UDK 811.163.6'35"2001" Andreja Žele
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani
SLOVENSKI PRAVOPIS Z VIDIKA VEZLJIVOSTNE AKTUALIZACIJE STARIH IN NOVIH GLAGOLOV
Vezljivost bi bila dobro pomensko- in strukturnoskladenjsko merilo za ureditev relevantnega (jezikovno živega in aktualnega gradiva) ponazarjalnega gradiva v gesel-skem članku, ki bi se leksikografsko in leksikološko izražalo tudi s pravilno, tj. skla-denjskopomensko utemeljeno, hierarhično razvrstitvijo iztočnic, podiztočnic in malih podiztočnic v geselskem sestavku in z ustreznim oz. dovolj povednim označevanjem besedja. Žal pa v slovarju novega Slovenskega pravopisa (SSP) pomanjkanje jezikovno živega in aktualnega ponazarjalnega gradiva onemogoča vezavno aktualizacijo starih (v SSKJ-ju že ustaljenih) glagolov in popoln prikaz vezave na novo sprejetih glagolov. SSP je tako v primerjavi s SSKJ-jem, zaradi še dodatnih neizbirnih pomenskoskladenjskih krnitev, vezljivostno nazadovanje.
1 Neupoštevanje žive in aktualne jezikovne rabe. Osnovni pogoj za dejanski prikaz današnjega jezikovnega stanja je torej jezikovno živo in aktualno besedje v ponazarjalnem gradivu - tj. upoštevanje novih glagolov oz. novih pomenov v okviru glagolskih leksemov, česar SSP ne ponuja.1
1.1 Glagoli, ki jih v SSP-ju ni: - iz vsakdanjega družbenoangažiranega življenja: npr. barabiti, denariti na sodoben način, ekologizirati miselnost, eksekutirati oporečnike, feminizirati dejavnost, olistavati/preparkirati avtomobile, pamfletirati razmere, piknikirati/piknikovati, polastniniti/prelastniniti podjetja, preusposabljati delavce, regionalizirati interese, samoaktualizirati potrebe, samocenzurirati zahteve, samoohranjati se, samopromovirati se, splakatirati mesto, tračariti, zadebatirati se, zintegrirati dejavnosti, zintrigirati dogodke ipd.; - z različnih strokovnih in interesnih okolij: filmizirati dogodke, zoomirati kader; biovrtnariti, vrtičkati; lektorovati dolga leta (nasproti upoštevanemu: lektorirati kaj), literariti med Italijani (nasproti upoštevanemu: literarizirati kaj); internetizirati/poračunaliti družbo, piratizirati programe, nasnemavati na diske; diskati/dzezirati po lokalih; bodibildati, bordati, breznariti po Krasu, pretrenirati se; bluziti/tumbati neumnosti, svastariti, mejkapira-ti se, zastekati stos, /s/kulirati se, svasati okovje; zvremeniti se (že v SSKJ-ju) ipd.
Na nesistematično izbiranje besedja in na neupoštevanje žive uporabnosti opozarja vprašljivo vključevanje besed kot četovati ('bojevati se', star(insko) v SSP-ju), glavariti ('poveljevati', star(insko) v SSP-ju), hisevati ('gospodariti', star(insko) v SSP-ju), neslovensko guzniti ('umreti', nizk(o) v SSP-ju), grizljiv /pes/ (redk(o) v SSP-ju) ipd.
1 Upoštevani so glagoli iz mojega zvrstno uravnoteženega gradiva, izpisanega v zadnjem desetletju iz različnih zvrstnih besedil. Gradivo je bilo osnova za izdelavo geslovnika vezljivostnega slovarja slovenskih glagolov.
1.2	Tvorjenje nerelatnih oz. nenavadnih tvorjenk tipa izpsovati, ponemariti (se), ponecejati (nasproti navadnejšemu onecejati), poneumnjevati (nasproti navadnejšemu poneumljati), operutiti se in zelo opazni nizi izmedmetnih glagolov frfetati : frfljati: frfolevati : frfotati : frfrati nadomeščajo oz. popolnjujejo pomanjkanje novih pogosto rabljenih glagolov.
Dobro bi bilo vedeti za merila sprejemanja izsamostalniških izpeljank tipa funkcio-nariti in giljotinirati. Po aktualnostnem merilu bi moral biti prej sprejet dopisnikova-ti, ki ga SSP ne vključuje, kot npr. apnariti, če{pljariti ipd.
