Recenzije in prikazi
153
Ranoto Solscl
Disciplina kot pogoj svobode KRT. Liubljana 1991
To Mo Renate Stkcel se dobro bere. Vsebuje celo vmto siatagem in idej, duhovitih analogij in ponazoritev, pa tudi dokazovaaja in izpeljav, ki so marsikateremu ušesu le znane. Delo je namreč nastajalo na začetka petletke, ki se letos končuje. Kljub temu deluje sveže, zlasti z nekaterimi domislicami v njegovi sestavi.
V uvodnem delu Salectova predstavlja pojmov -ni aparat na aačia, ki bi razhudil klasične v naravoslovje zazrle definilorne sociologe. V avodu hkrati s pojmovnim aparatom predstavlja tudi način ukvarjanja s problemi in La način, se zdi, ni ravno reflektiran. Pa nič zato, saj refleksija tndi ni vse.
Knjiga obravnava produkcijo discipline, socializacijo, zalo je osrednji objekt mladina. Z mladino se začne (kot je bila obravnavana v let« 1947 v sklopu političnih ciljev), z mladino •e konča (klasifikacija "odgovorov na mladino" v povojnem obdobja v petih tonih). Vmes je marsikaj. Od nadzorovanja preko kuge. otroka, prava, liberalizma, države raznih tipov do pravne filozoGje, kriminologije, psihoanalize, individua, zločina normalizacije v realnem socializma, kulta otroka, vzgoje v zgodovini, od Lockove teorije vzgojne kazni preko Kantove teorije vzgoje do lacanovskik vzgojnik teorij, skratka kar nekaj. Že iz tek navedb je razvidno, da Saleclova povezuje aekatera področja, ki so prav iloma daleč vsaksebi, zapisana vsako avoji znanosti. T.i. iaterdtsciplinarnosl nam tu kot oznaka za njeno početje prav nič ne pomaga, ker je tudi njena interdisciplinarnost povsem samosvoja la zalo "problematična".
Saleclova v svojem delu povezuje problematiko vzgoje z državo (ne le IAD. temveč tudi s kaznovalno politiko, represijo) in reprodukcijo oblasti (od druline do medijev in nazaj) ter preko lega ponuja pojem politike (implicitno), ki ga bomo na Slovenskem le dolgo grizli, predno ga bomo spustili v nilja prebavila. "Le kako more te mlade in lepe disšicc penetrirati v laklno svinjarijo, kot je oblast? Kako more take drobne reči poslavljali ob bok državi?! Nezaslišano!" (ciL po Moralnem rezoniranju).
Hierarhija dosedanjih povezav in pojmovanj ae v tem delu niAi. Konstriiktivisti bodo ob branju te knjige upravičeno prizadeli: "Ta Saleclova nič drugega ne ponuja." Knjiga ponuja tistemu, ki v njej ne ilče posadka za tisto mesto, ki se j« le zda« naj izpraznilo in ponov no napolnilo. Ponuja drugačea pogled.
IgtrUUU
Steve Woolgor
SCIENCE: the very idea
Ellis Horwood limited. Tavistock Publications limited, London & New York 19S8
Sieve Woolgar. profesor sociologije in projektni direktor na raziakovalaem Centru za inovacije, kuham in teknologijo na University of West London, je soavtor in urednik Ilirih odmevnih knjig' iz področja druibenik študij znanosti - social study of science3 in verjetno eden od najvplivnejših predstavnikov sodobne sociologije znanstvenega vedenja {sociology of scientific knouledge). Njegove sociološke študije znanja in znaaoati so bistveno drugačne od tradicionalne sociologije znanosti, kjer so pisci, kot ns pnmer Robert K. Merton, usmerjali raziskovalni interes na odvisnost znanosti od drulbenih institucij, od socsologife znaiya, kjer je prevladovalo razmišljanje o ideologiji in dnilbenokalturnih temeljih znanosti, kol tudi od bolj "družbeno" zainteresiranih tgodottnar-jet in filozofa* znanosti kot sla bila na primer Thomas Kahn m Paul Peyerabend V delih
1	Su**tTwl|s.Biw.Lils».tilirSiiT U&TikrC— •mm ffinmaifil Fts, pnscsms, ji J.: Elli« KoirntTati* Url 19WI
-	te«« W|«4l«l. mMf JWt~~'ft
ims m Ik» St*oUf?	S ACE PsMicssm, lutii
M
-	BI«*« Ycolgsr I rt» «Alorwilh U.h—I Use* i Jt^^nMa»
2	Tmsus 'swl «liltj al lil »s»»* p« W«^(VJu rsdifs« 4,«ciplissr»« ■ i.r• . ffMhvi^i ts«*o«u: *Mi«t«9j« is iptwiM BMSsli. Uf mas| iirvl* tuši kil «ifijo. Mtafolngj, as fMlolifje *«■»■■ »H