je pozdravil pred-sednik PO Domžale, Peter Primožić. Za prijetno vzdušje je poskrbel rnoški pevski /bor Janko Kcrsnik iz Lukovice, za zabavo pa duo bratov Pestotnik, ki sta prepevala in igrala po-skoćne vize. Kljub slabi vremenski napovedi in tuđi oblaćnemu, deževnemu in meglenemu vremenu se je na sre-ćanju zbralo već kot sto planink in planincev, pa tuđi drugih, ki so do Domžalskega doma prišli iz razlićnih smeri. BOJĆ Udeleženke in udeleienci srečanja domžalskih plan i n in planincev so posedli pred domžalskim domom Moravče-Kamnik Štirinajst let sodelovanja Pridi in se nasmej ter pozabi na težave. Zdrav duh, zdravo tek) je geslo moravskih upokojencev. D^e ncločljivi drustvi upoko-jcMiccv Kamnik-Moravče, tesno jeci grad na Moravškem, star preko 500 let. Trenutno ga ob-navljajo pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo Kranj. Orga-nizatorju, družini Komar in \'r- bari Pirnat, vodnici po gradu, se v imenu vseh udeležencev iskreno zahvalim. .IO/K NOVAK domače & sveže DNEVNO PEČENO Perovo 25 V 811-087 Odprtood7.30dol9\ ob sobotah od 7. do 13h. Del udeleiencev kolesarskega srečanja na kmetiji Komarjevih v Spodnjem Tuštanju pri Moravčah. sodclujeta zc Štirinajst let na podroćju: planinarjenja, pohod-nistva in kolesarjenja. Vcžcjo jih prijateljevanja, s srećanji na ob-moćju obeh obćin. Kot vsako leto so tuđi letosnje poletje moravski upokojenci (pohodniska in kolesarska sekcija) organizirali srećanje na kmetiji pri Komarjevih v Spodnjem Tuštanju pri Moravčah. Tega srećanja se je udeležilo 135 kolesarjev iz 8 dru-šlcv upokojencev in 6 občin. Med njimi kolesarji iz DU Kam-nik (49 ćlanov), po slevilu najveć-ja kolesarska ekipa pod vodstvom predsednika DV Kumnik Stancta Simšiča in tajnika io7x ta Kalana. Med udele/enci so bile se ekipe: Komcnda. Menges, Vii Radomljc, Motnik, Bukovica-Šin-kov Turn in Moravče. V jutranjih urah so ekipe pri-hajale iz vseh strani na cilj v Spodnji Tustanj. Tu so jih poća-kali predstavniki DU Moravče, gostilelji Komarjevi pa postregli z aperitivom, domačimi l'lancati in žganjem. Sledili so pozdravi predsednika DU Moravče, zalem je bila kratka predstavitcv - po-ročilo o delovanju društev, sode-lovanje in pomen vsakoletnih srečanj na Moravškem ter pred-stavitev kraja. Vsi predstavniki druStev so izrekli zadovoljstvo, se posebno so bili navduseni nad dobro malico z domaćim kruhom in vinom. Po obilni malici so si kolesarji in drugi ogledali okolico, posebno jih je zanima! grad Tustanj, katerega lastnik je Pelcr Pirnat. To je edini obsto- K2 KAMNIK-DUPLi... STANOVANJSKO-POSLOVNI OBJEKT. Vselitev septembra 2000. Za vse kupce, ki pristopijo k sistemu sofinanciranja, stimulativni popusti. Cesta v Mestni log 55, Ljubljana tel.: 061/334 318, GSM 041/610 394 d.0.0. internet: www.va-al.si V našem prvem, takoj vseljivem objektu m Bakovnfcu so na voljo enosolMM Sprejemamo rezervacije a stanovanjsko-poslovni objekt v Vlžmarjih in za ekskluzivne apartmaje na Bledu in Blejskem Vintgarju. 9 10 7. oktobra 1999 ZANIMIVOSTI Kamniški ObČAN BOLJŠIALI SLAB SI IZLET Pred leti, ko so bili še zlati čaši Turističnega društva pod vodstvom dr. Sadnikarja, mije na odlično vodenem izletu soseda pri mizi ob koncu kosila takole zasto-kala: »Ah, letos je pa slabše, kot je bilo lansko leto!« Zakaj, sem začuđeno vprašala? Odgovorila mi je takole: »Lansko leto smo dobili tri vrste mesa, letos pa samo dve vrsti!« Kako bi sele gospa stokala letos na izletu Zelenih. Zamislite si - sploh nismo jedli mesa! Ampak, kljub temu smo se imeli lepo in tuđi lačni nismo bili. Nasprotno -uživali smo ob okusno pripravljenih zelenjavnih jedeh. Joj, kako so bili dobri melancani, pečeni s če-bulo, papriko in jajci, pa pečeni kar tako, potreseni s česnom, pe-teršiljem in preliti s kišom in oljem in tuđi ocvrti so bili. Sata-raš iz paprike, paradiž.nika, čebu-le, pa pečena zelenjava, pa... Da o solatah (kumarični, zeljnati...) in narezani zelenjavi (paradižnik, paprika, korenje, kumare) sploh ne govorim. Solate z raznimi pre-livi so nam šle še posebej v slast. Ja, tuđi ob zelenjavi se da uživati! In ogromno možnosti je, saj zelenjavo lahko pripravimo na sto in še več načinov. Zelo pomemb-no pa je naslednje: ko pojemo ze-lenjavno jed, se zelo dobro poču-timo, kerje lahko prebavljiva in z njo dobimo vse koristne snovi za organizem. Da zagrizeni mesojedci ne bo- do preveč vihali nosov, naj povem, da poleg zelenjave vseh vrst lahko jemo tuđi meso, jajca in sir - vse be-Ijakovine. Joda pozor! Če jemo poleg zelenjave meso, ne smemo zra-ven jesti še kruha, riža ali testenin! Zakaj pa spet to, boste vprašali, saj smo vendar doslej tako jedli. Strokovnjaki, ki proučujejo vzroke bolezni današnjega časa v prehrani, kjer v glavnem tuđi so, pravijo takole: »Ne smemo jesti skupaj škroba in beljakovin! Za prebavo škroba je potreben bazičen prebavni sok, za prebavo beljakovin pa kisel sok. Kisli prebavni sokovi (pepsin) in bazični (ptialin) se ob sliku v želod-cu nevtralizirajo, potem postanejo voda in sol (kislina + baza = sol+voda), sol in voda pa na žalost ne zmoreta prebavljati ne mesa, ne ribe, niti kruha ali krompirja. Kaj se zgodi? Telo, ki je neskočno modro, ne-mudoma prepozna težavo, kajti vse-lej daje prednost prebavi. Začne iz-ločati dodatne sokove. Za izločanje dodatnih sokov rabi dodatno energijo - veliko energije in čas. Potrebnih je kar nekaj ur, da proizvede te sokove. Ob izločanju dodatnih sokov začutimo zgago in prehavne motnje. Hrana potrebuje kakih H ur, da priđe iz želodca, nato pa še kak-šnih 20 do 40 ur, da prepotuje čre-vesje. Kar ni prebavil želodec, mora storiti dvanajstnik, trebušna slinavka, žolč in tanko črevo. Kerpa ti organi za predelavo ostankov nima-jo ustrez.nega orodja (encimov in ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKITEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: VVINDOVVS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU.. Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel./faks 713-660 - 10% popust nudimo za skupine E-poita: clip@clip-dotnzala.si - 20% popust nudimo brezposelmm, dijakom in studentom - delavcem. ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. procesov), so zelo obremenjeni, zato začnejo po dolgoletnem guranju pešati, obolevati in odpovedovati. Utrujenost, plini, zaspanost, gla-voboli, povećan pulz, rane v želod-cu, bolezni žolča, jeter, trebušne slinavke... so posledice napačno kombinirane hrane, ki jo iz dneva v dan, leto za letom, mečemo v ž.e-lodec. Zato smo po obilnem obroku, ko dobi naš ubogi želodec vse mogo-če mešane jedi (juho, eno, dve ali ćelo tri vrste mesa, kruh, krompir in še riž, solato, pecivo, sok, vino in da - nazadnje še kavo), brez energije in smo komaj še sposobni, da osvojimo kavč. Po pravilno komhiniranem obroku, ko poleg beljakovinskih ali škrobatnih jedi jemo zelenjavo, se počutimo sveže, polni energije in lahko nadaljujemo z. delom. Tako smo se tuđi mi dobro poču-tili in dobre volje nadaljevali pol iz Cerkelj, kjer smo se od prijaznih, dobro mislečih in zagnanih Verbi-čevih poslovili in se odpravili proti kmetiji Jerala v Podbrezju, kjer pridelujejo sadje pod nadzorom in po navodilih Kmetijskega instituta v Mariboru - integrirana pridela-va. Sadje škropijo proti boleznim, vendar redkeje kot drugje v gojenih nasadih (6 do 7-krat v sezoni). Imajo lepa jabolka, ki bodo letoš-njo jesen z.elo prav prišla, saj imajo kmetije v negojenih nasadih slabo letino. Na letošnjem izletu smo spoznali