„Danicau izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. (50 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert l.-ta 1 irl. 30 kr Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl, ako zadene na ta dan praznik, izide _I>aniea~ dan popre- Tečaj XL. V Ljubljani, 2. kimovca 1887. List 35. J O 2 E F , po Božji milosti knez m škof Kerški, dr. sv. pisma itd., pozdravlja vse verne svoje škofije. Marsiktere želje mi neprestano težijo serce. Rad bi jih vam, ljubi verni kristjaui. prav živo priporočil. V tem letu si prizadevajo katoličani po vesoljnem svetu, da bi vzajemno kot hvaležni otroci vredoo počastili najvišjega pastirja cele sv. cerkve, osivelega star-Čeka papeža Leona XIII, ki bodo obhajali zadnji dan t. 1. svojo zlato mašo. Dobri otroci se zbirajo o posebnih, slovesnih priložnostih okrog očeta in matere. Donašajo jim ta ali una darila in s tem dokazujejo, da so svojim starišem hvaležni, da jih spoštujejo io priserčno ljubijo. Tudi dobri ottoci. ki »o daleč od ooma. se vdeležuiejo veselega dneva vsaj v duhu. Svojo vdanost jim sporočajo po poslancih in pismih. Ravno tako se združuje celi kerščanski svet. da bi skazal svojo otroško ljubezen do sv. Očeta in zvesto vdanost do papeževega sedeža, bodi si po poslancih, bodi si po raznih darovih, ktere jim hoče poslati. Vsi pa hočejo jim spričati svojo zvestobo in ljubezen s tem, da za nje molijo in jim obilno sreče želijo. Ljubi verni kristjani Kerške škofije! Tudi vi niste zaostali za drugimi deželami iu škofijami. Vedno še pošiljate sv Očetu po svoji moči darove, ki so namenjeni za misijone. Zato se vam vsem kot vaš višji dušni pastir lepo zahval ujem. Meseca decembra se bote tudi v svojih molitvah spominjali sv. Očeta, naj bi Bog blagoslovil svojega namestnika na zemlji, naj bi ga varoval, vodil in ohranil v blagor milijonov in milijonov kristjanov, v povišanje in razširjanje naše sv. cerkve. Ljubi kristjaui! Pri sercu mi je pa tudi in me silno skerbi, da bi »podobno obhajali službo božjo in da bi prav posvečevali nedelje in praznike. Pri sercu mi je blagor vernih, ki so mi izročeni in me silno skerbi, da bi se po sedanjih spridenih, krivih in lahko-mišljeuih naukih tu ali tam ne pokvarilo kerščansko življenje in zasejalo napčno in sprideno poželjenje po posvetnem veselji. Zakaj iz tega izvira uajhujša razuz- danost in strašna surovost, ki pripravi posamezne ljudi io cele družiue v časno iu večno nesrečo Najhujši mi pa teži serce velika stiska ua>e škofije. Ktero • ajprej oiiverniti je siluo potreba: namreč veliko pomanjkanje duhovnov. To je. ljubi kristjani! kar obžalujemo in kar imamo zaprečiti. To pa je zelo važna reč. Da zamorete to prav spoznati, razložil vam bom najprej, kaj so vam duhovni za celo življenje in za celo večnost. Dalje bom govoril o pomanjkanji duhovuov iu bom razložil, ivako zamo-remo v tej vel• ki stiski si pomagati. Kaj so vam toraj duhovni? Duhoveu je najpopred vaš učenik. Duhovni vam nemajo oznanovati posvetnih naukov, temveč nebeške iu Božje resnice vam razlagajo. Tako namreč piše sv. apostelj Pavel: ^Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog govoril očakom po prerokih, poslednjič tiste dni nam je govoril po Siuu, kterega je postavil deležnika vseh reči, po kterem je vstvaril tudi svet.- Resnica, ktero vam o/.nauujejo duhovni, toraj ni od ljudi izmišljen nauk. ni posvetna modrost, ktero h: bil človeški um zasledil iu iznašel; to je Božja tn>eda in resuica. To je tista beseda, o kteri govori sv. Duh tako le: r Tvoja beseda je svetilo mojim nngam iu luč mojim stezam.- -) O nji govori tudi Jezus Sirah. rekoč: ,.Stuomoč. O kako se veseli skerbui duhoven, ako verni besedo Božjo v dobrem in najboljšem sercu ohranijo in sad obrodijo v poterpljenji. Duhoven ni samo vaš učenik, ljubi kristjani, ampak tudi vaš duhovni oče. Duhovni prerodijo v kopelji prerojema vaše otroke v otroKe Božje, sodediče Jezusa Kristusa in dediče nebeškega kraljestva. Oni podajajo pravo zveličavno življenje, ga ohraoujejo iu uterjujejo z živim kruhom, kterega delijo z altarja. Duhovni vzbujajo vsem. ki so spokoruega serca, zgubljeno duhovno življenje vsled besed Gospodovih: „Prejmite sv. Duha, kterim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni; in Kterim jih boste zaderžali, so jim zaderžaui."Da, duhovni pridejo kristjanu v pomoč io ga oživljajo celo na smertni postelji. Ali ni take, ljubi kristjani? Ali duhoven ni podoben očetu, o kterem pripoveduje sv. evangelij, ki hiti zgubljenemu sinu nasproti, ga z veseljem sprejme in objame ter mu pripravi veselo pojedino, ko mu podeli kruh angeljski? Ko so otroci odrasli očetovi oblasti iu sami svoji postanejo, jim oče ue ve sporočiti boljšega. kakor svoj blagoslov. Vse drugače ravnajo duhovni pastirji po povelji sv. cerkve. Oni svojih vernih ne zapustijo ter jih vedno podučujejo in jim delijo pripomočke milosti Božje, dokler jih ne pripeljejo varno iz tega življenja v boljšo večnost. Še potem se jih mašnik spominja v molitvi in presveti daritvi; zakaj duhoven je tuai vaš sreduik iu zagovornik pred Bogom. Kervavo spravno daritev ua križu, ktero je Sin Božji dopriuesel na Golgoti, in s ktero je naš dolg poravnal, je Kristus naš Gospod ukazal uekervavo obhajati in ponavljati. Zato je odločil Kristus svoje duhovne. Pri presveti daritvi je duhoven v resnici srednik med Bogom in ljudmi. Od Boga je tu poklican in postavljen, da na mesto vernega ljudstva donaša njegove prošnje nebeškemu Očetu. Ob jednem pa pride na altar neviriuo Jezus Kristus, večni iu najvišji duhoven, spremenjeni Bog in človek, ediuorojeni Sin Božji. Na njegovo povelje spreminja duhoven darove kot njegov namestnik. Kristus se poslužuje duhovna, da po njem govori, po duhovnu spreminja kruh in vino ter ponavlja skrivnostno spravno daritev, ktero je opravil s svojo smertjo na križu. Tako stopi Kristus sam —- edinorojeni Sin Božji — po mašnikovi besedi kot naš srednik pred nebeškega Očeta. ') II. Tim. 4. 