| Dušica - Rožamarija I
|i	Agnes Gunther	%
* Izpočetka še ni bilo tako hudo in jaz sem bila zelo zagrenjena. Prepričana sem bila, da spada tudi to k mojemu izgnanstvu, da moram živeti z ljudmi, ki o meni čisto nie ne vedo."
"Pustiva zdaj to! Rožamarija, ti si hudo žalovala!... Tvoje uboge roke! Molčiva odslej o tem, Rožamarija!"
"Oče, ako že mora biti, pa .molčiva o tem! Toda rotim te, poslušaj še poprej Harra! Potem pa molčiva!... Oh, oče, jaz hočem biti vseeno tvoj ljubi otrok!" —
XXI. Črni trak.
Knez se je nastanil v majhni, tesni sobici, kot bi bil na vojaških vajah, kakor se je sam izrazil. V njegovih lepih sobah v hotelu 'Angst' pa prebiva njegov sluga. Po svoji izbi se izprehaja, ter pozna že vsako razpoklino v tlaku in vse obrise levov. Ne upa si niti do obale, ker ga zadržuje strah, Rožamarija bi se mogla v njegovi odsotnosti onesvestiti.
' Kadar je navzoč mu tega ne stori! Nihče mu pa ne more prikriti, da je stanje Ro-žamarije še stalno kritično. — Tudi sam zdravnik, ki je na svojem mnogo obetajočem zaletu za dvornim zdravnikom že zopet omahnil, ne more ugotoviti nikakšne-ga izboljšanja, četudi ga knez dnevno Če-stokrat izprašuje. •
Kako se ji naj tudi njeno stanje izboljša? Rožamarija čaka, čaka od jutra do večera. In če že ure same tako bolestno minevajo, je tako čakanje še posebno mučno. Bilo je že dovolj težavno izviti iz očeta obljubo, da hoče govoriti s Harrom, ne upa si pa, opozoriti ga na fcfl pfcjjubo.
Za Miss Granger so se tudi morali pobrigati in jo spraviti v zdravilišče, kjer bi naj okrevala od svoje bolezni, katero si je nakopala v dolgi dobi svojega brezdom-stva in službovanja. Sprva je iskala zgolj pozabljenja, dokler ni zabredla tako daleč, da vsako jutranje solze skesanosti in spo-kornosti niso več mogle preprečiti vsako-večernega opijanjenja.
Rožamarija si rahlo očita, da je tudi nekoliko kriva bolezni Miss Grangerjeve. Ne bila bi smela dopustiti, da se je tako izgubila. — Pošfedovala je zanjo pri knezu in tudi dosegla, da bodo zanjč skrbeli in da ji puste vse, kar je bila izvlekla iz Roža-marije iz strahu pred pretečo nesrečo.
Knez preživlja nemirne in strašne dni. Pa tudi Harru se ne godi bolje. Proučeval je tako dolgo umetnino Rožamarije, dokler ni tudi njemu radi premnogega trnja krvavelo srce. In pri vsem tem mu gineva vsa nada, da bo mogel Rožamariji kaj pomagati. Ko je prejel Rožamarijino pismo iz Rima, ga je presenetila edinole zgodba tiste viharne noči. Vse drugo so mu bile že povedale vrtnice na belem ozadju. Rožamarija izraža v svojem pismu neomajeno zaupanje v njegovo umetnost, katere v svoji najhujši bedi ni pozabila.