1.2.1 Po drugi strani pa ni izkazana povečana uporaba predponskih glagolov s predponami oz. predponskimi obrazili do- po-, pre-, za-, raz-, z-/s-, o- in v-/u- (to dokazujejo izpisi iz zadnjih 10 let). Manjkajo pogosteje rabljene tvorjenke kot dofor-mulirati vse, polastniniti posest, predefinirati ukaze, prefarati podružnico, preorgani-zirati svet, preparkirati avto, preusposabljati ljudi, zasfaltirati cestni odsek, zamorali-zirati problematiko, razhro{čiti operacijski sistem, zdogovoriti intervju, sfinancirati centre, skapitalizirati družbo, oposamezniti koga, vprogramirati makroukaze.
1.3	Glagolski pomeni, ki jih v SSP-ju ni. Nova predmetnost ali pojavnost zahteva specializacijo pomenov in hkrati omogoča novo vezavnost (seveda tudi z ustrezno socialnozvrstno, funkcijskozvrstno ali čustvenostno oznako). Vendar neažurirano ponazarjalno gradivo v SSP-ju ne more ponuditi novih (skladenjskih) pomenov in s tem tudi novih strukturnoskladenjskih možnosti sploh:
-	Ni izkazan določen pomen, ki bi bil posledično izražen tudi z novo vezavo in tako razširil vezavne možnosti določenega glagola: blefirati veselje 'igrati', kuhati s kisom v pomenu 'pripravljati kaj s čim', žargonska raba v primerih cvikati karte (v potniškem prometu) in cvikati nasprotnika z nogami (v športu), amputirati policijski sindikat 'ne upoštevati', sesuti se pren. 'onemoči', {mirati trepalnice slabš. 'barvati', zbositi avtomobil avt. žarg. 'povzročiti, da se gume obrabijo', preinterpretirati izide 'spremeniti razlago', ipd.; še iz računalništva, npr. igrati (se) na računalnik v pomenu 'obvladovati napravo', skenirati dokumente/poske-nirati fotografijo 's spreminjanjem grafične oblike v električne signale ustvarjati digitalno predlogo', surfatipo/v mreži 'iskati in pregledovati podatke', razmrežiti računalni{ko upravljanje 'vzpostaviti mrežo računalniških povezav' ipd.
-	Ravno v računalništvu je veliko pogosto uporabljanih, in zato ustaljenih, glagolov v novih zvezah pridobilo nov pomen: dostopati do strežnika, izrezati s tipko označeni blok, odpreti novo datoteko, odpreti okno z vsebino diskete, e-poslova-ti, piratizirati programe, preimenovati datoteke, podpirati prenos podatkov z dvema izvedbama, pognati programska okna, po{iljati podatke po računalni{kih omrežjih, povoziti datoteko, prelistati s tipko ali mi{ko celotno datoteko, predna-staviti digitalni izenačevalnik, prenamestiti programsko opremo, pretočiti v računalnik, prigraditi CD-pogon, priklicati besedila na zaslon, priti iz ene datoteke v drugo, servisirati izstope na sisteme, seliti se na strežnik, shraniti v pomnilnik, startati računalnik, vprogramirati makroukaze, vstopiti v nov program, zapeči na CD-disk, zapustiti zaslon, zmrzniti okna '95.
1.4 Glagoli, ki jih SSP na novo uvaja (jih ni v SSKJ-ju), npr. digitalizirati podatke, informatizirati družbo, preplastiti cestišče; srfati (deskati v SSKJ-ju); dokapitalizira-ti podjetje, dokvalificirati delavce, islamizirati prebivalstvo, globalizirati kapitalski trg, lastniniti podjetja, olastniniti podjetje, razlastniti lastnike, snifati kokain ipd., ne izražajo celotnega aktualnega pomenja in posledično tudi ne celotne vezljivosti oz. vezavnosti, npr.:
-	pri digitalizirati je v SSP-ju z digitalizirati podatke upoštevan samo pomen 'pretvarjati v digitalni signal', ne pa pomen 'opremiti z digitalnim omrežjem' v Podjetja se morajo digitalizirati z usklajenimi omrežnimi dejavnostmi za izmenjavo znanja in pripravljenosti na e-poslovanje;
-	pri informatizirati je v SSP-ju z informatizirati družbo upoštevan samo pomen 'uvajati informatiko', ne pa pomen 'upravljati in obravnavati z računalniki' v Informatizirajo le posamezne procese in ne celotnega procesa;
-	pri surfati je v SSP-ju s surfati na visokih valovih upoštevan športnožargonski pomen 'jadrati na deski, surfu', ne pa računalniški pomen 'iskati in pregledovati podatke' v surfati po/v mreži.
2 Neustrezno oz. ne dovolj povedno označevanje glagolov oz. njihovega pomenja. Z vidika primarne pravopisno-pravorečne vloge bi morala biti čimbolj jasna sporočilnost predvsem normativnih oznak. Po označenih zgledih v SSP-ju lahko razberem, da je oznaka prepovedano vezana predvsem na leksem/besedo (bolovati, bu-niti se, cenkati se, natveziti, osporavati, ovesti se, sporejati, zaprepastiti ipd.), oznaka nepravilno zlasti na oblikoslovno-skladenjsko rabo (sem bi spadale v SSP-ju sicer prepovedane zveze: biti v stanju, izgubljati na, iznašati poglede, izpasti dobro, nagibati k/h čemu ipd.) in oznaka odsvetovano na oboje našteto (nahajati (priporočljivejše: imeti, najti), dvomiti v (priporočljivejše: dvomiti o) ipd.), vendar to ni dovolj eksplicitno navedeno - to uporabnik izve šele na straneh 130-131 uvodnih Pravil.
Pri posameznih glagolskih pomenih se pokaže nepovednost oznake poud(arjalno), npr. fračkati ('zapravljati', poud(arjalno)) : frčkati ('zapravljati', slabš(alno)), frapira-ti ('presenetiti', poud(arjalno)), ki nadomešča SSKJ-jevski oznaki ekspr(esivno) in pren(eseno), ki jezikoslovno neizobraženega naslovnika bolj neposredno in jasno opozarjata na čustvenostno rabo oz. na drugotno/preneseno in zato manj navadno uporabo določene besede.
2.1 T. i. splošna pomenska uvrstitev kot neke vrste označevalniško pojasnilo, zamejeno s pokončnicami in opredeljeno kot »splošni ali približni pomen manj znanih besed ali njihove rabe«, ne ločuje med razlagami glagolovega pomenja (a) ki upravičeno pomenskorazločevalno vključujejo tudi udeležensko sestavino, npr. kadrovati 'pridobivati, usposabljati koga za delo', kolportirati 'prodajati na terenu', in razlagami (b) ki neupravičeno vključujejo tudi udeležensko sestavino, npr. pri ovekovečiti bi bilo prav 'napraviti trajno, neminljivo', brez izpisovanja udeleženca ga/jo ipd. Tovrstno ločevanje bi se moralo upoštevati tudi znotraj pomenja istega glagola, npr. osušiti koga 'povzročiti, da kdo porabi veliko denarja' : osušiti se 'porabiti veliko denarja', osvajati 'pridobivati' : osvajati koga 'pridobivati ljubezen koga'.
2.2	Pri določenih širokopomenskih (primitivnih in temeljnih) glagolih se odkrije pomanjkanje dovolj povednih/sporočilnih oznak za oslabljeno/pomožniško in preneseno rabo. Polnopomenska in pomožniška raba je označena npr. pri biti in postajati, vendar v legendi slovarskih krajšav in oznak ni upoštevana. Razmerje med polno-pomensko in pomožniško/slovnično rabo bi moralo biti jasno nakazano pri širokopomenskih glagolih tipa iznašati - moralo bi biti označeno, da se prepovedana uporaba navezuje na oslabljeni oz. na pomožniški/vezni pomen tega glagola, npr. iznašati poglede/predloge/pritožbe ipd. V tem primeru bi bilo bolje, če bi geselski sestavek v SSP-ju vključno s prepisanimi zgledi iz SSKJ-ja upošteval še pomensko delitev, ki v tem primeru sovpada z normirano rabo.
2.3	Nepotrebna zastranitev v primerjavi s SSKJ-jem je oznaka dvovid(ski) namesto natančnejše SSKJ-jevske oznake, ki daje prednost dovršni ali nedovršni rabi. Ta nezmožnost izpostavitve pogostnosti dovršne ali nedovršne rabe zopet pokaže na neažurirano gradivo, npr. dvovidskost alfabetirati (v SSKJ nedov. in dov.) bi se natančneje razčistila tudi z navajanjem žive vidske različice zalfabetirati. S SSKJ-jevskima oznakama glagolov na -irati se lažje odkriva čistovidskost (npr. materializirati : zma-terializirati, mobilizirati : zmobilizirati) ali samo t. i. vidska nasprotja s skladenjsko-pomenskimi odmiki določenih glagolskih tvorjenk, npr. karakterizirati (kaj - koga/ kaj) : okarakterizirati pogoje (ukinjena je prevladujoča trajna značilnost), bombardirati prijatelja z vprašanji : zbombardirati letališče (ukinjen je preneseni pomen v smislu 'obleganja') ipd.
3 Ne dovolj jasno in ne dovolj povedno izražanje vezavnosti v geselskih sestavkih. Zapostavljanje ali celo zanemarjanje pomenskoskladenjskega vidika onemogoča celovitejši problemski vpogled v vezljivost in s tem posledično onemogoča tudi normativno izpostavitev vezavnostnih posebnosti.
-	Ni upoštevan vsebinski udeleženec: teči maraton, skočiti raznozko/skrčko, voziti reli/formulo ena/slalom, pilotirati motornega zmaja, medtem ko plavati žabo/ metuljčka je v SSP-ju.
-	V primerjavi s SSKJ-jem je nazadovanje nepopolno prepisovanje zgledov, ki krni pomensko(razločevalno) odločilno levo vezljivost pri glagolih tipa amerikanizi-rati (amerikanizirati Slovence/umetnost/evropska mesta) : amerikanizirati se (Priseljenci so se amerikanizirali), amortizirati (Podjetnik (Vd) je amortiziral proizvodna sredstva/stroje) : amortizirati se (Stroj (Sd) se bo amortiziral v desetih letih). Z ustrezno oznako, npr. (pren)eseno, bi morala biti npr. tudi pri utiriti (se) izkazana vezava človeškega udeleženca po nezaznamovani analogiji z usmeriti (se).
-	V zvezi z dokazano težnjo po širitvi tožilniške vezave ni predstavljena možnost rabe brez se-ja: abstinirati volitve/glasovanje, solidarizirati boj koroških Slovencev, medtem ko je pri specializirati (se) upoštevana možnost specializirati kirurgijo; v SSP-ju je na prvem mestu alienirati se in v primerjavi s SSKJ-jem (nedov. in dov., knjiž. v SSKJ-ju brez se) brez zgledov, kar ni v skladu z današnjo rabo, npr. alienirati delo komu v pomenu 'odtujevati delo komu'. Z normativnega vidika bi morala biti označena tudi v publicistiki razširjena raba Kaj dogaja; sem bi kot
posebnost moralo spadati tudi navajanje zaktualiziranega (tudi pisnega) uporabljanja prevzetih zvez Dogajalo/Zgodilo se je ljudstvo, Dogajal/Zgodil se je narod, Dogajala/Zgodila se je zgodovina v pomenih 'udejanjati/udejaniti se, uresni-~evati/uresni~iti se'.
- Ni upoštevana brezpredložna raba: diplomirati/magistrirati/doktorirati zgodovino, misijonariti vero in vrednote, {pijonirati koga. Ni opozorjeno - vsaj ne vedno - na možnost dvojnične vezave, npr. z na in za pri glagolih, ki v svoji pomenskosestavinskosti že vključujejo 'namenskost' ali 'ciljnost', npr. pritiskati (na) gumb, prositi (za) pomo~, zaigrati (na) kaj, v nasprotju z igrati (na), kjer pa je dvojnična vezava upoštevana.
3.1 Nesistematično upoštevanje in izkoriščanje v SSP-ju uveljavljenega sistema iztočnic in podiztočnic se še posebno jasno izraža pri predstavljanju vezljivosti oz. vezavnosti prostomorfemskih glagolov - v SSP-ju ni izkazana vezljivostna hierarhija v smislu obvezne ali neobvezne vezavnosti, tj. eksplicitno ne ločuje med prostim morfemom kot sestavino novega leksemskega pomena (npr. krepki izpis prostomor-femskega glagola kot podiztočnice: poprijeti za delo, hoditi brez srajce, upati se/si, prizadevati si, odnesti jo, lomiti ga ipd.) in med prostim morfemom kot (samo) vezav-nim morfemom (zadoščal bi krepki izpis prostega morfema v tisku male podiztočnice: bivati na deželi, govoriti o ~em, poprijeti za veslo ipd.), s krepkim tiskom male podiztočnice bi bil izpisan tudi udeleženski se pri glagolih tipa zabavati se. Ni tudi jasno, zakaj niso glagoli kot prizadevati si in nahajati se samostojne iztočnice. Iz tega sledi, da bi npr. sklicevati se in sklicevati se na morala biti izpisana kot podiztočnici, potegovati se kot podiztočnica, potegovati se za pa kot mala podiztočnica, spu{~ati se v kot podiztočnica in spu{~ati se kot mala podiztočnica.