2. — 2) I. Kor. 1, 20. — Jan. 20, 23. Zares! kako mogočna mora biti daritev sv. maše, ktero opravljajo duhovui za verno ljudstvo in tu«ii za posamezne. Duhoveu pa ostane uamestuik Bož,i iu pooblaščenec sv. cerkve tudi po opravljeni sv. daritvi, kedarkoli v imenu cerkve zaukazuje in kedsr opravlja svoje molitve. Kakor je Kristus sam za sv. Petra posebno molil, ') in kakor je pri zadnji večerji pouudil kelih, rekoč: „To je kelih moje kervi, ktera bo za vas iu za njih veliko prelita," '*) tako moli tudi duhoveu in opravlja sv. daritev za vse iu posamezne, tako vodi in ravna tudi vse in vsikega posebej k večaemu življenju. Tako je vam, ljubi kristjani! duhoveu učenik besede Božje. On je vaš oče, ki vas krepča, da živite za Boga in po volji Božji. On je vaš sreduik iu besednik pri nebeškem Očetu posebno v daritvi sv. maše. V serce me pa boli, ako pomislim, Koliko fara je brez duhovnov iu kako so dušni pastirji — marsikteri tudi v svoji sivi starosti — vsled pomanjkanja duhovnov preobloženi z delom. Zastran tega pomanjkanja duhovnov sta inočuo tožila že moja rajna sprednika škofa Valentin W iery iu Peter Fuuder. čutila sta, da bo po-maujkanje še bujše nastalo. Ooadva škofa sta razlagala v svojih pastirskih listih od 20. januarja 1878 in 18. januarja 1885, od kod da izvira pomanjkanje duhovnov iu kako žalostne reči bodo nastopile iz tega. Rajni knezoškof Peter je omenii, da je bilo koncem leta 188-4 praznih 80 fara, 100 kuracij in kaplanij, toraj je manjkalo takrat 180 duhovnikov. To pomanjkauje je uarastlo v zadnjih dveh letih tako, da je 209 duh >vuij prazuih in še ui upati, da bi v najbližuejših letih postalo boljše, temveč bati se je, da bode primanjkovalo še več duhovnikov. Delavnih dušnih pastirjev je bilo v začetku tega leta 316, praznih du-hovnij pa 209, to se pravi: med peterimi duhovniki manjka dvojih ali vsak duhovnik ima skoro še enkrat toliko dela, kakor tedaj, ko bi bile nastavljene vse duhovske službe; razun tega ima px duhovnik sedaj še zato več opraviti, ker so se močno pomnožile šole in šolski razredi. Kaj pa tako velikansko pomanjkanje duhovnikov pomeni, to nam bode še le prav jasno, ako pomislimo, da se razteguje večina fara in duhovnij visoko na gore iu globoko v gorske kote iu da tretji del dušuih pastirjev že po 30, 40 in 50 let in še po čez službuje. Če vse to premišljujem, zdi se mi, kakor da bi slišal žalujočo besedo iz Samuelovih dui: „Beseda Gospodova je bila redka v tistih dueh iu uobeuo razodetje ni bilo dano"3) iu besedo preroka Jeremija: „Poti Sijonski žalujejo, ker nikogar ni, ki bi šel na praznik; 4) „Otročiči prosijo kruha, iu uikogar ni, ki bi ga jim lomil.- 5) Kaj je torej storiti? kako v toliki sili pomoči dobiti? (Konec prih.) Zvel. Andrej Bobola. slovanski sv. mučenec, veliki poljski misijonar in ud Jezusovega društva. (Njegovo življenje, in smert redkega mučenca in čudeži.) Spisal j»o izvirnikih Alfons Luznik. §• I- (Starost in g,ava mučenikovih } rednikov. — Kojstvo njegovo. — Pervi njegov naj»redek. — Vstop v Jezusovo društvo ) Ako se življenje vojskovodov, ki drugih kri v grozovitih bojih prelivajo, večkrat v debelih knjigah in ') Luk. 22, 33. — ») Luk. 22, 20; Mat. 26, 28. — ') I. bukv. kralj. 3, 1. — *) Žal. 1, 4. — *) Žal. 4, 4. prav nadrobno popisuje; s toliko večjo pravico sme se popisati življenje v posnemo iu poduk onega, ki je svojo kri iz ljubezni do Jezusa prelil za katoliško vero. BI. Andrej Bobola je takov mučenec, čigar sveto življenje in neumorno apostoljsko delovanje bode slovenskega bralca tem bolj zanimalo, ker je bil ta sveti mož rodom Slovan, in čigar smert je bila s tolikimi mukami sprenljana, da smemo po vsi pravici reči o njem to, kar je zapisal sv. Ambrož o sv. Neži (v 1. knj. de Vireinib.): „Appellabo martyrem, praedicavi satis. Prolixa laudatio est. quae non quaeritur. sed tenetur.* — Če prav so tega mučenca zasluge za katoliško vero jako velike, »o se vendar le pičli ohranili spomini o apostoliskem delovanji tega neustrašenega branitelja svete vere in visečega mučene«, bodisi vsled nepreter-ganib vojska, še bolj pa po inovercih. kteri so zlasti v 2. polovici 17. veka ubogo Poljsko z mečem in ognjem pokončevali. Tako se je zgubil spomin marsikterega junaka, ki je v obrambo apostoljskega sedeža prelil svoj pot in svojo kri. BI. Andrej Bobola. ne manj sloveč zaradi svoje kerščanske popolnosti po neumornem trudu pridobiti Bogu zvestih duš. kakor tudi zarad plemenitosti svoje kervi, rodil se je v poljski Sandomiriji, kamor so se bili iz Češke preselili slavni njegovi predniki že v 12. stoletji. Pervi. proslavivši se z junaštvom sosebno v zmagi nad Turki in Ogri, ki so poljsko mejo pustošili, bil je sloveči Jak. Bobola. graščak v Pijaski in Zaga-jevem. Kralj B.,leslav je oveučal te njegove zasluge s tiro, da mu dovoli 1. 1229. vtisniti v gerb znak meseca in zvezde. Ta Bobola je na lastne stroške dal zidati prekrasen tempelj na čast vsem Svetnikom, ter vstanovil zajeano pri tem plemenito proštijo. Dal je tudi ozališati drugo cerkev v Pijasku. ktero so bili zidali njegovi predniki. V listini neke svoboščine podeljene opulan-skemu samostanu, imenovan je tudi neki Nikolaj Bo bol;«, žlahtnik kraljice Hedvige, soproge poljskega kneza Henrika (svob. 1. 1258.) Nič msnji v Krej»ostih in dostojanstvu ni bil Ja nez Bobola, ki sta ga visoko čislala oba kralja Vojteb in Aleksander, brata sv. Kazimira Janez je imel dva sinova: Jeronima in Krištofa. Poslednji se je oženil s plemenito Vitopolko, slavnoznano dobrotuico Jezusovega društva, in imel ie iz tega zakona tri sinove: Andreja, Janeza in Nikolaja. Andrej postane podkancelar kraljestva, služi zvesto dvema kraljema, ter umerje brez naslednikov. Tudi ta verli mož skazoval se je navdušenega dobrotnika in brambovca Jezusovega društva. Njegov brat Janez imel je tri ®ine: Gašparja, Boštjana in Jakopa. Pervi bil je kanonik in tajnik kraljestva, drugi je živel sloveč kot pobožen ud Jezusovega društva, in tretji tudi v visokem dostojanstvu vstanovi velik kolegij poljskemu plemstvu in bogato cerkev na čast sv. Ignaciju. Nikolaj, tretji sin Krištofa, imel je zopet dva sina, namreč Krištofa in Andreja, to je, ravno onega, čigar življenje, visoko krepost. apostoljsko delovanje in grozno smert hočemo tukaj — se ve da ob kratkem — popisati. BI. Andrej zagleda svet na neki graščini plemenite svoje hiše 1. 