Petsto goldinarjev nanienjenih kranjskim učiteljeui za nemščino v šolali. V kranjskem deželnem zboru je eden izmed najhujših kričačev nemško-liberalne svojati, dr. Sehrey, uasvetoval, naj se iz deželne blagajnice 500 gl. dovoli nagrade tistim ljudskim učiteljem, ki bodo tadi ua dvorazrednicaii marljivo slovenskej deci vbijali uemške besede, neinščino. Zoper ta nasvet zglasili »o »e odločno in krepko slovenski poslanci dr. Vošnjak, L. Svetec in dr. Zaruik. Po nadrobnem poročilu v dunajskeai listu ,,Tribtiiie" štev. 286, povzameiuo sledeče: G. dr. Voinjak je rekel: ,,nasvet ovi meri na ponemčevanje in narodno iztrebljenje Slovencev, ter nasprotuje naravnost § 19 osnovnih pravic, kder je vsakemu narodu v Avstriji zagotovljeno naroduo pravo. Deželni šolski svet zaukazavši netnščino učiti celo v dvorazrednib šolab, je pielomil ustavo. Ko 80 Slovenci imeii večino v deželnem zboru, ni jim nikdar ne ua misel prišlo, nemškim Kočevarjeui slovenščino v šole zaphati, čeiavno so nekatere srenje za kaj takšuega prosile; sedauji šolski svet pa tišči po sili celo v dvorazrednice uemščiDO, čeravoo številae srenje slovenske odločno ugovarjajo in se branijo. Večina deželanov je sluveuska in deželna blagajuica ui za to, da bi se z njenimi deuarji raznarodovanje pospeševalo. Sicer se pa postopauju deželnega šolskega sveta ni čuditi: kajti v njeiu sedi deželni šolski nadzuruik Pirker. Temu ni niar za uapredek šol8tva, auipak da bi Slovence pouemčil. Piebivalstvo je bilo uže sprva tako razjarjeno zoper njega, da 80 žandarji dobivali nalog, njega varovati. Iu še dan dauašnji se obuaša učiteljetn nasproti kakor kakšeu paša. On nima drugega uamena, kakor da slovensko deco raznaroduje in slovenske učitelje ua Kranjskeia uapeljuje, za Judeževe groše pri nemškem rScbulvereinu" se potegovati, da v raznarodovanje Slovencev sodelujejo. Nadzornik Pirker je se pa tudi nemikim Kočevarjem zameril, ker jim je očital, da imajo trepaste obraze in da so zelo sprideni. (,,So tolpelbafte Gesichter habe icb uocb nicbt geseben. Die Gottscbeer sind ein ganz verkooimener Volksstaium und ein Bataillon Soldaten ware znr Auffrischung der Kace notlnvendig." Duhovnikom nagaja, ker učiteljem zaruerja, če k njim zahajajo. Jaz sem pa 8plob zoper to, da bi se 500 gl. dovolilo. Oai učitelji, ki za izdajstvo svojega naroda brepenijo po Judeževih groših, ti 8i jib naj pri nemškem ,,Scbulvereinu" izberačijo." (Buruo priznavanje od strani narodnib poslancev iu na galerijab.) Deželae vlade predseduik g. Winkler je v 8vojem govoru potrdil resnico tega, da je Pirker nespodobno govoril o Kočevarjih, to pa vpričo dveh nrudnikov. Za njim je besedo dobil poslanec g. Svetec. Rekel je: ,,ljudske šolc nituajo namena, da bi se deca v njih učila kteregakoli tujega jezika. Le materinščina gre v takšue šole. Tako velja na celem svetu, pri Nemcib, Fraucozih in Italijauib. Tujib jezikov se naj učijo v fjrednjib šolah. No, in v to svrbo bi pri uas vsaj v prvih razredih se moralo na gimuazijab in realkah učiti slovenski, dokler se uaša deca ns privadi neiušifiui. Učenje nemščine v malib, v Ijudskih šolah meri I na poneničeuje Sloveuccv, do sedaj brez uspeha. jPravijo: kmet inoia uemški znati. Vendar ta tirjatev se