IMM! VESTMK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja vCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P h h LETNIK XXXViii CELOVEC, PETEK, 8. APRiL 1983 ŠTEV. 14 (2117) Premik ali predvolilni manever? Odgovori Kreiskega na parlamentarno vprašanje Aii se nam dejansko obeta premik v manjšinski poiitiki? Aii pa gre samo za predvoiiini manever? Ti vprašanji se nam zastavijata ob odgovoru zveznega kancierja Kreiskega na pismeno pariamentarno vprašanje dveh svobodnjaških odbornikov, iz katerega je razbrati do neke Mere spremenjena staiišča viadnega šefa. V A B i L O na Spominsko slovesnost v nedetjo 10. apriia 1983 ob 14. uri na pokopaiišču v Žeiezni Kapii, ki bo posvečena štiridesetletnici $ ustanovitve i. Koroškega partizanskega bataijona; # smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta; # beiopeške konference in njenih skiepov za razmah protifašističnega boja na Koroškem. Na sporedu bodo poiaganje vencev, govori ter nastopi pevskega zbora domačega SPD „Zarja" in Koroškega partizanskega pevskega zbora. Udeiežimo se prireditve, ki bo veijaia spominu na zgodovinske dogodke v usodnem času, ko smo se koroški Siovenci skupaj s stovenskim narodom na strani svobodoijubnega čioveštva uprti smrtni obsodbi ter se z bojem proti nasiiju odiočiii za živijenje. Zveza koroških partizanov PREDSEDNiK ZSO FELiKS WtESER: Haiderjeva stališča škodujejo sožitju na Koroškem Svobodnjaška odbornika Haider M Probst sta Kreiskemu postavila dve vprašanji v zvezi s stanjem pogovorov med vlado in zastopniki slovenske narodne skupnosti: kakšne vnaprejšnje storitve so nameravane in kako je mogoče take ukrepe uskladiti z dejstvom, da Manjšinski sosvet še vedno ne obstaja. Kreisky pravi v svojem pismenem odgovoru, ki se nanaša na razgovor 21. januarja, da jeza njega npr. razumljivo, da v tistih občinah, kjer obstajajo dvojezične šole, tudi v otroških vrtcih vlada dvojezičnost. Razen tega ima tudi razumevanje za željo koroških Slovencev, da bi en razred na slovenski gimnaziji vodili po učnem načrtu tr-9ovske akademije, da bi tako avstrijskim državljanom slovenskega dorekla omogočili trgovsko izobrazbo. „V tej zvezi bi rad tudi ome-nd, da sem že opozoril na to, da so bo treba o ukrepih, za katere is pristojna dežela Koroška, poprej dogovoriti s koroško deželno vlado", pravi Kreisky dobesedno. Trenutno preverjajo, kakšni ukre-d' bi bili mogoči, da bi uvedli dvojezičnost v vrtcih določenih občin. reverjajo tudi, pod kakšnimi poboji bi bit mogoč poseben razred s trgovsko usmeritvijo na slovenski 9'rnnaziji in ali je sploh mogoč. Od razjasnitve teh vprašanj bo odvisna. kakšne vnaprejšnje storitve bodo mogoče in kako bodo izvedene. "Ker preverjanje še ni zaključeno, v sedanjem trenutku ni mogoče reči še nič točnega." Kancler dodaja k prvemu vprašanju še, da je izjavil, da se bo v zvezi z vprašanji radia in televizije zavzel pri pristojnih organih ORF. Pri drugem vprašanju je odgovor nekaj obširnejši, pa tudi bolj splošen. Kreisky navaja funkcijo in naloge manjšinskega sosveta po zakonu o narodnih skupinah, ki da so svetovalni organ zvezne vlade in ministrov v zadevah narodnih manjšin. „Nobeno zakonsko določilo pa ne prepoveduje", pravi Kreisky, „da bi sprejemali ukrepe v prid manjšine, čeprav manjšinski sosvet doslej ni ustanovljen. Vprašanje, kako je mogoče morebiti nameravane ukrepe uskladiti z dejstvom, da za slovensko narodno skupnost tak manjšinski sosvet ne obstaja, predpostavlja, da so taki ukrepi dopustni le tedaj, če bi obstajal sosvet. Po obstoječi