Domala nemogoče stvari zahteva Rožamarija od njega. V stotero umišljenih razgovorih s knezom razpravlja Harro o njih, dokler mu ne gori glava in se ga ne polasti trudna obupnost. — Da bi se dotaknil dogodkov one usodne noči,.to mu prepoveduje nežnočutnost. Tudi tu bi se moralo marsikaj pojasniti. Na primer, zakaj ni poklicala Rožamarija gospodične Bergmann. Toda v tej zadevi bi se domnevalo, kot bi hotel prodreti v najstrožje skrivnosti dveh zakoncev. — Ko bi le bil že tako daleč, da bi ga knez mogel v svoji znani ljubeznivosti vprašati po njegovi lastni soprogi! — In po njegovem sinčku! S kakšnim veseljem bi mu odgovoril: "Hvala, presvetli, tehta že sedem kilogramov in imenitno uspeva!" /
Cemu ni bolje izkoristil časa, dokler je imel še srce v svoji oblasti? Seveda, Rožamarije bi tedaj ne smel zopet videti. Pomagati bi ji pa vendar moral. — Priprav-
ljen je, da lahko vsak trenutek odpotuje. Vsako jutro pospravi vestno in skrbno svoje stvari. — Nato mu odleže! Vlakov ima dovolj na razpolago. V San Remu bi bil že na varnem. Med svojim pričakovanjem proučuje vse stenske tapete in vse stropne okraske. Tlidi zibanje palmovih kron in svetlikanje morja v daljini je neločljivo vezano z občutjem njegovega mučnega čakanja in dušnega razglabljanja.
Le zvečer se pomiri njegova razburkana duša v družbi tajnega svetnika in čemernega zdravnika. Saj že poznata ta dva vse tajne vile 'Riposa'! — Doktor je od utrudljive dvorne službe često docela izčrpan. Trikrat dnevno tira knez zdravnika s svojim strahom in s svojo zahtevo po kakšnem novem zdravilu skoraj v obup. Vsak dan razpravlja o vseh mogočih načinih zdravljenja. Že zdavnaj bi bil pozval vse angleške in italijanske zdravnike na posvetovanje, ako bi ga ne bila Rožamarija tako iskreno prosila, naj jo puste samo z njenim doktorjem, ki jo tako dobro razume.
"Le princesa sama še more malce pomiriti kneza. Ako bi bila še ona razburjena, jaz bi moral uiti, gospod tajni svetnik..
Danes je deževno vreme. Dežuje z nemško temeljitostjo in z južno živahnostjo. Nad morjem leži siva megla. Le palme, od katerih kaplja, in poprova drevesa se ra-dujejo. Vsa so posejana z biseri. Harru to brezdelje lega na živce. Želi si najtršega, čvrstega in cepljivega hrastovega lesa.
Kar nekdo potrka na vrata. Vstopi sluga iz Braunecka, ki stalno spremlja kneza, z inteligentnim usnjatim obrazom ter reče: "Presvetli vprašuje, kdaj bi ga hotel gospod grof sprejeti."
Harru pri teh besedah zalije .rdečica obraz.
Že je hotel odgovoriti: "Kadarkoli!" Toda brž si je premislil in je še enkrat preu-daril. Nato odgovori:
"Ob enajstih, če je gospodu knezu tako všeč."
Knez pride torej k njemu! V vili bi bil sestanek seveda nemogoč, ker bi njegov obisk tam ne mogel ostati tajen. Rožamarija bi ga cula priti in bi se med njegovim razgovorom s knezom hudo vznemirjala.
Brž zbere Harro vse dokaze, katere sme uporabiti. Ima še sicer druge, tehtnejše in važnejše. Teh pa, žal, ne sme navesti! — Vse je s plotom in z žico zagrajeno. Povsod tablice s prepovedjo! — Same poti, katerih je mahoma konec! — Dušica, ti boš morala svojo zadevo sama zastopati!
Ko je knez vstopil, je Harro takoj opazil in ugotovil, da se bo težko zadovoljivo rešil svoje naloge. Knez je sicer zelo dostojanstven, toda otožen in potrt. Niti sledu od nekdanje ljubeznivosti! Vidi se mu, kot bi bil pri zobozdravniku. Opraviti mora nekaj potrebnega, toda zelo neprijetnega! Ves vdan se vrže v naslonjač ter vzdihne:
"Pri vas so še vsaj stoli, na katerih se da sedeti. V vili "Riposa" bi pa zaman iskal stola, ki ima vse štiri noge!"