1592 kot pravi nasledovavec kreposti svo^h prednikov in dedič one čiste ljubezni do katoliške vere, ki ni nikdar ugasnila niti opešala, temveč Ktera jih je vselej nagibala v brambo in razširjanje katoliške oblasti. Starši pošljejo že odraslega Andreja v domači kolegij, kteri je v onih časih slovel po vsi deželi. Že takrat je svetil svojim mladim plemenitim verstnikom kot zgledna zvezda, bodisi v krepostih, s kterimi se je odlikoval, ali v bogoslovskih in drugih znanostih, ker mu je milost sv. Duha razsvitljevala in krepila um in voljo, zaničevati vse bogastvo in nečimurne časti tega sveta, zmore nektere ne majhne napote, ta nastopi v sveto vojaštvo v Jezusovem društvu, v ktero ga je sprejel 31 julija 1611. Pavel Boeza, tedanji provincijal litvaoski. Vileusko novicišče. kamor je prišel naš Andrej, odperlo se je bilo zopet ravno pred letom poljski mladini. Tukaj konča dvoletje druge poskušnje kot popolen samostanski novinec. §• 2. (LVi se filozofije in bogoslovja. — Uči slovnico in postavši mašnik uda se apostol jskemu delovanju.) Združivši se z Bogom po pervih samostanskih obljubah in zapustivši novicišče kot jako čislan mladenič preseli se Andrej 1. 1613 v akademični kolegij, da se ondi do dobrega oboroži z vsemi potrebnimi vedami. Ravno to leto se je bil ta kolegij zopet odperl. Mla-deuiči iz pervih hiš vse Poljske so tukaj marljivo dija-kovali, kjer ja tudi Andrej ostal sedem let, da doverši vse zuauosti bogoslovske in posvetne. Tudi v tem novem položaji se jako odlikuje kot živa p.!;ka kreposti in zerkalo svetosti. Filozofijo in bogoslovstvo posluša pri O. J. \1arquar-ii, slovečem učenjaku iu pobožnem moži; ali med pervim in drugim tečajem mora naš sveti mladenič poučevati slovnico, preje v brunsbirškem in potlej v pultovskein kolegiji. V tem časi je v mlada serca vsajal gujus in strah pred grehom pa živo ljubezen do Boga. Mnogo izmed njegovih mladih učencev je postalo pozueje slovečih učenjakov in verlih kristjanov. Pervo leto svojega filozofičuega dijakovaoja (1. 1613) prejme uaš Andrej manje rede v kapeli škofovske cerkve sv. Kazimira. Osem let potem podeli mu vHenski škof Abram Vojua poddijakonat. in kmalu potem dijakonat. Dan, kterega je bil Andrej mašnik posvečen, je tudi zato posebnega spomina vreden, ker je istega dne sveti oče Gregor XV v Rimu slovesno med svetnike prištel sv. Ignacija in sv. Frančiška Ksaverija. Čudno je tudi, da se je ravno ta dan posvetil v mašnika v Rimu O. Brunon sv. Križa, ki je postal pozneje glasovit mučenec rimske cerkve, dobivši venec mučenstva v Etijopiji 12. aprila 1. 1540 z O. Cal-derjem vred. Istega leta dobi vodstvo vilenskega kolegija O. Janez Gruzewski. mož redkih kreposti in znanosti. Le-ta berž spozna v Andreju visoko kersčansko gorečnost, ter ne zamudi priporočiti ga vsem dijakom kot sijajen zgled kerščanskega življenja. Nekteri Andrejevi tovariši v bog. dijakov«nji zaslu-žujejo tukaj posebno omeuo. Tako neki Matija Kazimir Sarbijev. veučau pesnik in jako sloveč pridigar; potem neki Andrej Rudomina, vnet dobrotnik vilenskemu uo-višču in drugi. Jako izverstni mladeuči niso malo vpljivali na Audreja, da je čedalje bolj napredoval v pobožni gorečuosti in v svetih vedah. V obče je bila odslej njegova največja skerb natančno izobraziti se po tirjatvah sv. vstanovitelja. pa tudi po zakonih njemu toliko priljubljenega zavoda. Uril se je v bogoslovskih znanostih s tem večjo marljivostjo, iu čem jasneje je spoznaval Boga s svojim umom. tem ožje se je ž njim družil z jekleno svojo voljo. Tako neumorne zmožnosti pa niso mogle dolgo neznane ostati v Rimu. General Mucij Vitelleschi naroči litvanskemu provincijalu. Janezu Samiszevskemu, da se ima Bobola — če tudi v tem slučaji pred postavnim obrokom — takoj prepustiti k sprejetju štirih redov, in to zarad nevadnih predstev, s kterimi se pred vsemi odlikuje. V veliko veselje njegovih predstojnikov in tovarišev se to zgodi 2. junija leta 1620. Po doveršenem bogoslovskem tečaji poverne se Andrej v tretjo poskušnjo, ter jo z izvertnim vspehom dokonča 12. jul. 1. 14. Istega leta sprejme poklic v Vilno. Tukaj deluje kot prefekt v cerkvi iu kot pridigar! V vsakem obziru: na leči, v spovednici in v privatnem življenji skazoval se je posebno nadarjenega, in še več, od Božje milosti v živo prešinjenega duhovnika. Njegova kerščanska poterpežljivost zbudi zgledovanje celo v mnogih plemenitaših, ki so se zbirali krog njega v kon-gregaciji Marije Device, kteri je bil predstojnik deset let. Z osebami vsacega stanu ima tukaj občevati v svojem apontoljskem poslu. Njegova sladka, ali ob euem premagovavna zgovornost ima vselej najočitniše, izverstne vspehe v velikem številu spreobernjencev. Ni čuda toraj, ako se njegova slava — po kteri pa nikakor hrepenel ni — razširja daleč okoli po deželi, kar se razvida iz sledeče prošnje Nahiela, varšavskega samostanskega predstojnika do provincijala Čertica (L H',24): „Potrebujemo pridigarja, kteri umeje duše pridobivati nebesom, pa tudi v tem svetem delokrogu občevati z imenitniki; zato derznem se prositi, da nam v to dovoli Vaša visokočastitost očeta Andreja Bobolo." — Tako on ; toda ker so v Vilni cenili Andrejev odhod kot preobčutljivo zgubo, ostane sveti mož na svojem mestu. Ko &e v tem času vname kuga, streže ta apostelj bolnikom juuaško zaničevaje vsakojake nevarščine. Vendar Bog noče še sprejeti daru njegovega življenja v tem, ko jih šest njegovih tovarišev pade v tem nevaruem poklicu. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Dom katoliških rokodelskih pomočnikov.) Preteklo nedeljo. 