prijazne ljudi, ki se trudijo pride-lati zdravo hrano in le upamo lahko, da bo takšnih kmetij in pridelo-valcev zelenjave in sad ja pri nas vse več, saj je na domaćih tleh, v, domači zemlji pridelana hrana z.a nas najboljša. V primerjavi z dru-gimi državami v Evropi je naša zemlja še sorazmerno malo za-strupljena. Hrana, pridelana na naših tleh, niha s frekvenco, ki ustreza našemu telesu, zato je za nas najboljša! DRAGICA FRIEDL 80 let bogatega življenja Jožeta Berleca z Mlakarjeve ulice Z vso odloćnosijo je sprejcmal delovne dolžnosti, /. vsem srcem se je posvcčal gasilstvu in rcSeva-nju. .lože Bcrlcc je bil rojen II. septembra I9I9 v Buću. Njegov oče je bil avstrijski vojak, ki se je bo-jcval na Soski fronti in bil kas-neje Maistrov borec. Solo je obis-koval v Kamniku, meščansko v Šiski in obrtno v Kamniku. Va-jeniško dobo /.a orod jarja je za-ključil I937 in postal pomoćnik orodjarja v Titanu. V tem pod-jetju je ostal vse do upokojilve 1978. leta. Opravljal je zahtevna dela in napredoval do vodje orodjarne. ("'as med vojnama mu ni priza-nasal. Ka/.ensko je bil premesčen na dela v tunelih, ki so jih Nemci gradili med Plibcrkom in Prcva-Ijami, kjer je bil 3 mesece. Življcnjska pot ga je pri pel jala v gasilske vrste. Od leta 1938 dalje je vseskozi aktiven in ne-umoren član gasilske organizacije. Spominja se prvoga požara, ko je pri gašenju aktivno sodeloval. To je bilo 15. avgusta I939, ko je gorela stan. hisa Potokar v Nc-vljah, spominja pa se ludi zadnjega posredovanja v požaru 13. avgusta 1991 na Gmajnici pri Ko-mendi. Po koncu vojne sta si z zeno ustvarila prijoton dom, cnako svojim stirim otrokom. Zlato poro-ko sta praznovala ze leta 1997, o ćemer smo pisali. Po opravljcnem gasilskem tečaju je postal desetar, kasneje čast-nik, leta 1952 visji častnik. Iste-ga leta je prevzcl dol/nosi povclj-nika okrajne gasilske zveze Ljubljana okolica, leta 1955 je postal poveljnik obćinske gasilske zve-zc Kamnik in to nalogo opravljal vse do 1992. Poveljnik Gasilskcga društva Kamnik je bil od 1957 do 1988. Vseskozi je deloval v or-ganih Gasilske zveze Slovenije in bil član operativnoga Štaba, do vkljućno 1992. .lože Berlec ni bil prizadeven Ic v gasilstvu, čeprav mu je bilo to področje najbolj pri srcu. V pod-jetju je bil kar 25 let tajnik sindikata, bil je aktiven v delavskem svetu ter v raznih komisijah in odborih, kjer je s svojimi strokov-nimi pristopi v mnogoćem vpli-val na spreminjanjc medsebojnih odnosov. Ni bilo nobene akcije na podroćju gasilstva, kjer ne bi ne- posredno sodeloval. Z veseljem je pripovedoval o opremljanju gasilske enote s sodobno opremo. Ta je bila zaradi vojnih razmer že krepko izrabljena in zastarela. Kot požarni inspektor, kar je bil osem let, imcl je dober vpogled na opremljenost. Vidcl je dejan-ske možnosti za učinkovito akcijo prcdvscm v novi opremi in pri-mernih prostorih. Z nacrtnim delom in razume-vanjem sirsc družbene skupnosti so društva dobila sodobno opremo, ki v celoli ustreza zahtevam časa in nalogam gasilskih drušlev. Naloge so se bistveno širile, na rcScvanjc ob elementarnih in drugih nesrećah, ko so ogrožena življenja in materialnc dobrine. S sodobno opremo se je z nevarnost-mi mogočc uspeSno spopasli. Poudariti volja njegovo posebno vlogo pri organizacijski pripra- vi in vloženem dolu pri iziđu knjige 100 let gasilslva na Kamniskem. Še bi lahko nastevali vrsto aktivnosti, v katorih je vtkano Jo-žetovo delo, pa bi verjetno kak-šno pomembno epizodo nehotc i/pustili. Sogovornik nam je povedal, da je gasilstvo pri njih že v rodovi-ni. V gasilstvu je dclal njegov oče, nasledil ga je sin, a po toj poti stopajo tuđi Jožetovi vnuki. Za svoje nesebično delo je pre-jcl mnoga priznanja, odlikovanja in zahvale, vključno s kipcem M. I lacela. Jo prejemnik gasilskih od-lićij prejsnjc države Jugoslavije, dobil je red dola s srebrnim ven-cem, dobil je dve srebrni plaketi občine in ludi stevilna druga priznanja. Na koncu našega pogovora z jubilantom, ki je kar krepkega zdrav ja in se vodno v toku življenja, smo ga povprasali, kako gleda na današnji čas. Tuđi pri tem odgovoru je oslal zvest živ-Ijcnjski usmoritvi - gasilstvu. Po-udarja, da je gasilstvo vedno za-hlevncjše dolo, zato se morajo Ijudjc, ki pri lem sodelujejo, nacrtno in dolgoročno izpopolnje-vati, da bi lahko bili kos vsem iz-zivom. Ob svoji 80-lotnici je .lože prc-jel številne čestitke in dobre željo. STANE SIMŠIČ Telefon: ^všfTČ^rZsT!^^ RTV-HiFi SERVIS POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o., Ljubljanska c, 21 e, KAMNIK (naiđete nas v obrtni coni Duplica) ■^H|H&' *•.' *%£g MRTn PRILJUBLJENA „imv.„ PRE8IVALEC Htaff^ PFVrPVlb Si»' i^F^1 «TOR: cin\/PFq v <™i u MEHIŠKANA- xmmtm TRnpi Cnpn m AalSKA đKK, fi7MAKA ™OVJA cTBifFUA uigran r - IH^:-L~*.m 1,-j.Ttet ^.".jafc . «L-j( jlHFM 2UPANČIČ VPROVINCI ZRrVfcNIK DAL™NKA OBfiAN TRUME U'h/„N" REPUBLIKE ZA MIŠ ™«. ŽENA POSADKA F-- M' §f IHKJV^H^^^HL r fBc^.. lAKHAbUNA KASANDRO V i:.'™AL ARABIJI | " MHB^KV^K - ^HkT . KATERIIGRA OZNAKA ZA ,o » ,o,n, '^■^RhIP^aJ^ "SET " * ~^S« KCDON- GUWN0 KUTIN0 1318-1970) 1 j,.^ HBBuB ^H^R^KHk ** A' rSSS*!^ , * '"^ K01 ° LETIC|A SKUPINE, ZASIFRANCU ' i ABBB WHi ■ DESNIČARSKO DEL 08LEKE VELIKO NAPRAVE NIKOLIĆ SJSr i ^ ^ LJLIBKOVAL ,VrSr „rS*A,T GIBANJE OZNAKA gJSJS ZASKOKE UMETNO ™ "" 2, IME *F"gE ' ."S-VFRANCIJI „CELJE VJJBOV NA SMUCEH PREKRCALO JUGS0™VIJI (NADA) INp™f SKA(S™N*A JUNAK IZ SLOVENSKA SLOVGRAFIK RISANKJPO LJUDSKA nDU,. ...,.., IN SLIKAR SPINAČI) STRANKA NAZIV Ju^mt Si (LOJZE) JAKOBOVST (KR-> NICVREDNE2 SADE2 )RAF DVOJCEK ULOV, ROP ETIKETA RMU &r LETNI KAMENINA IVANA NORDIJSKIH CAS BS,NA KOBILCA BOGOV AZOV KAVALE ZAREBERNICA OZNAKA ZA ROOOVITEN RIKO IZRASTEK NA RASTL Z BE- „..,,-LESKOVAC KRAJV DEBENJAK GLAVI LIM MLECKON J°!f^.;. ™G°?=An' GUSKI ZALIV SS1: MUSLIMAN- CVETLICA Z (ZA OPIJ) Kl RtNA A nS™ VEGEJSKEM ZELENIĆA SKA SEKTA BELIMI ALI OZNAKA JR7lTn °TnANKI M0RJU ZRAK (FR) V IRAKU RUMEN. CVET ' ZA MILANO MRZUU) SPOR 0 NEOBUUDENI PRAVNEM DEOU^V™' 7AMimr ORANJE RAZMERJU PUŠČAVE "ta (ZAST1 IVAN ZIKA STSAN LETOPIS FINSKA BARBARA GARY 0LSEN B0G SAMEC DOM ANTON „„.„,,..„ RUS, ZGANA DELOVNO PffiE SUTNAR «=0V r,^A OBMOCJE, AM HUMOR NEGSAGOZp- OZNAKA ZA OVOJNICE PRI HIMA^.SKA pisATELJ NEGA POLZA LJUBLJANO ŽITARICAH - K0ZA ADE GOST ERNSTLAAS SPOJ ROKE BORILNIJAP, NA SVATBI b ^51 S TRUPOM SPORT SPOJINAKEM, LITERARNA TEKOCA ,, ARABSKI a SI..S POOLAGA _MaSCOBA J ANGLESKO VZDEVEK taS PLAClLO KISIKOM DRAM, DELA NEODVISNI M SVETLO RADKA PIJACA ST. „ , SINDIKATI ' PIVO POLICA SLOVANOV MIT DRA2 SLOV (KR ( VTIKAC BALEGA S^J, HTZm 2" KRATICA Jt/.tHA ——------------ ______------ SIW2° "«*™ ffl_ tddKsk, °vaS,A Crta na družba za zaCetku avtoceste kal, kuhinjska notnega vrepubliki klica posoda crtovja sloveniji ANGLPIS JJS1 PREBIVALKA .L™ PREBIVALEC C1 culwr ZUZKOJED, IDCl,r GOZDNI IT, MESTA Yltmnb Kl RIJE IHbRt POSEK SAVONA Kamniski ObČAN SPORT 7. oktobra 1999 11 y ..... _ .......... ^^^ _„,,_ ___■ ■ .......;._ • ._ ■ ■ i _ ■ TEK ZA ZDRA VJEIN MOŠKOST No, skoraj bi pozahili. Med »zdravimi« šporli poleg živega šaha šte-jejo ludi gorski tek. Iz. Jane smo namreč izvedeli, daje s kolesarstvom definitivno konec. Pišejo namreč, da so šlevilni zdravniki v ZDA ugolovili, da kolesarjenje ogroža moškost. Pa laki nacrti za leto 2000. Kolcsarje-nje verjetno priporočajo le deklelom od 14-50. Verjelnn zato, ker so T'hinci vsaj nekaj tisočink pred nami, so bili na drzavnem prvenstvu v teku gor-dol med najbolj