ljudeiu le na videž prav zdi, namreč zato, ker je ua gimoazijab vse nemško in noben : fant tje v šole De moie, če ne zna nemški, in ker sodnijski iu politični uradi kmetu na dom pošiljajo • neniške odloke in pczive. Od 100 sloveuskib fautov gie k večjemu jib 5 v sreduje šole, ter potrebujejo neniščiuo le, ker je tu vse nemško. Toda ostalih 95 ne potrebuje tega in toraj brž vse pozabi, ko zapusti šolske klopi. Zato imajo srenje prav, ki ugovarjajo zoper vpeljevanje nemščine v ljudsko šolo in deželni šolski svet jim dela silo, katero postava prepoveduje. Vlada bi tega ne srnela trpeti. Zavoljo nemščine bode deca v drugib predmetih zaostajala; vesten učitelj ima itak dovolj dela s temi in je piisiljen, jih zaneruarjati, ako se za nemsčino kaj 6asa najti hoce. Ako se sedaj slovenske učitelje nagibajo, uaj bi sc za Judeževe groše zanirnali, tedaj je pa vendar pomisliti, da deželni zbor slovenske dežele Kranjske ni kakšna podružnica nemskega ,,Scbulvereina", deželni zbor potrebuje denarjev za druge reči." (Burno priznavanje od slovenskib poslancev in po galerijab.) Naposled je se oglasil še slovenski poslanec dr. Zaruik. Ta je djal: ,,nemški kaziuo pa nemško-liberalna večina v tem zboru pa deželni odbor in deželni šolski svet, vsi ti so jedno ia isto društvo. Sedanja večina v tem zboru je zavisna od milosti iD.inist.ra grofa Taaffeja, njena namera pa je Slovence na Kranjskem ponemčiti. Zavoljo 500 fl. se sicer to ne bode dognalo, vendar paziti nam je vsakako. L. 1870. ni bilo ue duba ne sluba o nemščini v naših ljudskih šolab. Poznej so jo sklačili v 4razrednice, potem v 3raziednice in sedaj uže v 2razrednice. __ Skoraj bodemo na Kranjskem tam, kakor so na Štajerskein, kder uže v lrazreduice tisčijo nemščino in so v slovenske Haloze poslali učitelja, ki ne zna nič slovenski. Še hnje delajo na Koroškem. Tukaj so slovenščino iz slovenskib šol celo izpodili, v njih se podučuje sanio le nemski uže od prvega razreda naprej. Slovenski otroci koioški ie niti slovenskega tiska brati ne znajo. Katebetje so se pritožili, da ne morejo katekiztna rabiti. No, in deželni šolski svet koroški je odgovoril, da slovenskim otrokom ui treba katekizma brati znati iu karebeti lehko ustoo kiščanski nauk deci v glavo spravljajo. Zato rečem, da se moramo vsakemu podobnerau početju pri nas precej ustavljati. Letos bi nagrado dajali provizorično, drugo leto definitivno in naposled nara utegnejo slovenščino v šolali za dveri postaviti. Pirker bil je nekdaj narodnjak. Ko je pa videl, da se z narodnjaatvom ne pride bitro naprej do mastne službe, izneveril je se narodu svojemu, postal odpadnik, renegat, in dela kakor vsi renegatje na ponemčenje Slovencev. Miniater Taaffe je djal, da ne piipušča ne Nemcev pa ne Slovanov k steni pritiskavati. Zako pričakujem, da bode deželue vlade predsednik ustavil izvršenje vsakega sklepa, kateri bi narodnim pravicam Slovencev nasprotoval" (Burno priznavauje od slovenskih poslaucev in po galerijab.) Nemškutarji in nerucurji so v Ljubljani toraj dosta grenkib čuti morali. Oddahnili si so potem, ko so na svojo večino zanaaaje se sklenoli iz deželne blagajnice zajeti 500 fl. kot nagrado kranjskira učiteljem za nemščiuu v Ijudskih šolab 2iazrednicali.