2S. t. m., so katoliški rokodelski pomočniki imeli skoro nepopisljivo veselje. Veselje pa je bilo tudi sploh za katoliško Ljubljano. Bilo je preseljevanje v lastno novo hišo. potem ko so od družbinega začetka pomočniki katol. družbe bili gostači. Veselje delit ž njimi so prišli mnogi gosti od rokodelskih družb iz Novega mesta, iz Št. Vida. nekteri celo s Koroškega. Slovesnost se je pričela v uršulinski cerkvi, kjer je o '„10 g. dr. Mariuko imel prav čversto pridigo o namenu katoliških rokodelskih družb in potem prelat dr. A. Čebašek slovesno sv. mašo in zahvalno pesem. Po cerkvenem opravilu so z zastavami se podali v novo hišo. ktera v poljskih ulicah poleg Moškove hiše. Ob llih so premilostni knez in škof dr. Jakop Misija med svojim -premstvom in azistencijo 2 kanonikov blagoslovili novo hišo, in zunaj v votliuo nad velikimi vrati postavljeno podobo sv. Jožefi, ter so pokropili vse sobe in prostore v lepem poslopji. Pričujoči so bili: visokorodni gospod deželni predsednik baron Vinkler, mestni župan Grasselli, gg. Murnik in Dreo in veliko druge visoke gospode, tuji gosti in domači družniki, pa polno odličnega meščanstva in sicer sploh ljudstva. Predno so višji pastir pričeli blagoslovljevanje so v pluvijalu in z mitro ua glavi imeli ginljiv govor. Zahvalili so se za to prelepo novo delo Bogu, potem gospodom društvenemu vodju, društvenikom in dobrotnikom. Povzdigovali so dobrotljivost te preblage družbe, nekoliko obširniše popisovali nevarnosti mladenčev, ki gredo po svetu in se nikomur ne vedo zateči, ter se velikrat popolnoma zgube na duši in na telesu. Vse drugač je, ako so po mnogih krajih katoliške rokodelske družbe z lastnimi hišami, v kterih najdejo tudi na tujem zopet si očeta, društveuega vodja, in mater, sv. Cerkev, ter mnogotero pomoč. Zato so tudi sami pre- svitli cesar pohvalili katol. rokodelske družbe in naravnost rekli, kako koristne so za človeško družbinstvo in za cesarstvo. Pohvalil« so premilostni višji pastir rokodelske pomočnike, da se po maraikterem zabavlianji zoper te družbe ue dajo zmotiti in podučili so jih, kako naj žive, da bodo vredni sinovi očeta Kolpinga. — Po doveršenem blagoslovu je tudi predsednik baron Vinkler spregovoril besedo gosp. vodju, da naj zraven svojega verskega iu uravnega uka pri rokodelcih povdarja tudi zvestobo iu vdanost do presvitlega cesarja. — Gospod Gnjezda se je posledujič zahvalil premil. gospodu knezu škofu in vsim pričujočim, in omenil, da mu bodo vselej sveti dani opomini oziroma na vero in na vernost iu do cesarske hiše. Ob 12ih je bilo doveršeno dopoldansko opravilo. — Obed so imeli v gostilni „pri Zvezdi," kjer — se ve — se niso pogrešale priserčoe uapitnice in zdravice. Ob 4 popold ue so imeli slovesne litanije v uršulinski cerkvi, potem pa so se podali skupno na pokopališče k sv. Krištofu in sicer k grobu vstanovltelja rokodelske družoe v Ljubljani, r. profesorja dr. Vončina. Zvečer ob 6 je bila „Beseda v novi hiši, ki se je končala še le po osmih. Poslušavstva je bila polna sobana. Nova hiša zraven višjih namenov ima biti tudi kraj vedn'1 iu poštenih zabav. To se je začelo zvečer ob šestih, ko je gosp. vodja stopil na oder, pozdravil številno družbo, vošil novi napravi tisti rmir.M ki ga je Gospod prinesel na zemljo, in potem bral tudi mnoge pozdrave od bratovskih družb, ki so dospeli za ta veseli dan od daljnih in od bližnjih krajev. Tako je n. pr. čestital škof Gruša celo iz Belgije, kjer se zastran zdravila nahaja v morskih toplicah; enako naslednik Kolpingov gosp. Schafter iz Kolina; vojak in podčastnik Pogačuik, bivši družbenik, iz dolenjskih Toplic, družba iz Novomesta itd. Ži va „Slava* in serčno veselje bilo je odgovor vsim zunanjim družbam in prijateljem, ki so se spominjali slavnega dneva ljubljanskih gg. pomočnikov. Gosp. rokodelec Milavec je potem v priserčnem ogovoru tovaršem ob kratkem pojasnil, v kaj jim bode to ljubo poslopje služilo, kako se bodo po gorkem potu o prostih urah tukaj shajali k prijaznim pogovorom, koristnih reči se učili, pošteno se vedrih, tuje tovariše in goste priljudno sprejemali itd. Torej sto- in tisučkrat pozdravlja srečni dan, ko je njih novi dom doveršen; zahvaljuje se gosp. vodju in dobrotnikom in kliče od Boga blagoslov nad pošteno rokodelstvo. Verstile so se nadalje pesmi domačih, uovomeških in št. viških pevcev, sprejemane z velikim dleskanjem in pohvalo. Smešna in podučna igra »Rokodelska družba- je doveršila veselico. Poslušavcev je bilo polno odličnih in iz vsih stanov. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo in njegovo novo hišo! Z Verhnike, 30. avgusta. (Sprejem vč. g. dekana Jan. Koprivnikarja.) Prekrasno slovesnost obhajal je danes naš terg. Odložili smo žalno obleko; rana, ki nam jo je usekala prebritka smert rajnega gosp. dekana, zacelila se nam je danes popolnoma, kajti prav danes dobili smo novega dušnega pastirja in dekana. Že tri d*., poprej delale so se priprave za dostojni sprejem toli zaželjenega očeta. Mlado in staro, vse je delalo, da počasti, kar največ mogoče, prišlega gospoda očeta. Postavljali so se mlaji, pletli venci, delali slavoloki, razobešale zastave i. t. d. Vse je željno pričakovalo današnjega duč. — In prišel je. Ob treh popoldne, bilo nam je naznanjeno, da se pripeljejo naš novi dušni pastir. Zbralo se je na do- govorjenem prostoru več tukajšnjih posestnikov in veleposestnikov, gosp. administrator T. Potočnik, več gosp. vradnikov in tergovcev, da se popeljejo do „Stare šrange" naproti prečast. g. dekanu. Ondi bil je postavljen pervi slavolok z napisom: „Oj oče mili, ljubljeni. Bodite nam pozdravljeni!" Okoli treh došli so gosp. dekan v spremstvu gg. L- Jerana in Jos. Jeriča do tam. Tu pozdravilo jih je v imenu naproti došlih več gospodov, kakor administr. T. Potočnik, g. župnik Fr. Dolinar, s čverstim govorom g. Kotnik, tovarnar in vel. posestnik, in še nekteri drugi gospodje. Po iskreni serčni zahvali, ktero so prečastiti dekan vernili prijaznemu pozdravu, pomikal se je sprevod mnozih kočij dalje proti Verhniki. To so s holmca sv. Trojice takoj opazili naši verli fantje in ko bi trenil, zagermeli so štirje topiči v znamenje, da se gosp. dekan iu obilno spremstvo v kočijah že bližajo tergu. Na ta poziv oglasili so se zvonovi v vseh treh cerkvah. Oj, kako milo, kako radostuo so peli! — Kmalu so bili pri pervih Verhniških hišah, kmalo dospeli v terg. Tu čuj, — zopet mogočni poki s hrib-čeka sv. Trojice iu enako tam gori