šlevilčnimi. Vrška V ranku r je bila šesta med mladinkami, Zdravko Volkar odličen peti med čluni. Premazali so ga le znanci zmagovalnih odrov Čeh, Novak, Mernik in Šubic. Za Iretjim in kolajno je zaoslal le piškavih 21 sekund. Bravo, Tomo Pelek, organizator teka v Šmartnem, je hil deseti, Marko Spruk 16., Anton Pančur 20., Ti-ne Osolnik 25. Mar jun Veršnik je hil šesti med veterani in Bojan Bojkov osmi. Ana Veršnik, mlajša deklicu, je osvojila srebrno medaljo. Ivan Vrh navz.dol zaradi poškodhe ne teče, navzgor pač. Deseto mesto s štafeto {tekla še Teraž. in Melinc) v italijanski Colini v Karnijskih alpah je lep uspeh ob 106 trojkah na startu. OK Žurbi team Kamnik Pred začetkom nove sezone BURJA ODPIHNIL(A) MEDVEDA IN KRUMPESTARJA Tiho in skromno, šli so v legendo, bi lahko rekli za lokostrelce, ki so se v dneh narodnih nos v Kamniku na nogometnem igrišču v Kamniku merili za naslove državnih prvakov v olimpijskem in compound loku. Na najpomembnejšem domaćem lekmovanju je med 75 tekmovalci iz 15 slovenskih klubov zahlestel Milja Burja iz Volčjegu Potoka, ki je v finalu izr locilnih bojev premagal Matevža-Mateja Krumperstarja iz Tunjic. Dvoboj odličnih kamniških lokoslrelcev, sicer velikih prijateljev, čeprav na-stopata za različna društva Kamnik in Mamut, je bila prava poslastica prvenstva, ki bi lahko ob boljši obveščenosti pri vabila na stadion tuđi nekaj gasilcev. »Najini dvoboji v zadnjem času so na moji strani.« je po osvojitvi prvega naslova absolulnega državnega prvaka povedu! Mitja. Matej, Ičije hil ludi lani drugi, je dodal: »Psihično trdnost, ki odloča, po-skušam iz.boljšali, vendar lokrat za zmago še ni bilo dovolj. Dobro, da smo iz.ločili Medveda, da se ne ho širokoustil oholi«. Samo Medved-Medo (Moste-I.j.), velika medijska zvezda prepirov okrog reprez.entance, je bil sele trelji. »Na lem prvenstvu mi je bilo tež,je lekmovati kot na olimpijadi. Želei sem veliko, a ni šio. Burja je v polfinalu proti meni strci jal od-' lično in nisem imel nikakršne možnosti, da ga izločim,« je v izgovor po-vedal Medved. Krumpestarju je za uteho ostala z.maga na 6. VITA star turnirju v sohoto, koje bil za sedem krogov boljši od Burje (1266:1259). Jure Končan (1173) in Primož Flerin (1150) sta osvojila sedmo in osmo mesto, a se v izlotilne boje državnega prvenstva ništa uvrstila. Kmalu pa lahko pričakujemo nov val odličnih lokoslrelcev, saj sta Matej Slapar in Rok Verbić (oba Kamnik) Ier Jun Kidrit povsem nu vrhu med kadeti in dečki. Slapar je bil po krogih HITA (90, 70, 50, 30 metrov) ćelo boljši od Medveda. Svojo priložnosl v puščicuh pa iščejo ludi Danijel Sfunko-vič. Jun Jančič. Andruž Korošec. /magala je Novogoričanka Anu Can-zutti. Med lokostrelci v compound loku sta državna prvaka Štefan Ošep in Bernarda Zemljak, oba iz Mozirja. lx>kosirelci so se pomerili ludi za ekipne naslove, vendar so bili Mariborčani boljši za štiri kroge. PONOVNO ZMAGA MALIJEVE Veliko zmago pa je v Trž.iču, na mednarodnem tekmovanju s tekaški-mi rolkumi dosegla Kamničanka Andreja Mali. Z lepo prednostjo je ugnala indijansko reprez.entantko Karin Moroder, mladinki Hižar in ludi domučinko Andrejo llrašič in tako ponovila lansko zmago. Ta zmaga je ž.e, te ne ho ležav z z.dravjem, ludi odlična napoved v novo srz.ono, kjer je vse vujeti v tekaški rcpre-Z.entanci prevz.el finski trener Jurmo Punkkinen. »Sele dan pred tckmo v Trž.iču, ki je ž.e nekaj let prva domaru rotkarska preizkušnja, smo se vrnili z ledeniškega treninga v Avstriji. Tuđi zadnji dan ni bilo nobenega popuštanja, zato sem si še mulce bolj zaželelu mokre ceste, da priđe do izraza moč rok,« je okoliščine nustopa pojasnila Andreja. V Trticu je tekel tuđi Milan Sedušak in med veterani zase-del trelje mesto. METOD MOČN1K Začelck nove sc/.onc bo odboj-karski klub iz Kamnika prićakal dobro pripravljen. S pripravami na sezono 1999/2000 so igralci za-čeli že 9. avgusta v rahlo spreme-njeni igralski ekipi. Trener osta-ja Iztok KSela, ekipi pa so se pridružili Damjan Marinko, ki bo ig-ral na mestu libera in je s svoji-mi izkusnjami nedvomno velika okrepilev, Jancz Turk, povratnik v ekipo, mladi in obetavni Jani Makovec in Samo Belavič iz Čr-nuć. V ekipi ni već Grcgorja Ku-merja, ki je prestopil k Skofji Lo-ki, Koprivec pa se ni uspcl dogovoriti z vodstvom kluba. Ostalo jedro ekipe oslaja cnako kot lansko leto: Gaspcr Ribič, Gregor Orcl, Tomi Šmuc, Jani Malovič in Luka Slabe. Po zaćetnih kondicijskih pripravan se je ekipa odpravila na priprave v Slovensko Bistrieo. Vsc-skozi so igrali tuđi prijateljske lek-me, saj je trener začcl ekipo iz-datno pripraviti na novo sezono, ki prinasa tuđi nov sistem igre in nova pravila. Tako so na Rogli premagali ekipo Salonita, v Slovenski Bistrici pa dvakrat ekipo Granita. Sledila je zmaga z Blcjci na Bledu. S tem je OK Žurbi team K&mnik že pokazal, da bodo morali letos nanj nasprotniki resno raCunati. V nadaljevanju je sledil pora/ z Granitom in zmaga proti Blejcem doma, kjcr so Se enkrat premagali tuđi ekipo Salonita iz Anhovcga. Udclezili so se turnirja na Ravnah, kjcr so tekmovale ekipe OK Fužinar, OK Pomgrad, OK Dob iz Avstrijc in OK Kamnik. Po tes-nem porazu proti Pomgradu so v tekmi za 3. mesto igrali proti av-strijski ekipi in na koncu zasedli četrto mesto. Odigrali pa so že tuđi prvo tek-mo za pokal in se z gladko zmago proti ekipi Astec Triglava II (3:0) žc uvrstili v nadaljnji krog, kjer jih v sredo Caka Brezovica, ki tekmuje v 2. SOL Odbojkarji Kamnika pa so se zadnji vikend 25. in 26. septembra udeležil se prvega memorialnega turnirja v Bihaću, v spomin na padle odbojkaše tega mesta. Po- vabili so se odzvali OK Karlovac iz Hrvaškc, OK Lukovac in OK Bihać iz Bosne in OK Kamnik iz Slovenije. Vse ekipe igrajo v 1. li-gah v svojih državah in sodijo v sam vrh. V polfinalu so se Kam-ničani srečali z domaćim klubom OK Bihać. Z izredno lepo igro so povsem nadigrali solidno in izredno obetavno ekipo Bihaća in slavili s 3:0. V drugem polfinalu sta se pomerila OK Karlovac in OK Lukovac. Po izenaćenem boju so zmagali igralci OK Karlovac s 3:2. V nedeljo pa so se igralci OK Žurbi team Kamnik pomeri- li z OK Karlovac in po ogorće-nem boju in nekoliko slabsi igri kot v polfinalu zasluženo slavili konćno zmago na turnirju s 3:2. 2. oktober. ko se zaćne I SOU je OK Kamnik prićakal dobro pripravljen. Njegov nasprotnik bo OK Pomgrad. Igralci in trener ob-Ijubljajo dobro sezono. Kljub manjsim poskodbam nekaterih ig-ralcev so vsi odloćeni, da v tej sezoni dosežejo res viđen rezultat. Hkrati pa OK Kamnik vabi naj-mlajse (I. 83 in mlajSe fante in dekleta), da se jim pridružijo. Informacije o treningih lahko dobite vsak torek in ćetrtek od 18.30 do 20. ure v sportni dvorani Kamnik. SAMO BELAVIČ OK Žurbi team na turnirju v Bihaću. Sebastjan Kern znova osvojil točke svetovnega prvenstva 18-letni Sebastjan Kern iz Komende se je na dirki za svetov-no prvenstvo kategorije do 125 ecm v ftvicarskem Roggernbur-gu s trinajstim mestom drugič letos uvrstil med najboljše sve-tovne motokrosisto fn dobitnike toćk. Član Petrola je naše opo-zoril že v sobotnih kvalifikacijah, ko je v svoji skupini osvojil četrto mesto. Na tekmovanje v fivico je odpotoval odloeen, da pokaže, da je končno pripravljen po poskodbi rame. V kvali-fikadjah četrto mesto pa ga, je še bolj spodbudilo. Nedeljska prava vožnja se ni začela po naertih, saj mu je že v oetrtem kro- f^u odpovedal motor in je moral odstopiti. V dru^i vožnji je nasto-pil z rezervnim, standardnim