Harro odgovarja, da še udobnosti stolov ni proučeval, pač pa bi mogel tapete in stropni okras narisati z zaprtimi očmi.
Kar se knez nasmehne ter reče: "Strahovito neudobno gnezdo, ta Bordighera! In ta vila v pristnem začaranem vrtu!"
Knezovo razpoloženje se je vidno boljšalo. — Grof je torej tudi pretrpel rfiuko! — Imata tedaj nekaj skupnega! — Na vljudno Harrovo vprašanje odgovori knez:
"Stanje moje hčerke se še ni nič izboljšalo. Če do jutri ne bo odleglo, hočem br-zojaviti v Muenchen po specialista."
Harru razbija srce, da ga čuti v sencih. Moral bo začeti! Saj se vendar nista sešla, da bi razpravljala o stolih in o zdravnikih!
"Princesa je mnogo prestala in bila tu zelo osamljena."
(Dalje prih.)
FATHER BAZ NIK POROČA
0	RAZMERAH V DOMOVINI
(Nadaljevanje s 1. strani)
1	jetnikov. Te nesrečneže vlačijo ;k jamam v Kočevskem logu in !jih tam razstrelijo na drobne kose z dinamitom. Tako izvrši-? jo svoje zločinsko delo, ne da bi pustili kako sled za seboj.
Tukaj je drug primer sovjet ske "pravice". Dve sto ujetnikov, ki so bili nedavno osvobojeni iz notoričnega Dachau-a na Nemškem in pripeljani v Jugoslavijo, so komunisti takoj ob prihodu zaprli. Pa ti vsaj" niso bili fašisti in naciji!? Pa zakaj so' jih zaprli? Komunisti jih dolže, da so ti ujetniki za Angleže in bi bili tako v veliko nevarnost sovjetizirani Jugoslaviji.
Partizani sami so začeli živahno proti-zavezniško propa-dando!
. Zadnje čase so zaprli v Ljubljani 34 duhovnikov. Večino teh so komunisti obdolžili, da so "anglofili", to je — za Angleže. Ali si morete kaj takega predstavljati?
Po jugoslovanskih mestih je ljudstvo zelo nemirno. Komunistični voditelji žive razkošno, dočim žive njih partizanski somišljeniki od tega, kar nakra-dejo in naropajo po hišah. Tam vzamejo" vse, kar najdejo živeža'ali obleke. To zimo bo v domovini, kot videti, strašna lakota in pomanjkanje. Vsak moški do 45 leta je bil mobiliziran v komunistično,armado. Doma je ostalo samo nekaj starih mož, ki naj pospravijo letino in opravijo druga dela na polju.
Snoj in Fajfa? sta poskusila resignirati iz nove vlade, pa "predsednik"- ni hotel sprejeti
njiju odpovedi. Nekega dne v bližnji bodočnosti bomo slišali, da sta bila "spravljena na varno", če veste, kaj mislim s tem reči. Snoju niti ne dovolijo, da bi obiskal celo svojega lastnega sina, ki je v ječi na smrt bolan. (To je minister Snoj, ki je vstopil v partizansko vlado v Sloveniji.—op. ured.)
Po ukazu 5. armadnega poveljstva odpotujem v par dneh z letalom v Palestino. Velika čast bo zame obiskati Sveto deželo, rojstni kraj Kralja miru. Narodi odklanjajo Krista kot avtorja miru in posledica tega je, da dobivajo zmage, toda ne dobe pa miru.
Pozdrav vsem skupaj tam doma.
Father Baznik."