pri župnijski cerkvi. Vse, vse je pozdravljalo tuli doželjenega očeta ! Na Bregu bil je postavljen drugi slavoiok, in dalje gori po tergu, — lej, — tu zastava, tam zastava, tu mlaj, tam krasno okinčane hojce, tu slavolok in dalje gori zopet slavolok, vsi z mično lepimi napisi. Se dobrih šestdeset korakov je do farne cerkve. Tu je majhen mostič in ravno pred njim dvigal se je zopet lep slavolok. Od tam do cerkve pa so bili na obeh straneh ceste razversteni požarni brambovci in pa šolska mladina, dečki in deklice, lepo belo oblečene, s šopki v rokah. Toda le ne prehitro dalje! Na omenjenem mostiči, lej, stoji krog deklice s prelepim šopkom v roci velika množica ljudsva. Tu stopili so namreč vsi gg. duhovni iz voz, deklica, hčerka že omenjenega g. Kotnika, poda gospodu dekanu šopek in govori prav mičen daljši pozdrav. Zahvalili so se gospod dekan v lepih, duhovitih besedah in grejo dalje. Pri cerkvi bil je prizor najlepši. Tu vihrale so prekrasne in premnoge zastave, tu bil je postavljen mogočen mlaj, najlepši slavolok, zali napisi pozdravljali 80 tu novega gospoda dekana. Verhu stopnic stala je mala belo oblečena deklica, hčerka g. Tom. Javornika. Ta podala je na okinčani blazini gospodu dekanu cerkvene ključe, in govorila jim je naslednje besede: „Ključa dva podajam tu Vam, častiti gospodar; Pervi Vašega domu, Drugi cerkve bo vratar. O naj pač i tu, i tam Srečno vse se steka Vam! Naj v tem lepem domovanji Io še v lepšem blagostanji Čuva Vas Gospod. Naj bi zdravi in veseli V njem prav mnogo let živeli V varstvo, v bran sirot! V cerkvi pa, v tem božjem hrami Naj Vaš glas spodbuja, drami Mlačne, grešnike; Da z gorečo Vi besedo Vso Vam izročeno čedo Izveličate." Zahvalivši se zopet šli so gosp dekan v cerkev. Orgije so zadonele in pevci zapeli mogočno: »Pozdrav- ljen, novi župnik!" Potlej dali so g. dekan blagoslov in gospodje podali so se iz cerkve v župnijo, na kteri poti so zopet šolski otroci in požarna bramba delali špalir. Res, krasna slovesnost! Bog daj. da naš novi gosp. dušni pastir, ki smo jih danes tako slovesno sprejeli, dolgo, dolgo pri nas ostanejo v sreči in zadovoljnosti, vživaje ljubezen, vdanost in pokorščino svojih ovčic. Zatorej zakličemo h koucu, kakor ie stalo na slavoloku pred cerkvijo: »Vladar neskončni, glej na nas. Ter vsliši naših prošenj glas: Ohrani nam očeta Prav mnoga, mnoga leta !a Šarovčev. S. CONGREGATIO INDl LGENTIARUM. DECRETIM. Ordinis larmelitarum antiquae Obser-vantiae de scapulari B. M. V. de Monte < armelo a simultanea plurium scapularium traditione e\cipieudo. Ab inito hujus saeculi in usu esse coepit quatuor Scapularium simultanea et compendosia traditio. uempe SS. Trinitatis, B. M. V. de Monte ('armelo, Imaculatae Couccptionis, septein Dolorum. quibu* nuperrime additum est quintum, scilicet Scapulate rubrum Passionis l). N. J C. Haec facultas beuedicendi imponeudique simul praedicta Scapularia collata primitus alicui religioso Institutio, tempore praesertim SS. Missiouum, breviori adhibita formula a S. R. C. adprobata, deinde Sacer-dotibus quoque saecularibus indulta est, qua etiam extra tempus SS. Missiouum peragendarum ipsi utuntur. Quamvis autem haec ageudi ratio fortasse contulerit ad istorum Scapularium recejitionem faciliu* propagandam, ea tameu occasio fuit cur praecipuus ille honor, quo christifideles Scapulare carmeliticum quavis aetate celebrarunt, imminueretur. et fervens erga illud devotio aliquantalum tepesceret. Porro Scapulare Carmelitarum, quod nobilitas ipsa originis, veueranda antiquitas, latis-sima ejusdem in cristiauo populo pluribus abhiuc saeculis propagatio, nec uon salutares per illud habiti pietatis eftectus, et insiguia quae perhibeutur patrata miracula mirabiliter couiinendaut, omuio postulare videtur distin-ctionem honoris in ipso receptiouis ritu. ut nou quidem cum aliis commixtim, quasi unum ex pluribus, sed prout in sua primitiva iustitutione illud beatissima Virgo uti tesseram propriam sui Ordinis tradidisse fertur B. Simoni Stokio, fidelibus qucque distinctiui tradatur, nec cum aliis simul Scapularibus conuuberetur. Ex quo procul dubio fiet ut illa singularis oainino, universalis et con-stans totius catholici Orbis religio integra servetur erga hoc sacrum Scapulare marianum quod veluti autono-mastice Scapulare audit, ure meritoque orta ex eo quod, uti traditur, pientissima Virgo speciales favores, gratias et privilegia conferre spopouderit devote gestantibus hoc suum praedilectionis signum. Haec sedulo perpendens hodieruus Vicarius carme-litici Ordinis antiquae observantiae Rmus P. Augelus Savini houori simul consulere exoptaus et devotioni sacrri Scapularis B. M. V. de Monte Carmelo. instautibus quoque su; Ordinis Fratribus. huic S. Congregationi Indulg. et SS. Reliq. sequens dubium discutiendum pro-posuit: „Utrum convenieus sit scapulare B. V. M. de Moute Carmelo, honoris et devotionis causa, separatim potius et distincte, quam cumulative et commixtim cum aliis quatuor vel pluribus Scapularibus benedicere et impo-nere ?" Eroi ac Rmi Patres iu generali Coogregaticne apud Vaticmum habita die 2(5 Martii 1887, re mature per-penss, rescripserunt: „Affirmative: et consulendum SSmo, ut Indultum huc u»*que in perpetuum concessum, etiam Regularibu* Ordinibu* et Congregationibus induendi christifideles Scapulari carmelito commixtim cum aliis Scapularibu* revocetur, et ad determinatum tempus coarctetur neque in posterum amplius concedatur. Facta vero de his relatione in audientia habita die 27 Aprili« 1*87 ab infrancripto Secretario Sanctis-simus D. N. Leo Papa XIII Patrum Cardinalium respon-aionem adprobavit. decrevitque ut praefatum Indultum iu posterum non amplius concedatur, ac illi omnes, etiam Regularen Ordines vel Congregationes. quibus Indultum ipsum . quocun»que nomine vel forma ab Apostolica **ede e*t concesnum eo tantuinmodo ad decennium per-fruantur ab hac die computandum. Datum Romae ex Secretaria ejusdem S. Congreg. oie 27 Aprilis 18*7. Fr. THOMAS M. Card. ZIGLI ARA. Praef ALexander Ep. Oeusis. Secret Razgled po svetu. Iz Dunaja bodejo