motorjem, kar je v primerjavi s konkureneo pomenilo se težje delo. Z odlično vožnjo po 50 minu tah je vseeno osvojil trinajsto mesto in nove tri točke za sve-tovno prvenstvo. »V drugi vožnji mi je uspe] zelo dober start, kar je bilo s slabšim motorjem naj-bolj pomembno,« je re-kel Sebastjan. Nasto-pal bo na zadnjih dveh tek mah za sve-tovno prvenstvo, ki bo konec avgusta v Nem-čiji in na Hrvaskem. Miha Koncilija, mladinski državni prvak v kolesarstvu ENAJSTMETROVKE SILOVIT START Dobcr start članske ekipe NK KAMNIK ni presenečenjc. Pred-sednik kluba n- Brane Modrijan je povlekel pravo potezo z angažiranjem Irenerja Zvoneta Marica. Lkipa igra kot promjena. Za prvo enajsterico kandidira nekaj mladih igralcev, tako, da je kon-kurenca za igralna mesla precej izboljsana. Toda želja predsedni-ka ostaja realna: ćim bližje vrhu lestvice. PRIZNANJI [■'kipi mliijsih dečkov in kade-tov NK KAMNIK sta na začetku prvcnslva prcjeli vsaka svoj pokal /a osvojeni prvi mesti v svoji kon-kurenci. S lem dejanjem je Nogometna zveza Slovenije dala priznanje klubu, ki vztrajno v/.gaja šlevilne mlade igralec in dosega uspehe. Tuđi za vnaprej ni bojazni, kajti s tekmami so že pričeli cicibani. Za naraščaj kluba skrbi-jo trcnerji Gavranovič (licenca B), Švajger in Alilović (oba z licenco C). STAVE Športnc stavnice so priljubljene povsod po svetu, imamo jo tuđi v Kamniku. V bistroju »MAJA« pri zdravstvenom domu je moč stavili na nogometne rezultate, pa ludi na rezultate oslulih športov (dirke, atletika itd.). Srečneži do-bijo izplačilo takoj. Manj srečni stavijo znova ali pa obupajo. In kakšne so »akcije« belo-modrih? Avgusla 1:138, konec septembra 1:4. DOLGI OBRAZI Tabor kamniške nogometne opozicije so zelo prizadeli dobri rezultati članske ekipe. Žanje nc-prijetno presenečenje menda iz-kazujejo s tem, da ne hodijo k brivcu. Bojijo se, da bi jim raču- nal dvojno. Za britje »dolgih ksih-tov«. DARILO V novi, napadalncjsi vlogi in igrisču se je v začetku prvenstva zelo izkazal igralec Jancz Tu.šek. Kadetska ekipa NK Kamnik prejema pokal za osvojeno I. mesto v sezoni 1998/99. Miha je prijeten fant, vselej je dobre volje. Ko mu sežeš v ruko, je njegova dlan hrapava, vajena napora, ki /4a zahteva ta šport. Doma je v Suhado-lah na šlevilki 44E. U'tosje posta/ državni prvak v cestno-hitrostni dirki kolesarjev pri mladincih. To je bilo 27. junija na l'tuju. Dirko, nu katerije zmagal, pu sam opisuje takole: »Startali smo ob 10. uri na kružni progi okrog Ptuja s ukupno dolžino 120 km, osem krogov po 15 km. V vsakem kro-guje bilo 4 km klanca, praga je bila zelo ruz-gibana in zaradi po-gostih vzponov tuđi naporna. Prva polovica dirke je potekala mirno, skupina H0 tek-movalcev je vozila v strnjeni koloni. Po šti-rih krogih pa smo šli trije kolesarji v napad in skušali pohegniti glavni skupini, vendar nam ni uspelo. Glavnina nas je kmalu ujela. En krog smo z.opet vozili skupaj, nato pa je sledil napad desetih kolesarjev, katerim se je pridružila še peteri-ca. Sam sem se pognal v napad med prvimi, skupina je spo-begom uspela in seveda povećala hit-rost, ki pajo nekateri nišo zmogli in so zaostali. V čelni skupini nas je ostalo 6 kolesarjev. Toda tuđi tu je nastala selekcija in trije so morali odnehati. Ostali trije smo v zadnjih desetih kilometrih, poleg mene sta bila še tekmovalca iz Nove Gorice in Ptuja, vrteli pedala na vso moč proti cilju. V ciljnem sprintu sem začu-til, da imam še dovolj moči in se od-ločil zmagali. Uspel sem in zmaga Ier naslov državnega prvaka slu bila moja. Ohčutki po zmagi so bili fantastični, bilo je nepopisno. Premagati dobre, odlične kolesar-je je za vsakegu tekmovalca posebnu čast in doživetje. Tedaj so poplačuni dnevi, meseci in leta trdega guranja na treningih in tekamah. Kolesurstvo je predvsem garuški šport. Zmaga na drzavnem prvenstvu mi odpira pol nu mednarodna lekmovanja. Najprej bom šel na kolesarsko dirko v Nem-čijo. nato na mednarodno tekmo »po Gorenjski«. v septembru pa na sve-tovno prvenstvo v Špunijo. Osvojitev naslova državnega prvaka je vrhu-nec mojega mladinskega kolesarje-nju v mladostnega obdobja.« Kdajje Miha začel kolesariti in zjakaj? »/MČel sem letu 1^4. Prvu tekmu je bila lailesarski maraton v Mostah. Maraton sije ogledal trener hilesar-skega kluba Kog i? Ljubljana, ki me je skupaj z Domnom po vabi I v klub in tako sem začel trenirati. V času skupnih treningov seje v klubu irob- S podelitve medalj, v sredini Miha Koncilija. likovala skupinu mladih kolesarjev, rekli smo ji kar naša klapa. Skupaj smo vsa leta trenirali in tekmovali, Z/nagovali ali bili poraženi. Z veseljem se rad spominjum tek-me, ko sem prvič stopit na zmugovui-ne stopnice. V Kranju, ko sem bil tretji pri dečkib. lA'ta /996 sem kot mlajši mladinec nu dirkah v glav-nem pomagat kolegom, l^eta 1997 sem trikrut z/nugal na mednarodnih tekmuh v Italiji in na dveh domaćih ter osvojil drugo mesto na drzavnem prvenstvu na kronometer. Leto 1999 pa je bilo najbolj uspešno - zmaga v i estno-hitrostni dirki in peto mesto v tekmi nu kronometer. Urez podpore staršev seveda ne hi šio. Koliko prevozov opreme, jinanc in dobre hrane so vz.eli nu svoje breme. Imel pa sem ob sebi tuđi Petra, ki me je za šport nuvdušil in spodbu-jul. Sam ne zmoreš vsega. Ostal je lep in nepozahen spomin na to mlu-dostno in razigrano norenje na Mesu med prijatelji in tekmeri. Naužili smo se soma in znoju, ni šio brez tu-Ijev in buškastih ran. Upam, du boda mladostne izkušnje oblikovale rnojo nudaljnjo pot. KIMMEN P1BKKNIK »Kamniski Bcckham«, kot ga kli-čejo prijatelji, je nedavno praz-noval rojstni dan. Istega dne kot Ronaldo. Za darilo je nasprot-no mostvo obdaril z dvema go-loma. M. M. 12 7. oktobra 1999 KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški ObČAN Iz septembrske kronike kamniške policijske postaje Tuđi k namprihajajo obračuni s streljanjem? Nič kaj razveseljiv ni podatek, da se je letos. septembra zgodilo za polovico već prometnih nesreć kot isti mesec lani. Naši policisti so septembra posredovali pri 87 ne-srećah. Od tega se jih je na srećo, većina konćala amo z razbito plo-ćevino. Le v 6 primerih so udele-ženci utrpeli telesne poškodbe. Kerje neprimerna hitrost še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč, bodo kamniški policisti pospešeno nadaljevali meritve hitrosti z laserskim merilnikom, zlasti na cestah, kjer so nesreće po-gostejše. Tuđi intervencij policistov zaradi krsitev javnega reda in miru je bilo lctos septembra (52) ne kaj već kot lani (34). Med kaznivimi dejanji, ki so jih policisti obravnavali septembra (73), je bilo največ tatvin (27), k temu pa je treba pristeti se 8 tatvin motornih koles. Septembra so našteli tuđi 10 vlomov v avtomo-bile, 18 kaznivih dejanj poskodb tujih stvari, dvakrat pa je bilo s kaznivim dejanjem ogroženo življenje ljudi. Iz dolgega seznama dogodkov, ki so septembra vplivali na naso varnost in s katerimi so se sre-ćevali policisti kamniške policijske postaje, naj navedemo samo neka-tere. po kronološkem redu, kot so se dogodili od zaćetka do konca meseca. 1. septembra zvečer je na Veliki Lašni zagorči vikend. Kljub posredovanju gasilcev je nastala kar precejšnja škoda. 