zakonodaji pa taka predpostavka ne velja." )z tega odstavka bi bilo mogoče razbrati odstopanje od ultimativnega vztrajanja pri sosvetih. Toda naslednji stavki že kar zanikajo tako interpretacijo. ..Dodati je treba, da rabijo moji pogovori z zastopniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem vsakokrat tudi temu, da bi zastopnike te narodne skupnosti prepričal, da je vstop v manjšinski sosvet v njihovem lastnem interesu. Ta vidik sem vedno spet poudarjal. Tudi pri mojem zadnjem razgovoru 21. ja- nuarja 1983 sem ga podčrtal. Ne sme se tudi prezreti, da rabijo vsi sprejeti ukrepi, posebej še pospeševanje narodnih skupnosti, in vsi bodoči ukrepi v prid slovenske narodne skupnosti bistveno tudi temu, da bi zastopnike koroških Slovencev napeljali do tega, da gredo v manjšinski sosvet. Čeprav dosedanje izkušnje niso bile zelo pozitivne, pa bi le rad poudari), da ravno potek razgovora 21. januarja t l. navaja na previden optimizem v tem oziru." * Osrednje 'upnMdnjc MMHj- torej o$f%;%;o $owctl. A A'J Ha/JfrjfTM to smer razhTe, vendar /e g/fJe potf, ^%^o Mgpefjati ^oroi^e -Slovence, J% MfopJz' v ta posvetova/n;' organ ta-/bo Mttreg(;' /nferesotn tnstran^ars^e enotne stranke. TCajt: za reševanje 77MH;:H7M^eg.% vprašanja očttno ta ne gre. Naserja ;*n tovarzŠetn gre za to, i^a^o jn s protrmanjŠ/ns^o za^onoJajo še naprej preprečeval vsa^o reševanje, vh:J% pa apa, Jd j?o z „vna-prejšnjnn: storitvam:" atršaJa 5/oven-ce :'n jt/? prrpravt/a ^ vstopa v organ, je nantenjen samo tntereson! trej? strani. Če ^o avstrijska viarfa kijak vsema tprejefa kake akrepe, ki so naši narobni skapnosti v korist, jik nikakor ne komo zavračaii, nasprotno. 7*oJa veJno se komo zaveJaii, Ja so saJ našega vztrajanja, ne pa v/aj-ne Jokrokotnosti. /tii ko Jo premika, kakršnega napoveJaje kanc/er v zvezi z vprašanji, ki so še v staJija pretresanja, Jejansko prišio, to komo raje oceniii po vo/itvak, ko koJo okrav-navane zaJeve prišie v staJij konkretizacije. P- Hans Kalt za SV Tokrat na drugi strani objav-ijamo pogovor s sekretarjem centralnega komiteja KP Avstrije, ki pred voiitvami govori o staiiffih svoje stranke do koro-ikega manjfinskega vprafanja. ..Stališča Haiderja v zvezi z manjšinskim vprašanjem v nedeljski Kleine Zeitung ponovno potrjujejo, da skušajo koroške deželnozborske stranke svoj medsebojni volilni boj voditi na hrbtu slovenske narodne skupnosti," je poudaril predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškemdipl. inž. Feliks VVieser. Sekretar koroške FPO in zopetni kandidat svoje stranke za državnozborske volitve dr. Jorg Haider se je v obširnem članku, ki ga je objavil v nedeljski številki Kleine Zeitung, znova izrekel proti takoime-novanim ..vnaprejšnjim storitvam", se pravi proti vsakršnemu reševanju odprtih manjšinskih vprašanj, dokler se manjšina ne bo pustila ukloniti v jarem sosvetov. Spet je pogreval neresnične trditve o „za- postavljenosti" nemškogovorečih Korošcev in s tem neposredno hujskal proti Slovencem ter ščuval na narodnostno mržnjo. Zato je predsednik ZSO v svoji izjavi za tisk tudi ugotovil, da je Haider, ki se na Dunaju ponaša kot liberalec, „v resnici preprost nemški nacionalist, ki svojo politično kariero gradi s tem, da pospešuje šovinizem na Koroškem". Haiderjeva stališča so popolnoma identična s koroškim Heimatdienstom in zelo škodujejo sožitju slovensko in nemško govorečih ljudi na Koroškem, je poudaril predsednik ZSO, zato „vsak glas za Haiderja pri parlamentarnih volitvah pomeni glas proti interesom Koroške, glas za KHD in glas, ki