J. M. Trunk
JAPONCI ČITAJO ULTIMATUM
Otok Guam. — Ameriška bojna letala so vrgla na japonsko domače otočje več, kakor pet milijonov tiskanih letakov, na katerih je tiskan ultimatum, ki so ga sprejeli "Veliki trije" v Potsdamu proti Japonski, ki pravi; Brezpogojna predaja, ali pa popolno razdejanje in uničenje Japonske.
o-
— Bruselj, Belgija. — Katoliška stranka, ki je podpirala povrat Leopolda v Belgijo, je prekinila z vlado vsako sodelovanje. Brez katoliške stranke, ki zastopa večino naroda, pa bo vlada težko delovala.
SKRBNA MAMICA V "Preden te vzame, se mi bo yendar predstavil, ne?"
"Mama, saj te je že videl in mi je rekel, da me bo kljub temu vzel."

ATTENTION
We have 4 PERMANENT jobs with FUTURE POSSIBILITIES for steady, reliable men with truck and passenger experience. Working conditions are excellent.
48-Hour Week — No Sundays — "Get Set Immediately"
GOODYEAR SERVICE
1520 W. 35th ST.
VIRginia 1300
POTREBUJEJO TE!
sa ofikrboralko otrok
Pomagaj kateri materi boljše opravljati vojno delo Pokliči svoj Volunteer Office, WABash 0528
"Tukaj sem, pomožna oskrbovalka za otroke
ZAftVALA ZA TO GRE MOJI AVTOMATIČNI ELEKTRIČNI PEČI"
"Nisem vedela, da bom imela toliko užitka kot 'začasna' mati v oskrbovalni« za otroke podnevi. In ker mi pre-istaja časa, da sem lahko "Child Care Aid", se moram zahvaliti svoji avtomatični električni peči. V resnici kuha namesto mene.
"Ko grem od doma, samo denem jedila v peč in naravnam kontrole, kdaj se naj začne kuhati, kako dolgo, in do kake vročine^naj pridem In ko pridem domov, me čaka slastno kosilo še vroče in pripravljeno z§ serviranje. Električno kuhanih ne razgreje kuhinje, je snažno in hitro. Poslušaj me in se odloči, da si omisliš električno kuhinjsko peč, kadar bodo spet na razpolago."
COMMONWEALTH EDISON
COMPANY
"Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni dežel". To
mi je še iz študentovskih let v spominu, pa ne vem, kdo je tako povedal, povedal pa je resnično, zadel je. Duševno obzorje se razširi, ko kdo vidi tuja dejanja in nehanja, Človek postane bolj širokogruden, gleda iz drugačnega stališča na svet in življenje, ko vidi in opazuje še drugi svet in življenje, ki je od »domačega različno. "Dobro doma, kdor ga ima", tudi to velja, ampak ozek utegne ostati tudi v naziranju, ker je dom ozek, in ker ne ume sveta, ko ga ni videl, bo postal zapet, ozkosrčen, morda celo zagrenjen, enostranski. To je povedano v "možaku in za rabo'-', ako gre za tuje dežele in za pogled med svet.
Vedno pa ni treba iti ravno v tuje dežele, zadostuje, ako stopiš le malo čez domači prag in prideš z ljudmi v dotiko.
Opravki so me zanesli malo iz gorskega doma, ne ravno v '*tuje dežele", te sem videl že prej. Kadar greš iz doma, velja : jezik za zobe, odpri pa oči in nateguj na ušesa.
Pridem v podjetje, ki ima le nemške nastavljence. Pa se nemško pomenimo, imajo te za Nemca. Suti, da nisi. Čutijo se med seboj. Ko drug drugega sreča, stegne vsak roko po Hit-lerevi maniri, zdaj kojjcem julija 1945! Nič ne pravi, pa po-i ve dosti. Ali vidiš? Hitlerov duh gre naprej tudi v Ameriki, dasi je morda Hitler že v krtovi deželi. Vrlo značilno.
Tam je skupina možakarjev. Živahno debatirajo med seboj. :Te ne zanima, pa vleči na uho j in slišiš: "How is the war going on?" Udari ti na uho "Rotten!" In to v Ameriki. Med seboj so. Slišiš ime Eisenhower. Pa izgovarjajo ime, da se vsi krohota-jo. Amerikanski junak? Well, kakor bi bil kak podlež. Tako je, ko željno pričakujejo tretjo svetovno borbo, ker sedanje klanje ni prineslo tega, česar so oni pričakovali.
Pa moraš le tudi odpreti usta. Pristopi možakar, ki ve, da marsikaj veš in bi rad nekaj izvedel. Bodi previden, laž je grda, skušaj soditi pravično, če moraš soditi. "Ali mislite, da je Hitler mrtev?" Tako poprašuje malo skrivnostno. "Ne vem". "Kaj mislite o Hitleru?" Well, tu poveš resnico, da si videl pre-; cej hitlerizma, ko Hitlera še na svetli ni bilo. Gibanje je bilo že davno prej, Hitler je bil le po razmerah vržen na površje. Možakar se zravna, oko se mu zasveti, iz ust pride: "Hitler was not so bad." Usta govorijo iz srca. Hitlereve morije, barbarstva, nasilstva? Kaj na tem, le Nemci naj bi bili prišli na površje! Tako je danes v nekih krogih še leta 1945, in bo tudi i jutri.
Ali ne izveš zanimive robe,
ko stopiš prag?
malo čez domači
Golo narodnjastvo je puhlo,
narodni šovinizem nasilen in drugim krivičen. Take robe ni treba.- Narodna zavest je vse kaj drugega, in neki nacionalizem je na mestu. Internaciona-lizem na sebi ni nič napačnega, kolikor vsebuje medsebojno pomoč v mnogih zadevah in ni naperjen na to, da bi zamoril narodno zavest, čut namreč, da vsak posameznik pripada v pr-v* vrsti k lastnemu narodu. To velja vobče.
Panslavizem je lahko nekaj puhlega, lahko pa tudi smotern in celo idealen. Marksistični socialisti so vedno cikali na inter-nacionalizem. "Internacionala" ima tu svoj izvir. "Slovanski blok" vodi proč od internacio-
nalizma, nikakor pa ne pomeni stremljenja po panslavizmu. Ta blok je politična tvorba, ne idejna, za politično smer med Slovani toraj vrlo pomembna tvorba in silno potrebno stremljenje, ako hočejo Slovani v svetovni politiki v priti do veljave, kakršna jim po številu in po najnovejših uspehih gre.
Ako so se, kakor javi vest, tudi poljski socialistični krogi, in Poljaki so vrlo slabi pri slovanski zavesti, te dni izrekli za "slovanski tflok" v bodoči politiki med Slovani, je to pomemben in vrlo važen pojav. Nič šovinizma, ampak "blok" pomeni: Slovan na dan!
KLOBUK V KINU
Dama z modernim 1 kom se obrne k zakonskemu paru, ki sedi vrsto za njo in praša: "Ali vas morda moj klobuk moti?"
"Da in ne," odvrni zakonski mož, zdaj hoče imeti moja žena prav tak klobuk!"
HIŠA NAPRODAJ
Proda se 2 stanovanjska zidana hiša po 6 sob s kopalnico; za dve kari "garage". Za na-d al j na pojasnila vprašajte po 6. uri zvečer na naslovu 2055 West 21st Place, Chicago, 111.
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING snd PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W* 23rd Place, Chicago
Telefon Canal 1090
Kadar imate xa oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK
in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
CHICAGO Telefon Canal 491t Rezidenčni teL: La Grange 3968
1—3 in 7—8 P.M. razen ob *redah
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523
Uradne ure: Ponedeljek, to- -rek, četrtek in petek od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah zaprto. Ob sobotah od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 7:00 zvečer.
Mew U. S. LOAN PLAN
' Extra Service _ Extra Protection
AT A SAVING
Aak for tr— circular. ' * Mia rieit" 4