5. septembra so resevalci GRS, policisti in posadka policijskoga helikopterja reSevali 47-lctnega kamniškega planinca, ki si je na Kamniškem sedlu zlomil nogo. 7. septembra ponoći so na Prvomajski, v Jelovškovi ulici in v Šmarci vlomili v štiri avtomobile in iz njih odnesli denarnice in dokumente. Med prireditvami ob dnevih narodnih nos, od 10. do 12. septembra, so morali policisti posredovati zaradi ne kaj krsitev javnega reda in miru. 24-lelnega Podgorca P. J. so zaradi nedostojnoga obnašanja pridržali do iz-treznitve, se pet drugih krsiteljev so prav tako prijavili sodniku za prekrške. 12. septembra nekaj po 22. uri je 40-letni M. J., državljan ZRJ, na Šutni s pištolo slrcljal na občana in ga pri tem hudo ranil. Policisti so osumljenca kmalu iz-slcdili in ga prijeli. Zascgli so mu ludi pistolo, s katero je, kot so ugotovili, že prejšnji dan grozil nekomu drugemu obćanu. Preisko-valni sodnik je zoper M. J. odre-dil pripor. 15. septembra okoli 22. ure je spet prišlo do strcljanja, tokrat v Cabrio baru na Perovem, kjer je z malokalibrsko pistolo strcljal 32-lctni I. Š. iz Šmarce. Policisti so strclca kmalu i/sledili in izro-čili ljubljanskim kriminalistom. 16. septembra okrog 17. ure je 20-letna Kamnićanka, ne da bi upo-Stcvala prometni znak, zapcljala na Muzejski poli prck železniških ti-rov v trenutku, ko je pripcljal pot-niski vlak. Voznica je dobila lažje telesne poskodbe, na avtu pa je nastalo za 800.000 SIT škode. 25. septembra je pri kontroli prometa v Kamniku 27-lctni D. P. z Rodice trćil v policista Promet- ne policijske postaje Ljubljana. Kamniški policisti so krsitelja kmalu prijeli in mu odvzeli pros-tost zaradi suma kaznivega deja-nja preprećitve u radnoga dejanja pooblaščeni osebi. Pri poslopku so ugotovili, da je imel v izdiha-nem zraku 1,07 g/kg alkohola. 27. septembra sta se zaradi ne-prilagojcnc hitrosti zgodili kar dve nesreći. Najprej je na cesti proti Ćrnivcu pri potoku 45-lct-ni Kamnićan zapeljal s ceste in se hudo poškodoval. Kmalu zatem pa je 27-lctni Mariborčan v Beli pri Motniku zapeljal s ceste in se prav tako huje poskodoval. 27. septembra je v menjalnici Tropical nekdo želei zamenjati ponarejen bankovec za 100.000 lir. Ker se bliža mraz in druge jesensko zimske nevešćnosti, s katerimi se bodo srećevali zlasti vozniki motornih vozil, ne bo odveć opozorilo, da pravoćasno po-skrbimo za zimsko opremo svojih jeklcnih konjičkov, kot so zimske pncvmatikc, hladilne tc-koćine in drugo. F. S. ROPI, NASA VSAKDANJOST! Živimo v ćasu, ko je povsod okrog nas prisotno nasilje. V zadnjem desetletju so bile in se tra-jajo v svetu mnoge vojne. Nasilje je tako pogosto prisotno, da ljud-je nanj postajamo nekako imuni. Prisotno je v našem vsakdanjcm življenju, pri branju časopisov. gledanju televizije, hoji po cesti. NASILJE se je iz filmov in literature preselilo v naše resnićno življenje. Z njim je »zasvojenih« vse već mladih, ki se tega, žal, niti ne za-vedajo. Z rastjo splosncga nasilja pa v zadnjem desetletju moćno naraš-ćajo ludi kazniva dejanja z elementi nasilja, ropi roparske tat-vine in drzne tatvine. Ta rast je najbolj vidna v većjih mestih Slovenije, predvsem pa je na udaru Ljubljana. Će bi ta problem gledali po statistićnih stevilkah, pa bi nas Kamnik z okolico kazal strahovit skok. No, statistika je eno, realnost pa k sreći nekaj drugega. Pa vendar ropi postajajo na.ša vsakdanjost. Iz velikih mestnih sre-dišć se kot tiha grožnja naši oseb-ni varnosti sirijo v do sedaj mirna mesteca. Naćenjajo naš obću-tek varnosti, dobrine, ki je tako pomembna za razvoj posamezni-ka kot družbe v celoti. S tem, kako zavarovati to dob-fino, se v ministrstvu za notranje zadeve ukvarjamo z vso resnost-jo in strokovnostjo. K temu problemu pristopamo tako z represivnim kot preventivnim delovanjem. Poleg policije se s tem problemom vsakodnevno ukvarjajo ludi druge institucije in predvsem posamez-niki, ki nam je do tega, da borno živeli varno in sprošćeno življenje. Ali lahko popolnoma prepreći-mo rope, zavarujemo ljudi pred ropi? Odgovor je kratek in jasen: NE! Lahko pa zmanjšamo število in zmanjšamo posledice ropov. Najprej si moramo seveda priznati, da ta problem obstaja, se nanj pripraviti in se zavedati, da se to lahko jutri ali že danes dogodi tuđi nam. Tako kot skrbimo za vzdrževanje našega vsakdanjega zunanjega izgleda, naše fizićne pri-pravljenosti, moramo vsak dan poskrbeti tuđi za našo osebno varnost, za varnost našega osebnega premoženja, premoženja, ki nam je zaupano, s tem pa tuđi za sploš-no varnost naše okolice. Ustvari-ti moramo varnostne pogoje, ki bodo potencialnega storilca odvr-nili od dejanja oz. samo dejanje za nas oškodovance naredili »bolj varno«. Osebno menim, da je eden od naćinov za zagotavljanjc boljše varnosti tuđi ta, da se Ijudje sezna-njamo s tem kaj sploh je rop, kako ravnati v primeru ropa in podobno. Mnogi besedo rop uporabljajo za vsako tatvino ali vloni. Dogodi se, da nekdo pokliće na policijsko postajo in ves prestrašen de-žurnemu policistu pove, da nekdo ropa v trgovini. Dežurni policist ob najavi ropa seveda nemudoma organizira celotno ekipo, ki na kraj »ropa« nato pridrvi z orožjem v rokah, ipd. Na kraju pa nato ugotovijo, da je bil zaloten tatić pri tatvini zavojćka kave. Tuđi to je kaznivo dejanje, vendar bi policisti v primeru pravilne prijave ukrepali popolnoma drugaće. Da borno lažje razumeli razliko med ropom in navadno tatvino bom poskušal to razložiti na ćim-bolj razumljiv naćin. ROP je kaznivo dejanje, pri ka-terem storilec za dosego tatvine uporabi fizićno silo ali resno grožnjo, da bo fizićno silo upora-bil. Ta grožnja mora biti zares tak-šna, da vse kaže na to, da bo tuđi zares uporabljena. Ropar mora takoj zahtevati na primer de-nar, povedati, da gre za rop, za-groziti z orožjem ali drugim predmetom za napad. Seveda pa lahko storilec takoj uporabi silo, tako, da žrtev udari, zveže ali ćelo pretope ipd. ROPI so torej praviloma izvršeni na drzen in zelo grob naćin. Roparji vse već uporabljajo strel-no orožje in druge nevarnc predmete ter seveda razne plinske raz-pršilce. Zaradi uporabe teli sred-stev se rop nemalokrat konca s hudimi telesnimi poškodbami na-padenih oseb. Najveć ropov se v Sloveniji zgodi v Ljubljani in drugih većjih mestih. Najveć je uličnih ropov, sledijo pa ropi na domu, v trgovine in druge lokale ter v denarne ustanove kot so banke, pošte, me-njalnicc ipd. Med denarnimi usta-novami so priljubljeni objekti na-padov roparjev prav menjalnice, ki so v glavnem slabo varovane in nišo opremljene z varnostno opremo. Vse već pa je tuđi ropov na domu. Ti ropi so posebej nc-varni, saj so roparji do žrtev iz-redno drzni in nasilni. Storilci žrtve vnaprej izbirajo in objekte skrbno opazujcjo. Za dosego svojega cilja storilci uporabljajo tcles-no silo, grožnje, orožje ipd. ter tako žrtev prisilijo, da pove, kje hranijo gotovino in druge drago-cenosti. Ropi većinoma uspejo, le v ne-katerih primerih storilci dejanje opustijo oziroma ostanejo pri po-skusu. Storilci ropov na domu in v denarne ustanove so praviloma zamaskirani, redkejc pa se maski-rajo ulićni roparji. Storilci si žrtve izbirajo z opa-zovanjem in zbiranjem podatkov o njihovem premoženju, naćinu varovanja objektov, fizićne sposobnosti ipd.. Pri ulićnih ropih so žrtve moški, ženske, mladoletniki in ludi otroci. Većino ulićnih ropov se zgodi pri prihodih žrlev iz gostinskih lokalov, redkejc v loka-lih samih, na sami ulici, v parkih, na tržnicah pred cerkvami in pred šolami. Većina teh ropov je stor-jenih v kriminalnih združbah dveh ali već oseb, vćasih pa sodelujc tuđi do deset oseb. Te većje skupi- ne so predvsem mladoletniške združbe. Vse već roparjev je med odvisniki od mamil, nezaposleni-mi, veliko pa jih je dijakov srednjih