je v podporo nemškemu koroškemu nacionalizmu". Volilni boj se zaostruje PREBERITE Protislovenska gonja tudi po uradni poti? str.2 O problematiki kulturne izmenjave med narodoma na Koroškem :tr. 3 Umrl Rudi Vouk, Vodja manjšinskega dolskega oddelka str.4 Kulturno-prosvetna dejavnost na Radišah str.5 Pogovor o 'sMutastih bratih" str. 6 Pranci Wicgelc osvojil evropski pokal str.8 Botj se bliža, dan volitev, bolj postaja oster tudi volilni boj. Na to zaostrovanje brez dvoma vpliva dejstvo, da izid volitev še nikdar ni bil tako negotov, kot je tokrat. Pri tem igra določeno vlogo tudi nastop raznih ,,alternativnih" in ..protestnih" skupin, kar predvsem etabliranim strankam povzroča noči brez spanja, ko se morajo vsaj v določeni meri bati za svoje ..tradicionalne" volilce in s tem za svoje pozicije v parla- mentu oz. za svoj vpliv v družbenopolitičnem življenju. To je tudi vzrok, da omenjene stranke na vso moč skušajo ovirati uveljavljanje drugih skupin in se pri tem poslužujejo najrazličnejših metod. Pravih dokazov sicer ni, toda govoric je dovolj, da stranke menda niso povsem nedolžne pri ..bratskem sporu" znotraj ToHmann-Fuxovega zelenega gibanja. Svojega veselja zaradi teh težav vsekakor ne morejo skriti, kakor so očitno zadovoljne tudi zaradi zapletov, ki se v najnovejšem času pojavljajo okoli alternativcev. Na zahtevo nekdanjega socialističnega poslanca Tulla je graško sodišče namreč prepovedalo Alternativni listi Avstrije označbo ALU, z utemeljitvijo, da bi to lahko privedlo do zamenjav, ker je Tuli lani septembra prijavil stranko z enako označbo. Vendar je utemeljitev povsem nerazumljiva, ker Tul) s svojo stranko pri sedanjih volitvah sploh ne nastopa — torej tudi do zamenjav ne more priti. Poleg tega pa je npr. v občini Baden pri Dunaju že več let obstajala in delovala volilna lista z enako označbo, ne da bi bile pristojne oblasti zaradi tega prepovedale ustanovitev drugih skupin z enakim imenom. Pri ALU se kažejo mirne in so prepričani, da odločitev sodišča ne bo vplivala na sedanji volilni boj niti na izid volitev. Vsekakor pa so tisti, ki tudi v tem primeru agirajo iz ozadja, že dosegli svoj namen: zmeda je popolna. Kakšen vpliv bo vse to imelo na odločitev votilcev, pa bodo seveda pokazali šele rezultati v nedeljo 24. aprila. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na MLADiNSKO R E V ) J O v nedeljo 10. aprila 1983 ob 14.30 uri v kulturnem domu na Ziljski Bistrici Sodelujejo otroci kot pevci, recitatorji, glasbeniki in pripovedniki. Rudi Vouk umrl Nepričakovano je umrl vladni svetnik Rudi Vouk. vodja manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško ter okrajni nadzornik za dvojezično obvezno šolstvo. Smrt uglednega šolnika pomeni za koroške Slovence težko izgubo. Z njim smo izgubili človeka, ki si je kot strokovnjak desetletja prizadeval za pravice naše narodne skupnosti na šolsko-izobraževalnem področju. Poleg njegove dejavnosti kot vodja manjšinskega šolskega oddelka in nadzornik za dvojezično šolstvo sodi v ta okvir predvsem tudi njegova dolgoletna skrb za izdajanje šolskega lista „Mladi rod" ter njegovo delo pri izdajanju šolskih učbenikov. Za vse njegovo delo in njegov trud bomo Rudija Vouka, o katerem obširneje poročamo na 4. strani, ohranili v častnem in hvaležnem spominu! Kalt: "Prepovedati je treba protimanjšinske organizacije!" Posebej za SV govori sekretar CK KPA Hans Kalt Kakšno je stališče KPA do zakona o narodnih skupinah in do vprašanja sosvetov? Na Koroškem je bito sii-šati giasove, ki so praviii, da naj se ta zakon izkoristi, kar je seveda pri slovenskih osrednjih organizacijah sprožiio nasprotovanje, ker odklanjajo ta zakon kot revizijo čiena 7. K ALT: Kot stranka imamo člen 7 državne pogodbe za osnovo reševanja vprašanj narodnih manjšin v Avstriji. To smo vedno čisto jasno povedali, to smo sprejeli tudi v naš program. Tu je celo poglavje, ki popolnoma temelji na členu 7. Naše mnenje je, da tako imenovani zakon o narodnih skupinah nikakor ni izpolnitev člena 7. Tako glede območja veljavnosti kot predvsem po vsebini je v tako jasnem nesorazmerju s tem, kar člen 7 zagotavlja manjšinam, da smo od vsega začetka zavzeli temeljito odklonilno stališče do tega zakona o narodnih skupinah in predvsem tudi proti ozadju tega zakona, namreč do tri-strankarskega sporazuma . . . ... in do ugotavljanja manjšine? KALT: ...v tej zvezi tudi do ugotavljanja manjšine. Ne vem, kaj mislite s temi glasovi na Koroškem. Seveda smo mnenja, da naj pripadniki manjšine izkoristijo vse možnosti, ki jih imajo, tudi če so zelo omejene in dane samo v maloštevilnih krajih. Protestiral pa bi proti temu, da bi kdo to razumel tako — in prepričan sem, da tega nihče ni tako mislil —, da bi hoteli osrednjim organizacijam Slovencev priporočati, da naj gredo v sosvete. Nasprotno, v tem vprašanju smo popolnoma solidarni z osrednjima organizacijama, in to smo v našem nastopanju zmerom potrdili. Aii obstajajo v vaši stranki predstave. kako bi taka ureditev mogia biti drugačna kot zakon o narodnih skupinah? KALT: Mnenja smo, da mora taka ureditev veljati, tako kot je zapisano v členu 7, v upravnih in sodnih okrajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom. Teritorialne veljavnosti ni mogoče pogojevati po posameznih krajih s kakršnimkoli odstotkom, pri čemer pa je 25 odstotkov sploh in-diskutabel. Temu se pridružuje še, da bi bilo treba nekaj zahtev še konkretizirati, kar zadeva vsebino manjšin-skozaščitnih določil, glede šolstva, glede dvojezičnosti, pa tudi glede otroškega varstva, ki dobiva v zadnjih letih vedno večji pomen, glede dopol- nitve srednješolske izobrazbe predvsem s trgovsko usmeritvijo poleg gimnazije. Vse to popolnoma podpiramo. To pomeni, potrebni so izvedbeni zakoni k členu 7. KALT: Da, pri čemer mislimo, da bi bil en zakon še posebno pomemben, k petemu odstavku člena 7, prepoved tistih organizacij namreč, ki jemljejo narodnim manjšinam njihov značaj in njihove pravice. To stoji v državni pogodbi, toda trenutno ne samo da ni izvedeno, temveč dejansko s tristrankarskim sporazumom delajo obravnavanje manjšinskega problema odvisno od privolitve tistih, ki hočejo manjšini vzeti njen značaj. To imamo za posebno pomembno vprašanje. Aii načeia, ki ste jih našteli v zvezi s čienom 7 giede dvojezičnosti itd., prakticirate tudi znotraj stranke na Koroškem? KALT: Da. Tudi v naši stranki je samoumevno, da dobi na vseh teh področjih vsakdo, ki se v slovenščini obrne na nas, seveda tudi slovenski odgovor. To je povsem jasno in tudi zagotovljeno je. Pravzaprav vlada splošno razumevanje za to vprašanje v naši stranki, to moram poudariti. Končno je bil dolga leta s tovarišem Kazianko slovenski tovariš deželni predsednik in deželni poslanec na Koroškem. Ati gre to razumevanje tako daieč, da bi si biio mogoče predstavljati v narodnostnem vprašanju tudi avtonomijo slovenskih članov znotraj stranke? KALT: Do tega pri nas pravzaprav ne pride, kajti pri nas je tako, da so npr. pri poglavju v partijskem programu aktivno sodelovali slovenski komunisti, in v programski diskusiji je bilo nedvoumno