poslali svetemu očetu o povodu njezove zlate maše zlat. z drazimi kamni okrašen križ v dar. Pravijo, da je veljal nad 100.000 goldinarjev. Cesar sam je dal v ta namen 20.000 goldinarjev; drugo pa je zložila plemenita gospoda. O povodu papeževega pisanja do deržavnega tajnika kardinala Rampolla so se naš cesar, kraljica - vladarica španjska iu kralj portugalski ber/.oiavno zahvalili svetemu Očetu, ker so se blagovolino »nominjali njihovih vlad v onem pismu. Tesar Viljem je podaril zlatomašniku svetemu Očetu dragoceno mitro. Pruski poslanec pl. Schlozer izročil jo je 27. julija, dan pred svojim odhodom na odpust, z lastnoročno pisanim voščilom sivostarega vladarja vred nje<:o\i Svetosti. Mitra sama je jako umetno in vkusno z zlatom vezena, ter z lepimi briljanti, rubini, smaragdi iu satiri okrašena. V pi«mu naznanja cesar svojo zado-voljnost, da sta papež in on v svoji starosti mogla napraviti verski mir. Papež je na-to voščilo precej odgovoril z lastuoročnim pismom, v katerem se cesarju serčno zahvaljuje za naznanjeno sočutje. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. V splošuji namen so za mesec september (k i iu o ve c) priporočeni v molitev: a) Glavni namen: Poklic v redovniŠki stan. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. očeta papeža.) Kaj bi bilo iz sveta brez redovnikov! je rekel enkrat Gospod sv. Tereziji; danes pa moramo skoraj vzklikniti: Kaj je iz sveta postalo! Kaj je postalo iz sveta, oduar se je jel boriti proti svetim redovniškim stanovom, odkar se še celo prizadeva, da bi to Božjo sadico popolnoma spravil z zemlje. To Božjo sadico. pravimo; kajti bistvo redovniškega stanu izvira od Boga samega, iu ko bi kdaj ta stan zginil z zemlje, tedaj bi bilo to gotovo znamnje, da nas je tudi Božje kraljestvo popustilo; bistvo redovniškega življenja, hrepenenje po popolnosti, ki se kaže v spolnovanji prostovoljc i nvetov, vednega uboštva, devištva ter radovoljne pokorščine izvira od Jezusa Kristusa samega, to bistvo je njegov nauk ter sad njegovega vzgleda Da. še več; kakor ne more Kristusova Cerkev, ker on sam ji je zagotovil njen obstoj, kdaj prenehati, tako tudi ne more to hrepenenje po kerščanski popolnosti kdaj izginiti. To hrepenenje deli s Cerkvijo veselje in žalost, čast in zaničevanje, boj in zmago. Vsaka rastlina, ktere ni zasadil moj nebeški Oče, Y de izkoreninjena, je rekel Gospod (Mat 15, 13), in tako je bilo že marsiktero zelišče greha in krivega uka uničeno. Pa tudi plevel nevere in razuzdanosti, ki že sto let tako bujno raste ter svoj strup obrača posebno proti redovniškim stanovom, ne bode mogel teh uničiti, ampak bode sam enkrat ob svojem času s korenino izrovan. Toda kaj je vendar med tem ta plevel iz sveta naredil? Že skoraj 400 let je, odkar so zviti ljudje, ki tega, kar so vendar Bogu obljubili, niso hotli spolniti, razglasili vse obljube za ničeve, in vsako kerščansko popolnost razvpiti so za pregrešno prederznost, ter so začeli redove in redovnike z vsemi sredstvi preganjati in kjer mogoče uničevati. Pozneje so brezverci vstali, in ker so Kristusa sovražili, tedaj se je obernil njih serd čisto naravno proti njegovim naj zvestejšim posnemalcem, redovnikom. Dobili so v roke moč ter so mnogo redovniških hiš spraznili, mnogo dežel skoraj popolnoma te šibe, kakor so menili, osvobodili. Iu kaj je sad? Samostani so postali vojašnice, norišnice, jet-nišnice, kazniluice ter prisilne delavnice — ki seveda same na sebi nikakor zlo niso, pač pa glasno o zlu pričajo; — a ui jih bilo dosti, stavili so nove ter jih še vedno pridno dalje zidajo. In bode li slednjič pomagalo? Kje prav za prav se pogreša? Kaj je naša bol? V vednem strahu smo pred vojsko, tožimo nad vedno se množečo nezvestobo in nevero, razuzdanostjo iu neredom, nad vedno manjo ljubeznijo in pravičnostjo v človeški družbi, vse pričakuje s strahom in trepetom splošnjega prevrata, ki lahko že danes ali jutri pretrese svet. Kie iščimo vzrokov temu? Gotovo so ti trije, ktere je že apostelj imeuoval in o kterih je rekel, da vladajo svet, poželenje oči in mesa ter napuh življeuja. ali lakomnost, nasladnost in pa neukroten. razuzdan napuh, ki ne mara slušati. Saj ni prepovedano, tudi v sedanjem času ne, da se ne smeš zmeniti za čast in dobro ime, da ne smeš braniti svojih pravic ter se ustavljati prederznosti; uikdo ti ne brani, da se mladosti in moči ter sploh življenja pošteno veseliš, da skerbiš za posest, ob kratkem, za gotov živež. A človek v skerbi za telesni blflgor le prerad predaleč sega že po svoji naravi; in odkar se ga je zbog nespametnega brezveria misel polastila, čes, da je neomejen gospod zemlje iu časa, ter da se mu ni potreba brigati za nobenega Gospoda nebu, ter za nikako večnost, tedaj še le je postal postal v pravem pomenu besede hlapec svojih strasti in je padel zbog svoji i ueukrotenih poželenj v grozno revo. Nasproti pa nas uči Jezus Kristus ter spodbuja k nebeškemu mišljenju, zatajevanju, ponižnosti v uboštvu, čistosti in pokorščini, ter svoje besede z vzgledom po-terjuje. Prav tako uči tudi sv. Cerkev, ter da njen uk poterjujejo z djanji, so pred vsem poklicani redovniki; in tano je prav in potrebno, kajti sicer bi svet besedi Božjega uka ne verjel. Tudi drugi so že o uboštvu pridigovali, a pisali so svoj uk na zlatih mizah; oni so sramožljivost, poštenost, pokorščino priporočevali, sami pa niso marali služiti ter nikacega veselja si odreči; a ljudje so bolj gledali na njih djanja, kakor na njihove besede. In tako je še tudi dandanes; vse govorjenje o vrednosti ter časti dela, o sreči in o miru, ki ga vživa, kdor tiho in pobožno služi, da je bolje slušati kot zapovedovati, in bolje krivico terpeti, kakor krivično delati, ne bo ljudi pripravilo, da bi verjeli, ako s6 učitelj sam ne trudi ter sam nima veselja do Božje in človeške službe, do uboštva in ponižnosti, do zatajevanja iu poterpljenja. Še celo onemu niso verjeli, ki je okusil vse, kar mu je zaželelo niegovo serce, in ki je potem iz skušnje mogel reči: nečimernost čez nečimernost, in vse je nečimernost in mučenje človeškega duha. Moral