sol. Mladoletniki in narkomani so predvsem izvrševalci ulićnih ropov, medtem ko rope v menjalnice, banke in domove ipd. izvršu-jejo v glavnem že izkušeni kriminalci. KAKO RAVNATI OB ROPU ALI ROPARSKEM NAPADU? Kot sem žc omenil popolne osebne varnosti in zavarovanja premoženja verjetno ne more za-gotoviti nihće. Za svojo osebno varnost pa lahko najveć storilc sami. Dajem vam nekaj nasvetov, ki bodo ob upoštevanju izboljšali vašo varnost in onemogočili izvr-šitev marsikaterega nepotrebnoga ropa. ROPARSKI NAPADI - ULIČNI ROPI: - Ob dvigu većje vsotc denarja na pošti, prcverite ali vas kdo opa-zuje in zahlevajte od oseb v vrsti, da upoštevajo polje diskretnosti, - gotovine nikoli ne štejto na ulici, denarnic na cesti ne odpirajtc brez potrebe, - v gostinskih lokalih in drugih javnih prostorih nikoli ne kažite većje vsote denarja, - bodite providni in nczaupljivi do oseb, ki vas na ulici prosijo za denar, - no kupujte na ulici zlatnine ali drugih vrednejših premotov, - će vam kdo grozi in hoće iz-trgati vašo denarnico, torbico ipd. krićito tako, da s tem opozorito mimoidoće, - za hojo izbirajte osvelljcnc in prometne ulice, - na potovanjih hranite denar in druge vrednejše predmete v not-ranjem žepu oblaćil ali v torbicah, pripetih okoli pasu, - med vožnjo zaklonite vozilo -s tem boste preprećili napad v kri-žišćih, ko ćakate na zeleno luć, - će vas kdo nadlegujc, vam grozi z napadom ali vas ćelo napade, to v najkrajšem možnem času prijavite policiji. ROPI V DENARNIH USTANO-VAH, LOKALIH, IPD.: - no izzivajte morebitnih storil-cev z odprtimi blagajnami, predali ali gotovino na delovni mizi, - ne štejete gotovine pred stran-kami ali ob koncu delovnega ćasa pri odprtih vratili, - po koncu obratovalnega ćasa nikomur ne odpirajle vrat, - ob prihodu v službo se vedno prepričajte, će vas kdo opazujc preden odprete vrata, - osebe, ki dnevni izkupiček od-na.šajo iz službe, naj to poćnejo skrajno providno in ne hodijo vsak dan po išli poti in ob istem ćasu. In kaj storiti če do ropa že priđe? Poizkusitc upoštevati naslednja navodila: Takoj sprožite alarmne in op-tićne naprave. Čc te nišo stalno vkljućcne, takoj sprožite pregrade (seveda čc so vgrajene v pult). Če sprožilev alarma in drugih naprav ni mogoća ncopazno - NH TVRGAJTE! Bodite mirni in ne izzivajte storilca z nepotrebnimi hitrimi gibi ali dejanji, ne reagirajte pretirano pogum-no in nepromišljeno, ne kričite, ker s tem lahko ogrozite ostale v prostoru. Pozorno sprcmljajtc roparjeve reakcije in upoštevajte, da ga je morda bolj strah kot vas. Med ropom ga pozorno poslušajte, na njegove ukaze pa izro-ćate gotovino obolavljivo in po-ćasi. Poskušajtc si zapomniti ćimvcč roparjevih znaćilnosti in po napadu opazujte kam in s ćim je po-begnil. UKREPI ZA ZAVAROVANJE PRED ROPOM NA DOMU: - doma ne hranite većjih vsot denarja, - če denar žc hranite doma, naj o tem vc ćimmanj ljudi, - priporoćljiva je vgradnja zid-nega ali pohištvenega trezorja, - v kolikor posojatc denar, naj o tem vc ćimmanj ljudi, - vhodna, stranska, kletna in garažna vrata naj bodo vedno zaklonjena in opremljena s kakovost-no kljućavnico ter varnostnim šći-tom, - na okna montirajte kakovosl-ne rolete in okenska zapirala, - kljućev ne puščajte v poštnih nabiralnikih, pod predpražniki in v drugih skrivališćih, - tuđi ko kratek ćas skočite k sosedu, zaklonite vsa vrata, - pred vhodnimi vrati naj bo ustrezna razsvetljava, tako, da vidite, kdo je pred vrati, - na nolranji strani vrat imejte montirano verižico in kukalo, - C'F V BLIZINI SVOJEGA DOMA OPAZITE NEZNANCE JIM DAJTE VEDETI, DA STE JIH OPAZILI. Naštcl som vam nekaj najosnov-nejših nasvetov, ki pa v kolikor jih boste upoštevali, lahko preprc-ćijo izvršitcv ropa oz. roparsko-ga napada. Poleg vsoh nasvetov, ki so našteti pa ne pozabitc: NE PO-SKUSA.ITE SAMI PRIJETI STORILCA, ZLASTI ČL STR TELES-NO ŠIBKEJSI. TAKOJ KO JE MOGOCE, POKUCITE POLICIJO! Spoštovane bralkc in bralci, da vam ni vseeno za vašo varnost in da ljudski rck, ki pravi: »od vsch nosrcć najlažje prenašamo tu-jo« ni vaše vodilo, kćijti pazite: TUĐI VAM SE LAHKO ZCiODI, ZATO UKREPAJTE PKAVO-Ć.ASNO, ZAVARUJTE SEBE IN SVOJ DOM... IGOR KANIŽAR Kriminalist PU Ljubljana V septembru so se poročili: - KLEMKNCJOŽli, operater, Godič69, in ROMSAK ŠAŠA, prodajalka, Krivčevo 6 - JUHANTALEKSANDER, lehnolo^, Rova, Žitka c. 5, in ŠIMEGIJOSII'A, trgovka. Rova, Žiška c. 5, - JANKOVIČ JOŽE, sam. podjetnik, Kamnik, Klavčičeva ni 6, in PEANKO TANJA, vodja veleprodaje, Trzin, III. Kamniškega balaljona 5 - ZAIAZNIK JOŽEF, lesni tehnik, Srednja vas pri Kamniku 20, in ZAGODIC MARTINA, prodajalka, l'odsludenec 4 ■ KOSIRNIK MATE.I, krovec, Tunjice 2.1 in HA1ANTIČ ŠAŠA, prodajalka, Tunjiška Mlaka 9C - HUMAR ALOJZU, elektro monter, Gozd36, in STRAŽAR ZDENKA, delavka v proizvodnji, Šmartno v Tuhinju 22 - Z.IHERT ROMAN, delavec na rez. stroju, Veliki Rakitovec 3 in HAJDE RENA'IA, pripravnik, Šmartno v Tuhinju HH V septembru so umrli: - KOIMA UllDMUA, roj. Vlaga, upok., Rimske Toplice, Zdraviliška c. 15, stara Hl let - ŠINKOVEC ANTONU A, upok., Komenda, Zajčeva c. 29, .stara H7 let - GANTAR FEUKS SREĆKO, upok., Kamnik, Kersnikova ul. 2, star 84 let - VAVPETIČ JANEZ, upok., Ljubljana, Zelenapot 21, star 52 let - MOŽEK ALOJZ, upok, Komenda, Glavarjeva c. 22, star 7H let - HERGANT JANEZ, upok., Podgorje, Podgorje 107, star 76 let - HRIliAR MARIJA, upok., Kamnik. Zikova ul. 5, stara 74 let - K1ADNIK JANKO, upok., Kamnik. Kranjska c. 4C, star 79 let - SMREKAR SREĆKO BRAN/MIR, upok, Ljubljana, Poljanski nasip 32, star 79 let - PODOBNIK JANEZ, upok., Stična 26, star 86 let - DROLC PAVIA, roj. Klemen, upok., Okrog pri Motniku 12, stara 79 let 7. državna razstava koz v Kamniku Uspehi kamniških kozjerejcev »Kako se čaši spreminjajo. Nekoć je bilo marsikoga sram povedati, da ima doma kozo, saj je veljala za ii-val bajtarjev in revežev, danes nam pa župan odpira razstavo koz, sam ministerpapodeljuje pokale...« Ta-ke in podobne misli smo slišali med kozjerejci na 7. državni razstavi koz v Kamniku. Potekalaje v času Dne-vov narodnih noš od 11. do 12. septembra na sejmišč.u za Nevljico v Kamniku. Pripravili pa so jo priz.a-devni člani kozjerejskega društva Kamnik v sodelovanju v Zvez.o koz-jerejskih društev Slovenije. Svoje najlepše primerke kozje pokazalo 23 rejcev iz Kl) Kamnik, KD Gorenjske in Kl) f'tuj. Ohiskovalci so lahko videli 62 koz in koz.lov san-ske, srnaste in burske pasme. V razgovoru s predsednikom Kozjerejskega društva Kamnik Marja-nom Dragarjem, predsednikom raz-stavnega odbora Pavlom Ulčarjem in predsednikom z.veze kozjerejskih društev Slovenije dipl. ini Igorjem Tumpejem smo zvedeli, daje namen Posebna strokovna komisija slro-kovnjakov biotehniške fakultete je med razstavljenimi živalmi iz.brala najlepše, ki jim je minister za kme-tijstvo Ciril Smrkolj podelil lepe pokale. Zm najlepšo kozo razstaveje bila razglašena sanska koza Brina, last Marte Slapšak iz Spodnje Besnice, članice Kl) Kamnik. Za najlepšega sanskega koz.la pa je prejel priznanje tuđi kozel Astor, last Vranca Spruka s Hriba pri Kamniku. Med srnastimi kozami je drugo meslo ziiscdla koza Mala, rejca Pavla Ulčarja iz Soleske, trelje mesto pa koza Rjavka Simona Vrha iz Stranj. Tuđi med srnastimi koz.li so se naši rej-ci dobro odrezali, saj je koz.el Feri, last Marjana Burje s Potoka v Crni, zasedel trelje mesto. Med burskimi koz.ami, ki so z.daj zelo aktualne, ker so mesni tip, pa je bila najbolje uvrščena koza Nade Jaklit iz KD Gorenjske, med kozli pa koz.el Janeza Juvančiča, prav tako iz KD Gorenjske. Sicer pa je minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj vsem rejcem toplo čestita! za uspelo razstavo in jim obljubi!, pomoč pri njihovem prizadevnem delu. Še posebej, ko se bo v pripravah na vstop v EU ludi kozjerejstvo znaš-lo v novih okolišeinah. F. S Marjana Dragarja, predsednika kamniškega Kl) in njegovo v »nošo« ode-to šestmesečno kozo Uzo, smo skupaj z vodstvom razstave ujeli v naš objektiv razstave predvsem predstavitev reje koz. širši javnosti, zlasti pa ludi popularizacija uživanja kozjega mleka in izdelkov iz. mleka in mesa, raz.sta-va pa je ludi priloinost za medseboj-no izmenjavo izkušenj med rejci. Oh pokušini z.elo okusnih sirov, klobas in salam iz kozjega mleka in mesa, ki so jih rejci ponudili ohiskovalcem, smo izve-deli, da izdelki iz kozjega mleka in mesa upravičeno uzivajo slo-ves varovalne hrane, saj kozje mleko priporočajo kot z.dravilo, T.lasti pri oholenjih dihalnih or-ganov, alergij in rakavih obo-lenj. Kozjereja se numreč moč-neje razvije na obrohnih pod-ročjih, kjer je možna intenzivna reja, ki ne uporahlja peslicidov in velike količine mineralnih gnojil. Z rejo drobnice pa je momo učinkovito preprečevati zaraščanje hrihovitega sveta. Ivo Aelić z Lok, ki se že sedem let ukvar-ja s kozjerejstvom, je pet od svojih I'5 koz pripeljal na razatavo Kamniški ObČAN OD TU IN TAM 7. oktobra 1999 13 KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? Veliki športni dosežki SSK Mengeš Na sliki v prejšnji Slcvilki je bila CRNA PRI KAMNIKU, za" razli-ko od Crne na Koroškcm. Ime pravzaprav odraza lo, da dobi dolina ma nj sonca od okoliških kra-jev, posebno Se po/.imi. Naselje je bilo v bližnji prctcklosti znano prcdvscm po rudniku kaolina, ki sončnem pomolu Ravnega hriba, dobrih 350 m viSe, pa stoji znamenita cerkev svelega Primoža in Fe-licijana in nad njo se cerkvica sve-tega Petra, ki sta priljubljena izlet-niška cilja predvscm v spomladan-skem in jesenskem času. Izhodis-ćc za ta izlet je Stahovica, ćeprav knjigarni na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tok rat sprašujemo po imenu naselja, katerega dcl je na fotografiji. Leži vzhodno od Kamnika in je »uradno« 570 ni nad morjem, Ceprav so posamezne hisc ludi vis-jc in nižje. Svoj odgovor (ime na- Kamničan Rok Benkovič na poti do vrhunskega skakalca pa je sedaj zaprt. Pri separaciji kaolina, ki je dolga leta onesnaževa-la potok Crno in s lem tuđi Kam-niSko Bistrico, ki je bila včasih po-vsem bela, je bilo zgrajeno rudarsko naselje, katerega dcl je bil tuđi na sliki. Na severni strani, na se da priti do Sv. Primoza tuđi iz Črnc oziroma i/ malo već kot pol kilometra oddaljenega Potoka. Žreb je izmed pravilnih odgovo-rov i/,bral Resnik Antonijo s Crne-ga vrha 5, Laže v Tuhinju, ki prej-me knjižno nagrado v Kocnini selja) pošljite na Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik, do srede, 13. oktobra 1999. Izmcd pravilnih odgovorov bo žreb iz-bral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje Kočna Kamnik. Dobra letina sladkorne pese potuje s kamniške zelezniške postaje v Ormoz Letošnjo jesen je bogat pridelek sladkorne pese razveselit prideloval-ce, med katerimi je vedno več okoliških kmetov, prcdvscm s Križu, Most, Komende, Suhadol, Mengša. Povedu-li so, da je z razliko od Štajerske v našem koncu sladkorna pesa dobro obradila ludi zaradi lahke zemlje in nekoliko manj dežja. Pridelovanje sladkorne pese je iz leta v leto holj razširjeno, saj sladkorna pesa od vseh kullur prinaša naj-večji ekonomski donos, tavama slad-korja v Ormožu zagotavlja odkup, pridelovalci pa ne potrebujejo skla-dišč in posebnega embuliranja, saj gre pesa z njive direktno na vagon in noto v predelavo v tovarno sladkorja. Marjan Podgoršek iz Skaručne je pogodbeni koordinator med pridelovalci sladkorne pese in tovarno sladkorja v Ormožu, kajti za uskladitev in sprotno dobavo se morajo držati raz-poreda, ki določa čas izkopa pese in nje ne ga Iransportiranja. Gospod Marjan, ki smo ga zmolili ravno med nalaganjem na čistilno-nakladalni rampi, nam je povedal, da s pomoć jo čistilne rampe odstrani primesi sladkorne pese (zemljo, kamenje, plcvel) ž.e na njivi in kasneje še pred samim nakladanjem na vagone. Na spodnji ielezniški postaji v Kamniku, kamor pridelovalci vozjjo sladkorno peso. prek čistilno-nakladalne rampe dnevno naloži štiri vagone sladkorne pese. Tako so letos od 13. septembra, ko so pričeli s transportom sladkorne pese, s kamniške zelezniške postaje odpelja-li že 40 vagonov sladkorne pese. Predvidevajo, da bo do sredine decembra odpeljalo proti Ormožu še med ^ Moste 74, tel.: 841-660 «p %Of <%ty mm "NM w gfit u . lom 5 «w DOSTOP DO NAŠE TRGOVINE .IK NEMOTEN! Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. MARJANCA JUH KAMNIK, TUNJIŠKA 2/B telefon: 817-422 Cenjene stranke vabimo, da nas obiščete med delovnim časom: - ponedeljek, sreda: od 7" do 14h - torck, četrtek: od 12h do 20h - petek: 7h do 201' - sobota: 7'1 do llh Za izbran termin se lahko naročite tuđi po telefonu. Zaposlimo ključavničarja z znanjem elektrovarjenja. Prednost imajo mlajši moškl. Telefon 061-738-488. Vođenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike. tel.: 832-285, 041-831-970 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 27a, Ljubljana-Ježica NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945. RADOVAN ZAJC, dr. vet. med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet. med. POHISTVO - LIIZ KARANTANIA PROMOCIJSKA CENA KUHINJ - NEW PROJECT * KUHINJE - 46 NOVIH modelov razlićnih barvnih * DNEVNE SOBE - ponudba iz zaloge 3,6 m dolžinc, kombinacij barva hrast, cena: 97.640 SIT Novo - masivni les kostanj, hrast, češnja, oreh - * SEDEŽNE GARNITURE - na zalogi nova kolck- izdelava po meri. čija modelov * JEDILNE GARNITURE - ncmški program v * SPALNICE IN OTROŠKE SOBE - program po masivnem lesu element ih Mcblcx !! ' Vse to v salonu LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 710-130 in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30. GRVNT Trgovina, kl zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 Bliža se 1. november, dan, ko se še posebej sponuiimo naših dragih, ki smo jih imeli radi, a jih ni več med nami. Te dni še s posebno pozornostjo urejamo grobove. Oglasite se v naši trgovini, kjer vam nudimo: *marmonii pesek in zemljo za. grobove *sadike mačeh, res in lončnlh krizantem *nagrobne svece In vaze *gobe in posode za ikebane *spomladanske čebnlice (tulipanov, narcis, žaf'ranov, hiacint...) Do 15. oktobra še lahko izkoristite 10% POPUST ob nakupu BIOGRENE (naravno organsko gnojilo) Dobrodošli v naši trgovini v Kamniku na Fu/inah 9 (tel. 831-011, int. 340) vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VABLJENI! BOXER Na zalogi skuterji in kolesa Peugeot PEUGEOT BOXER že od 2,777.000 SIT Kamniški ObČAN 7. oktobra 1999 15 SMlll Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO v mesecu OKTOBRU vam po AKCIJSKIH CENAH nudimo.- >■ STREŠNIKEBRAMAC > PROIZVODEBAUMITA >• HIDRO IN TERMO IZOIA Cl JE TIM-a, *■ OPEKO V/1ENERBERGER OPEKARNE ORMOŽ 1Z0IJRKE IN FRAGMA TA >■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA >■ APNO, CEMENT ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE VSAK TOREK OD 17. DO 19. URE BREZPLAČNO SVETOVANJE NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTA VEZA VTODV1GALOM V trgovinah Vas prifakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobolah pa od 7. do 13. ure. V SAMU MSI NIKOLI SAM Internet: WWW.SAJtf.SJ AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15,Domžale tel.: 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h'l^ u* torek,petek iP-lž* STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.:727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 1T Velika izbira barvnih etekel in ogledal, izdelava 5teklenih vitrin, termopan stekla, za&teklitevz okraenimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Arboretum Voleji Potok Voleji l'otok' \ I2.1S Kadomljc, icl/faks: 061 8I2-844, Icl. pro.jektiva 814-311 Ekslerjeva 6, Kamnik, telefon: 814-307 ODPRTO VSAK DAN OD 7. DO 17. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE Velika ijbira lončnic, čebulic, rastlin ?a uredite? grobov(vresje, nijki iglavci, maćehe). Posebno vabljeni na dneve odprtih vrat v soboto, 16. oktobra, od 8. do 16. ure in v nedeljo, 17. oktobra, od 10. do 16. ure AKCIJSKE CENE, RAZPRODAJA LONČNIC VSAK OBISKOVALEC DOBI DARILO Mali oglasi: Zelje za kisanje in na paši vzrejene purane prodam. Tel.: 847-340, zvečer. Prodam 501 stiskalnico - prešo in domaće sadno iganje. Tel.: 815-308. Termoakumulacijsko peć 2,5 kW, dobro obranjeno, podarim. Tel.: 814-547. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel: 738-157, 041-322-571. Prodam - še raje zamenjam lastniško stanovanje, na Matija Blejca, IV. nadstropje, 55 m2 stanovanjske površine + balkon + klet, za pritlično stanovanje - lahko tuđi manjše v blizini centra Kamnika. Samo resne ponudbe po tel.: 812-602. AKCIJA - POPUST 150.000.- sit ob nakupu MEGANA po sistemu STARO za NOVO! /^ RENAULT PRESA d.o.o. Cerklje, tel.: (064) 428 000 Hiša zaupanja TEKSTIL ■ VAFJJA Kamnik, Maistrova 9, tel.: 832-263 RAZPRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV IZ ZAKLJUČENIH KOLEKCIJ FRUIT OF THE LOOM PULOVERJI 25% popusta OTROŠKE KAVBOJKE 2.500 SIT ŽENSKE VISKOZA HLAČE 2.500 SIT ANORAKI BRUGI OD 3.900 SIT NOVO: PLETENINE ZA ŽENSKE IN MOŠKE OD 3.800 SIT Možnost odloženega plačila. L OBIŠČITE NAS MED 9. IN 19. URO, OB SOBOTAH MED 8. IN 12. URO. , Sli5Z?EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovnastavbaSTOL) - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo - druge poslovne storitve Informacije med 9. in 12. uro po tel.: 061-810-960 041-614-308 faks:061-810-965. Odprto vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. So 12. mAmit' do.o. SVECARNA STELE Glavni trg 16, 1240 Kamnik, tel.: 832-339 KVALITETA, Kl JO POZNATE! DODATNI POPUSTI! - dolgogoreče svece PAX (NOV model BAZILIKA) - žalni paketi sveć - navadne pokrite svece - razni svečniki ŠIROK PROGRAM OSTALIH SVEC IN ARTIKLOV Mirna mamu je zaspalu, sohe lijejo iz oči; zcilosl v srcu je ostala, solza se ne posuši. ZAHVALA V 80. lelu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tasća PAVLA DROLC roj. klemen iz Okroga 12 Ob i/.gubi naSc mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, svece, darove za mase in Stcvilno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tuđi gospodu župniku za opravljcn obred, pevcem za zapele pesmi, govornici za besede slovesa, praporšćaku ter vsem, ki ste nam stali ob strani. Žalujoči vsi njeni Okrog, litzc, Mckinjc, Kamnik, Preserje, september 1999 Solza, žalost, boleeina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki moćno boli. ZAHVALA V 68. letu življenja je za vedno odSel od nas dragi moz. oCe, stari oče, brat in stric ALOJZ KEPIC iz Most 8A Iskrena hvala sosedom, prijateljem in sorodnikom za pomoć v ćasu dolgolrajne bolezni, se posebej dr. Sedlaku in dr. Ziherlovi za strokovno pomoć v težkih trenutkih. Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, svece in za sv. maSe. Hvala g. župniku za lep poslovniini obred, pevcem za zapete žalostinke, praporSćakom in gasilcem za zadnji pozdrav. Hvala govorniku za besede slovesa in izvajalcu Tišine. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Moste, Šenkov Turn, Vrhpolje, Avstralija, september 1999 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata JOZETA KERSICA Planinčevega ata iz Motnika se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v ležkih trenutkih. Se posebej Lukćevim in Tonačevim, za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za maSc. Hvala g. župniku Hočcvarju. govorniku g. Semprimožniku, upokojencem in borcem. Zahvaljujemo se vsem gasilcem PGD Motnik in sosednjih druStcv pod poveljstvom Ludvika Piskarja, ki ste našega ata v tako velikem Stevilu pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi September 1999 Svoje iivljenje je darovala otrokom. ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu življenja nas je zapustila draga mama, sestra, teta, babica in prababica ANTONIJA ŠIMENC Mlinarćkova mama i Laz v Tuhinjski dolini Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svete maSe, sveCe in druge darove, sosedom za pomoć, vsem, ki ste pokojno mamo pospremili na njeni zadnji poti, tuhinjskemu in Smarskemu župniku za opravljeni pogrebni obred s svelo maSo, pevcem, govornici in društvu upokojencev. Hvala tuđi oddelku CIM v Klinićnem centru za human odnos do umirajoće mame in njenih najbližjih. Mlinarčkovi Oktobcr 1999 NAPREDEK \ynhrt n ~n "nizinske im Kupe dJSKVIS prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov QOtGV%JG ■P5ST^^^7l|B gorenjengg^l - pralni stroii. sušilni . stroji. ■ • • i hladi zHinr,-. ..., -^.,.1» r.. : omare, kuhinjske na- j pe. barvni "IV TER - pimtivaliu) korii: O^mbrož aaan AKCIJA ZA VSA VOZILA 120.000 SIT POPUSTA ZA PCINTO SOLE, CULT 170.000 SIT POPUSTA ZA BRAVO/BRAVA SX 1.2, 1.6, MAREA WEEKEIND ELX 1.8, 1.9 JTD, MCILTIPLA ELX 1.6, 1.9 JTD. Pohitite, zalogaje omejena. OB NAKUPU VOZIL FIAT NUDIMO UGODNO KREDITIRANJE BREZ OBRESTI POL + POL - polovico plaćate takoj, polovico pa čez loto dni. /^oraj iiHvcdi-ni akcijski popusti pri nakupu POI. + POL ne vvljajo. PKODMA VOZU/ tel.: «64/425 540 in 425 542 SKRVIS VOZIL: tel.: 064/421 193 in 064/421 141 NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale [T/ KMETIJSKA TRGOVINA j/f\ \ KUDROVEC, d,o.o. Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE ZA VRT IN *-m. 1OVIET1JO- KRMIL za molznice, mlado govedo, nesnice, pijance, zajce, prašiče, purane, ovce ŽITA koiuze, jećmena, ovsa, pšenice, koruznega šrota PŠENIČNE KRMILNE MOKE PŠENIČNIH OTROBOV, SOJ INIH IN SONČNIČNIH TROPIN MINERALNO VITAMINSKIH DODATKOV V oktobru še POSEBEJ UGODNA PONUDBA SVEČ, MAČEH, ZEMUE, PESKA ZA GROBOVE... BELA in CRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m... 10% POPUST PRI NAKUPU INOX SODOV! POSEBNO UGODNO ■ SLADKOR, 10 kg 1.500 SIT, 50 kg 6.685 SIT Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. r Pk gorenje ^Ov ,:;C)tlprto,^Mk dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ur< kOcna VABIMO VAS V VSE ZMLSKE PRODAJALNE IN V SADNO DREVESNICO na Ekslerjevi 6, KAMNIK. tel.: 061/813-352, vsak dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure SAOtM t>*€VBtttCA KO&tC KAMNIK VA8IK NAKVPU 0UMNVOF JABOLKA idared, jonagold, gloster, melrose, zlati delišes, jonatan HRUŠKE conference KROMP1R CEBULA ČESEN A^t/KKti^^Bmj^^^K^^^t^BKilM^UL^^^^JsBBBKBfiC | Polžki Audisio mali, veliki, zvlti I 500 g '^ Vino Smederevka Pivo Puntigamer 1 1 mm 0,51, stek. Cei piščanec ^OPER UGODNE CEMEt^^ - ki> ' 'i snsilniki >đ|m|jHjH^L^ P' J^^^^^^^^^^^B |.,,:. ........ iiladilniki ~^^H|||H|||||^H UGODNE ciRPPI ~ j^f^mMMmjtjgjitifjM