sprejeto, da imajo tu posebno težo, da je treba njihove želje ustrezno upoštevati. Toda kake pravice veta pa ni? KALT: V statutih to ni določeno. Toda izredni kongres stranke je ta statut soglasno sprejel. Naša stranka, funkcionarji stranke popolnoma razumejo pravico slovenskih komunistov, da imajo tudi znotraj stranke v tem vprašanju posebno besedo. Kaka avtonomija tu sploh ni potrebna, ker lahko svoje misli z ustrezno težo plasirajo pri oblikovanju mnenja v stranki. To so pravzaprav vedno tako prakticirali. Iz vaših besed je mogoče povzeti, da stranka posluša slovenske člane in upošteva njihove želje. Ali gre stranka v svoji politiki tudi še za korak dalje, da na Koroškem in drugod po Avstriji sama od sebe informira o manjšinskem vprašanju in tako propagira demokratične poglede in deluje proti predsodkom? KALT: To je povsem jasno, da smo to vedno delali in delamo tudi danes. Vse, kar npr. publiciramo o tem vprašanju na Koroškem, razširjamo na enak način po vsej Avstriji. To je naša linija v vsej Avstriji. Tako je že bilo dolgo pred tem, preden so se po 1968. letu v študirajoči mladini pojavile nove misli, že dolgo prej smo bili pravzaprav edina politična sila, ki smo se držali tega, da nismo na Koroškem govorili tako, v ostalih zveznih deželah pa drugače. Ali to ni v nasprotju s tem, da je prišlo npr. 1979 pri deželnozborskih volitvah, ko je Mirko Messner kandidiral na drugem mestu, pa tudi že 1976 ob bojkotu ugotavljanja manjšine, ki ga je vaša stranka podprla, vsaj na zgornjem Koroškem do negodovanja v stranki in nekateri so menda tudi odpovedali strankino glasilo „Volkswille"? KALT: O takem negodovanju v stranki takrat mi ni nič znano. Bojkot smo v polni meri podprli, in ne morem se spomniti, da bi zaradi bojkota prišlo do enega samega izstopa iz stranke. Ne morem se tudi spomniti, da bi prišlo do ene same odpove-di,,Volkswi!le". Ali to velja tudi za 1979? KALT: To velja tudi za 1979. Kako ocenjujete nastanek in nastop ALO, ki je manjšinam že kar od začetka priznala privilegirano mesto? KALT: Nastanek različnih baznih skupin, h katerim štejejo gotovo tudi gibanja, ki so se združila v ALO, je tudi spontan protest proti posledicam kapitalističnega sistema tudi v njegovi specifično socialpartnerski obliki v Avstriji, in toliko je to pozitivno. V mnogih primerih smo pri konkretnih akcijah tudi v akcijski enotnosti s pristaši teh različnih skupin. Da navedem samo mirovno gibanje, gibanje za enakopravnost žena, antifašistična gibanja, vprašanja zaščite okolja, kjer se konkretno pojavljajo itd. Nekaj drugega pa je nastopanje takih skupin kot stranke, kakor zdaj pred volitvami poskušajo. Ni se mogoče boriti samo proti pojavom, boriti se je treba proti vzrokom. Če današnja družba uničuje okolje, če zmeraj bolj okrnju-je možnost demokratičnega soodločanja ljudi, če določene demokratične osnovne pravice ne uresničuje in manjšine potiska ob rob, potem so to vse pojavi. Vzroki so v kapitalističnem sistemu, v vsej tej ideologiji socialnega partnerstva. Tu pa je KPA tista, ki predstavlja jasno družbenopolitično alternativo. V programu ALO sem o manjšinskem vprašanju našel zelo megleno formulacijo: zakonska določila je treba izpolnjevati. Tu ni konkretne omembe člena 7 državne pogodbe. Zakonsko določilo pa je npr. zakon o narodnih skupinah. To je po mojem mnenju popolnoma nezadostno. ALU v svojih družbenopolitičnih izjavah nima notri niti pojma kapitalizem, niti socialno partnerstvo. V njihovem centralnem programu manjka tudi konkretna zahteva po prepovedi neonacističnih organizacij. To je seveda velika slabost. Prav slovensko prebivalstvo ve, kaj fašizem pomeni, tudi za narodne manjšine. Gotovo so tam tudi antifašisti, toda celotna smer je tako meglena, da je zelo malo gotovosti, da je tu dolgoročno mogoče zavezništvo v interesu upravičenih zahtev Slovencev. Še k praktični učinkovitosti. Predsednik socialističnega kluba Fischer je v zvezi z ALO dejal, da glasovi za majhne stranke niso učinkoviti, ker ne dobijo mandatov. To zadene seveda tudi KPA. Kako argumentirate proti temu? KALT: Seveda bi bilo dobro, in seveda si za to prizadevamo, da bi komunisti prišli v državni zbor. Če sta dva komunista v državnem zboru, potem lahko tam sprožita mnogo vprašanj, seveda pa v državnem zboru ne moreta sama nič izsiliti, če se ne bodo prizadeti ljudje sami izven parlamenta bolje organizirali, se tesneje povezali, z večjim poudarkom zastopali svoje zahteve. In v tem smislu mislimo, da noben glas za KPA ni izgubljen. Vsak glas za KPA krepi težo edine, res dosledne leve sile v Avstriji. In tu so najrazličnejše zahteve, ki so danes na dnevnem redu. V Avstriji imamo 150.000 brezposelnih, največje število v zadnjih tridesetih letih, to je vendar resen problem. Imamo premalo razvite obrobne kraje, med katere šteje npr. tudi dvojezično ozemlje na Koroškem. Saj ne moremo še podpirati, da v Avstriji danes inozemski kapital dela ogromne profite, za gospodarski razvoj v interesu avstrijskih ljudi pa se zgodi premalo. Navedel bi samo en primer: po objavah avstrijske narodne banke so inozemski kapitalisti odnesli lansko leto iz Avstrije za 69 milijard šilingov dobička. Kaj vse bi s tem denarjem v Avstriji lahko naredili! Proti temu se borimo, in hočemo, da bi se ljudje še bolj energično uprli proti temu. To lahko storijo s tem večjim poudarkom, če bodo komunisti postali močnejši. V tem smislu mislimo, da je vsak glas ljudi] ki mislijo napredno, zgubljen glas? če je oddan za FPU in UVP, pa tudi za SPU ali za alternativne in zelene kandidature. Glas, ki dejansko velja) je glas za KPA. Torej tudi če učinek ni neposreden v obliki mandatov, pa je vsaj po* sredno prisoten s tem, da ustvarja pritisk? KALT: Pritisk z leve se tako okrepi. In še zadnje vprašanje: Zakaj naj koroški Slovenci kot pripadnik} manjšine volijo KPA, čeprav ne sed} pri vzvodih oblasti in ne more izsilil* konkretnih zakonskih rešitev? KALT: Toliko razlogov je za okrepitev leve sile, da jih tu ni potrebno posebej naštevati. Samo vprašanja narodnih manjšin bi posebej navedel-KPA je po svoji programski usmerjenosti, po vsej svoji ideološki osnov* internacionalistična stranka. Vsa njena zgodovina to dokazuje. KPA j? kot edina avstrijska stranka leta 193% odločno nastopila proti Hilterjev* agresiji proti Avstriji, pozvala je K obnovitvi Avstrije; v boju proti Hitlerjevemu fašizmu od posameznih avstrijskih strank ni doprinesla samo največji delež, temveč je dala tudi največ žrtev. K tej tradiciji se priznava tud* še danes in se tudi danes zavzema za demokratičen razvoj, za mir it proti neonacizmu. Mislim, da je prav iz tega vzroka prav gotovo tudi v interesu upravičenih zahtev korošk*** Slovencev pravilno, da kar največ koroških Slovencev odda svoj glas za KPA, da bi podprli ta prizadevanja- Sekretarja CK KP Avstrije je spraševal Peter Wieser Novi odborniki KSŠŠD na obisku pri ZSO v Celovcu V sredo 30. marca je delegacija Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju, ki jo je vodil novi predsednik Flori Wieser, v okviru rednih stikov z osrednjima organizacijama obiskala Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, kjer jo je sprejel predsednik dipl. inž. Feliks Wieser s člani izvršnega odbora. Ob tej priložnosti se je ZSO predstavilo novo vodstvo KS$š, ki je bilo izvoljeno na zadnjem občnem zboru. V daljšem pogovoru so predstavniki ZSO orisali zastopnikom študentov trenutni narodnopolitični položaj ter jih seznanili z dejavnostjo naših organizacij, klubaši pa so poročali o svojih načrtih za bodoče delo v klubu. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so bili stiki med ZSO in klubom v minuti dobi že prav dobri. Vendar so menili, da bi morali biti ti stiki čim bolj pogosti; študentje so pripravljeni aktivno sodelovati pri oblikovanju narodnostne politike na Koroškem, zato želijo biti tudi čim bolj podrobno obveščeni o tozadevnih dejavnostih. Dogovorili so se, da bo ZSO v sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom v Celovcu ter vsemi tremi študentskimi klubi priredila posvet o počitniškem delu študentov in sploh o sodelovanju s klubi. - Protislovenska gonja tudi po uradni poti? Vsem obratom, F: deiajejo na področja tajskega prometa, je bila brezplačno r<3Zp09(%7M aprilska številka mesečnika „Die Karntner Tandsmann-scbaft", glasila organiza- cije in drag:k ,,domov:nsk;k društev" na Koroškem. Seveda, M c iz darežlji-vosti, marveč v propagandne namene. Kafri časopisa je M priložen letaš:, naslovljen na ..spoštovane bralce" in „drage počitniške goste", ki so povabljeni, da naročijo časopis, ki o Koroški poroča, česar v dragih informacijah ni najti (7), kakor je rečeno v pisma. To vabilo sta podpisala predsednik koroške Tandsmannscbaft ing. Sepp Pragger in predsednik sekcije za tajski promet pri koroški trgovinski zbornici deželni poslanec Karl Koff-ler. Kavno to pa je pri zadevi tista okolnost, zaradi katere ni mogoče molčati. Vsiijaje se namreč vtis, da gojenje in širjenje protislovenske nastrojenosti vedno bolj postaja sestavni de/ rad: aradne politike na Koroškem. 2e svoječasno smo poročali, da je bil z začetkom tega leta v okvira kaltarnega referata koroške deželne vlade osnovan poseben sekretariat za vprašanja šeg in domovinogojstvo (Sekretariat far Kraacktamsfragen a. /žeimatpflege). 5 tem so v daka tri-strankarskega pakta, se razame — astvariii pogoje, da so mogli v deželno slažbo sprejeti predsednika Tands- mannsekaft Praggerja, ki si je poleg te fankcije astrezno kvalifikacijo pridobil še z organizacijo parade rjavik bataljonov za 60-ietnico plebiscita. Tako je biio v daka strankarske troedinosti poskrbljeno za aradno sistemizacijo predsednika ene izmed astanoviteijic današnjega /Vcimatdien-sta. /n v tem daka očitno kočejo sedaj poskrbeti radi še za glasilo te or- Gradiščanski Hrvati ,,veja hrvaškega drevesa" Kakor smo v našem listu že poročati. bo ietos miniio 450 iet od naselitve Hrvatov na Gradiščanskem. Temu pomembnemu jubiieju bodo veijaie raziične prireditve in slavnosti, ki jih pripravljajo tako na Gradiščanskem in na Dunaju kakor tudi v SR Hrvaški. Iz glasila gradiščanskih Hrvatov .Hrvatske Novine" povzemamo, da bodo v Zcljezncm v okviru jubilejnih prireditev odkrili tudi poseben spomenik, ki ho spominjal gradiščanske Hrvate, da so „veja hrvaškega drevesa". Pri tem poudarjajo, da bi življenje narodnostne skupnosti brez močne povezave z matičnim narodom presahnilo kot veja brez svojega drevesa. ganizacije, k; sc vsaj po nekateri straneh prav malo razlikaje od Kbfb*' jevskega ,,k!lcarja domovine", ko ^ pristranskim tolmačenjem samovolji Iztrganih citatov pomaga oblikov