je priti Jezus Kristus, kteri. če prav mu je bilo veselje na ponudbo, je smert na križi preterpel ter zaničevanja ni zametaval. Temu so sledile cele trume mučencev in spoznovavcev in devic, trume redovnikov, ki posnemajo njegov izgled ter svetu ž njim svetilo, kteri v veselji, ktero vživajo v Gospodu pridigajo: Vse je nečimerno, razun Boga ljubiti in njemu samemu služiti! In. hvala Bogu, vedno še, tudi dandanes še, kakor sovražniki sami pripozuavajo, dela čuda milosti. Svet bi pač gotovo onim, ki ničesar več ne morejo upati ua zemlji, dovolil, da gredo v samostan, da ondi iščejo n6bes; Gospod pa tudi iu pred vsem naj raji kliče srečne, on hoče v dar pervence. naj izverstneje: in oni pridejo, se ve. da ne tako mnogoštevilno kakor nekdaj ob času kacega sv. Bernarda. Ko se je sv. Bernard s svojim stricem in s 4 svojih bratov in z drugimi, ktere je bil za to uagovoril, na pot napravil hoteč iti v samostan, dobi ua ulici svojega naj mlajega brata Nivarda, igrajočega se s tovarši. „Nivard,u mu reče Guidon, stareji Bernardov brat. „mi gremo v samostan ter ti zapustimo vso dedšino. Sedaj si gospod vseh naših posestev." Nivard odgovori: »Tedaj hočete imeti nebesa za-se. meni pa zemljo dati! Resoičuo. ta delitev je vse preveč nejednaka!4 In šel je za brati. Časi so sedaj drugačni postali, in ta klic Gospodov ovirajo mnogi zaderžki. S skupno Cerkvijo duh časa redovnike, in te prav posebno preganja in stiska, zaničuje, obrekuje ter sovraži zbog Jezusovega imen*. Toda to bi plemenita in resnično kerščanska serca še le prav zelo mikalo. A tu nečesa pomanjkuje. Perva vzgoja že in pervi poduk, vsa tla, iz kojih rastemo, in zrak, ki ga sopemo, in hrana, ki jo vživamo kot otroci svojega dosti znanega veka, vse to je tako vrejeno, da posvetne in poveršne, na naj bližje io navadno omejene, slabotne, nasladne, mesene ljudi izreja, ljudi, ki niso za višje uamene, za večje darežljivosti, za stalniše navdušenje. K temu pride še popolnoma nespametna ljubezen do otrok in štaršev, ljubezen do rodu ter svojega naroda i. t. d., ki veliko, svet obsezajočo ljubezen do Kristusa ovira; k temu često dosti zgodaj že naravnost zapeljevanje v nevero in uenravnost, ko vendar klic Gospodov le čista serca razumejo iu le taka njemu ugajajo, ko mu le verni morejo slediti ter ga spolnovati. Gotovo vert Gospodov tudi dandanes ni opustošen; a veliko rastlin zanj odločenih se že v kalu uniči, ali se vsaj ne presade v svetišče ter zgube tako veliko veliko bogatih milosti. Škoda je velika, tudi za one osebnosti, ki svetega klica ne slišijo ali mu kljubujejo, pa tudi za vso Cerkev; na drugi strani pa bi bila korist in blagoslov, če bi zvesto sledili, za nje in za mnoge nepreceuljiva. Po pravici smo v skerbeh zbog tega, kar pride. Toda naj se zgodi, kar hoče, nič nam ne bo moglo škodovati, če smo pripravljeni. Prosimo toraj Gospoda, da pomnoži trume vojščakov za dan boja; sledimo naj pervo sami iz celega serca Njemu, ki nas kliče k vsemu dobremu ter nai boljemu, in molimo, da prijatelje svojega serca k vsi popolnosti pokliče od blizo io daleč, ter da spopolni vkljub hudim časom število svojih izvoljencev. b) Posebni nameni: 6. S. Caharija. »Duhovni in obhajanci"; obnovljenje keršč. družine v ljubezni Božjega Serca; osvobojenje duha od nečistosti in nezmernosti; več v zaupanji v Boga omahovajočih. 7. S. Regina. Za zavernitev ženstva k ponižnosti in pohlevnosti; velika zla v versko-mešanih občinah; več na duhu bolnih in hudo skušanih. 8. Marijino rojstvo. Papež in kardinalski zbor; za razširjanje marijanskih tergovskih kongregacij, posebno po Avstriji. 9. S. Korbinijan. Nadšsofija freiburška; za odver-nitev žganjske in prostozidarske kuge; zanemarjeni otroci; neka zelo važna zadeva. 10. S. Pulherija. Ženski redovi in kongregacije; za srečen uid zelo važnih zadev; za razsvitljenje v važnih odločbah službe in poklica. 11. Marijino ime. Cesar avstrijski; za serčnost in stanovitnost vrednikom in sodelovalcem katol. tiska; Ogerska. 12. S. Gvidon. Za prospeh katol društev; za zidanje iu ohraujenje mnogih dobrodelnih naprav; hudo skušan. 13. S. Notburga. Kmečki stan in keršč. posli; za duhovno obnovljenje več oslabelih mladenških in deviških zvez. 14. Povišanje sv. Križi. Škofje sv. Cerkve; od lakote in sicer zelo stiskani misijoni v Tonkingu; bolnišnice. 15. S. Nikomed. Za vstanovitev katol. tergovske šole; več vsakemu vpljivu zapertih mladenčev; za dolžno vdeležbo volitev. S. Ljudmila. Česiia; samostani Marieuthal in Ma-riensteru; za vredno podelitev več osirotenih župnij. 17. Rane sv. Frančiška. Katoliška Cerkev na Nemškem; III. red sv. Frančiška; »Ive kat. občini. 18. Marija 7 žalost. Z molitvenim apostoljstvom posebno združeni redovi; za osvobojeuje od žalosti, ki ni od Boga. 19. S.Januvarij. Italija; kat. Cerkev na vzhodu in v Rusiji; za obvarovanje pred na^lo iu ueprevideuo smertjo; za sozidaoje več duplin v Luruu. 20. S. Evstahij. Kat. Cernev na Irskem; več otrok v brezverski tovaršiji: za pridobitev veruih zdravnikov; zavod sv. Bernarda v Hauavu. (Konec nasl.j II. Bratovske zadeve N. lj. Gfospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagorain Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovrasiva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Za odvernjenje prehudega terganja v zobeh na prošnje N. lj. Gospe, sv. Polone iu vsih izvoljenih Božjih. — Deklica, katera zlo želi priti v samostan, prosi da bi jo po »Dauici* v molitev priporočili, da bi ji Bog dal na priprošnjo Marije naše 1). G. Presv. Serca, sv. Autoua Padovanskega to milost doseči. — Vterjenje zadobljeuega zdravja nekemu gosp. duhovnu. — Dijaki na počitnicah, da bi dajali dobre zglede. — Na nogi hudo bolua žena, da bi jo Bog družini ohranil, in za voljno poterpljeuje. — Mati priporoča otročiča, ki prav težko govori, za pomoč, da bi jenjale pritežnosti in ovire v izrekovanji. — Naši lj. Gospej, sv. Jožefu io sv. Frančišku priporočen za premaganje skušnjav, posebno nečistih, pa za stanovitnost zoper pijanost, za odverujenje sovražnikov itd — Trije otroci, še v mladoHtnh letih v službah, da bi bili obvarovaui zapeljanja. — Že od 25. sušca na nogi hudo bolna oseba priporočena za pomoč v Jezusovo in Marijino Serce. pa za priprošnjo sv. Jožefu, sv. Antonu in sv. Frančišku. — Prav hudo bolan duhoven za poterp-ljenje in ločitev v Jezusu. Zahvale. V strahu, da me utegne zadeti neozdravliiva bolezen. sem obljubila iti pod Rožnik k Lurški M. D., nji na čast moliti rožni vecec, sv. Antonu na čast dati opraviti eno sv. mašo in omoliti pobožnost 9 torkov, tudi naznaniti po Dan., ako bom uslišaua, v čast Božjo, Materi Mariji pomočnici, sv. Antonu in drugim svetnikom. ktere sem na pomoč klicala. Ker mi je prošnja uslišana, torej lep.» prosim, naznanite to po „Dauici." Trud Vam Bog lUOOkrat poverni! N. X. Ljuba Danica, prosim naznani prav iskreno zahvalo trojedinemu Bogu, kteri je ua močne in dobrotljive prošme Naše lj. Gospe presv. Serca, sv. Jožefa, sv. Antona Padovanskega ohranil še pri življenji že v smertni nevarnosti bivajočega dobrotlj. duhovnega pastirja. kaKor tudi za najdenje zgubljenega denara, ker ni bilo upanja, da bi se zopet dobil. —r. Naznanjam vsem častivcem Naše ljube Goste presvetega Serca , da sem mnoge iu znatne pomoči že prejel po prošnji Naše ljube Gospe presvetega Serca v dušnih m telesnih potrebah, zlasti pa pretekle dve zimi. Zboleli so mi bili moja posterna mati prav hudo; rabili smo razne zdravila in sem še zraven obljubil, če jim Bog na prošnje Naše ljube Gospe presv. Serca še podeli ljubo zdravje, da hočem po „Danici" naznaniti. In res, v malo dneh se jim je popolnoma zboljšalo; torej iz dna serca zakličem: Naša ljuba Gospa presvetega Serca, bodi vekomaj hvaljena in prosi še zauaprej za nas Boga! Z Gorenjskega. J. S. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. (fOletnica.) Čast. g. Jan. Toman, župni' v pokoju, zdaj v opravilu pri cerkvi križanskega reda v Ljubljani, je na Vel. šmaren pri sv. Petru slovesno obhajal svojo 40letnico. Bil je namreč ouai več časa duhovni pomočnik, pozneje župnik v Št. Heleni itd., poslednjič 10 let nemški pridigar pri novi cerkvi sv. Antona v Terstu. Opomniti je, da g. Toman je bil posvečen še le 31. jul. 1. 1847, star 22 let. Pridigal mu je pri, slovesnosti preč. g. prof. dr. Fr. Lampe. Čč. oo. Frančiškani okrajine sv. Križa imeli so 23. t. m. kongregacijo. pri kateri so se zgodile sledeče spremembe: Na Tersatu gvardijan: P. Julij Brunner. Vikar: P. Pacifik F i ste r. V Novomestu: Gvard. Inocencij K o pri vee. Vikar: P. Hugolin Sattner. V Kamnik prestavljeu je radi bolehnosti: P. Albert Pintar. Na Klanjcu gvardijan: P. Raj m und Podli pec; vikar P. Emanuel Topol ui k. V Karlovcu gvardijan: P. Robert Dolinar; vikar: P. Ivan Ev. Zibrat. V Jaški: vikar P. Felicijan Mata vž; — pridigar P. Bonifacij Pavliček. I)r. Jos. Stadler, presvitli nadškof verhbosanski in metropolit za Bosno in Hercegovino, odlikovan je od Nj. Veličanstva cesarja in kralja z velikim križem Franc-Jožefovega reda. Koliko opravijo satan in njegovi sužnji s preganjanjem jezuitov? — Slavna družba Jezusovega reda šteje sedanjo dobo 12.000 udov; pred 50 leti jih je imela samo 2684, je tedaj v 50 letih postala skoro štirikrat tolikošna, kakor piše „Kat. Dalmac." Duhovske spremembe. V Lavautinski škofiji: V pokoj sta stopila čč. gg.: Lovro Kramberger. župnik pri sv. Križu na Murskem polju, in Jožef Hajšek. kaplan v Skalah. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Fr. Roškar od Male uedelje v Zavrečef Fr. Slavič od Zavreč k sv. Antonu v Slov. gor.; Mart. Kralj od sv. Antona k Mariji Snežni, in Jeruej Pernat od Marije Snežne k Mali nedelji. — Za kaplana sta nameščena čč eg. novomašnika: Janez Spende v Skalahr in Martin Heric v Rajhenbergu. Spremembe v Mariborskem inTrojiškem samostanu. O. Kalist Herič je »uperior iu župnik pri sv. Trojici v Slov. gor.; P. Nikolaj Mežnarič je gvard. in P. Mansuvet Beruardič, župnik v Mariboru. — Za kaplane pridejo: P. Elekt Hamler in P. Nazarij Schon-wetter v Maribor; P. Filip Pere k sv. Trojici, in P. Prim. Čuček v Gradec. Dobrotni darovi. Za ubožne dijoke: Neimen. 2 stari uvajsetici. — Čast. g. župnik Jan. Tavčar 3 gld. — Čast. g. župnik A. Jamnik 4 gld. - Preč g. dek. J. Kogej l gld. — Čast. g. Fr. Tavčar 2 gld. — V dober namen 1 gld. — Čast. g. župnik M. Preželj 3 gld. — Neimenovana oseba 1 gld. — Mr. M. P. 10 gld. — Iz Preserji 1 gld. — Preč. g. župuik J. Potočnik 1 šmarni terdnjak. Za sv. Detinstvo: Iz Preserji 1 gld. — Mr. M. P. 50 gld. — Čast g. Alojzij Kummer, župnik na Berdu, 1 gld. 5 kr. — Č. g. župnik Jan. Tavčar 2 gld. — Iz Budauj 13 gld. 70 kr. po č. g. J. Skvarču. — Iz Samo-bora po č. g. P. Timoteju Solemunu 10 gld. Za sv. Očeta: Mr. M. P. 50 gld. — Iz Idrije v farni cerkvi darovanih 34 gld. 20 kr.; za kelihe preč. g. dek. J. Kogej 5 gld.. čast. g. J. Juvan 2 gld. — Iz Mavčič (za zlato sv. mašo) po č. g. župniku 31 gld.; (za kelihe) č. g. M. Preželj 3 gld. — Iz Preserji 1 gld. (za kelihe). — Po č g. župniku Jan Tavčarji 16 gld. — Čast. g. župnik Ant. Jamnik 3 gld. — Iz Št. Vida pri Ip.: po č. g. J. Demšarji: 15 gld. za dar zl. maše, 2 gld. za kelihe. Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Vavta - vas 4 gld. Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: Preč. g. dr. L 5 gld. — Mr. M. P. 10 gld. — Preč. g. župnik Fr. Karun 20 gld. Za uboge s točo poškodovane Dolenjce: Iz Mavčič 5 gld. — Mr. M. P 5 gld. Za Marijanišče: Mr. M. P. 5 gld. — Čast. g. Jan. Miiller 2 gld. — Č. g. M. Saje 1 gld.; po čast. g. Jož^ Lavriču iz Žirov 10 gld. za zidanje. Za afrikanski misijon: Neimen. I gld. — Čast. g. župnik J. Demšar 1 gld. Za pogorelce v Vel. Pecah v St. Viški fari: Neimen. 2 stari dvajsetici. Za srednje-afrikanski misijon: Č. g. M. Preželj 1 gld. Za bratovščino S. R. Telesa: Iz Št. Vida pri Ip. po č. g. J. Demšarju 24 gld Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Po čast. g. župniku Jak. Dolencu z Iga 5 gld. (Drugi dar. prih ) Pogovori z gg. dopisovalci. J. V. v M.: Na Vaše vprašanje, ktere bukve bi bile primerne? odgov.: Morebiti ,,Dušna paša!'' Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani