UraMtw to qfvtttttn: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi ae ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ▼srk dan od 11.-.—12. ure dopolcL Telefon št. H3. ftarotnina listu: . Celo leto..........12 K Pol leta ...... 6 K četrt leta ...... 3 K Mesečno............ 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št, 145. Maribor, due 15 decembra 1909. Letnik L Občni zbor Slov. krščansko v soc. zveze na Štajerskem., Štajerska S. H. S, Z- priredi svoj LETOŠNJI OBČNI ZBOR v nedeljo, 19 dectmbra v Šmarju pri jelšah ob treh popoldne v prostorih :: gostilničarja Janko Habjana. :: Somišljeniki, ki se zanimate za izobrazbo in napredek našega naroda, pridite v obilnem številu! Osobito mladina je prav toplo in srčno povabljena. To nedeljo bo namreč ob enem tudi občni zbor „Zveze vslov. mladeničev“. O časopisju* Iz krogov slovenskega razumništva smo dobili taj-le zanimiv dopis : „Povej mi, s kom občuješ, In povem ti, kdo si“', pravi pregovor. Isto velja tudi za časopisje. Kake liste človek čita., takega. mišljenja, t a kiji nazorov, je. Zato pa je ndobhodnd potrebno, da širimo med ljudstvo dobre časopise, ki vneto in neustrašeno, delujejo za blagor slovenskega, naroda. In kaj bi bij! slovenski narod brez vere? Šibek trs, katerega bi kmalu izrul liberalni vihar, da bi se izbrisalo slovensko ime iz kinjige na|rodov. Z vero stoji in pade naše ljudsityo. (Zlato je tudi stalo naše časopisje vedno na braniku syet,e vere (ter je odločno odbijalo vse napade ina ta. naj dražji zaklad slovenskega naroda. Istotako smo tudi gledali v prvi vrsti na koristi slovenskega naroida na političnem in gospodarskem polju. T,udi njemu služi naše časopisje. !Ako bi se te valžne najoge ne zavedali', bi kmalu .začel prevladovati tuji uplyv in v odločilnih trenutkih, kjer sje gre za blagor domovi Ji e„ bi tuji elementi zadobili odločilno premoč v škodo naših narodnih interesov. iS ponosom lahki) rečemo: Ključi do slovenske narodne hiše so Medno bili shijanjeni tako, da jih ni dosegel naš sovražnik! Liberalno časopisje tega ne more trditi, kapi njemu manjkajo oni nežni čuti domovinske ljubezni, ki spajajo brata (z bratom, narod z sveto rodno zemljo. Liberalizem je brez (domovine. Lastni žep mu je vodiCno geslo. Ubi bene, ibi patria. Zato jim manjka tildi čut odgovornosti v narodnih zadevah; in samo n!a ta način si zamoremo tolmačiti, kako je mogoče, da se vežejo danes . z brezdomovinskimi socialnimi demokrati, jutri z nemškimi nacionalni. Trdnih, ne-izpnosnih, na,rod|uih načel njih listi Jne poznajo in jih tudi ne smejo poznati. Isto velja; o polity! Prejel nekaj meseci jim je bil Ploj politični škartindl, danes jim je škis. Zato je samoumevno, da ne vlada v njihovi stranki med voditelji in člani, med elani in voditelji ono ziaupanie, ki je podlaga političnim zmagam. Ne smemo se torej čuditi, da je najšia st,ranka zmagala pri zadnjih volitvah na celi črti. V gospodarskih vprašanjih velja isto. Nekoč so se liberalci ogrevali za najgpdbo z 'Ogrsko, danes so iste. osebe zoper njo. Ig takjm ljudem in .takemu časopisju naj zaupa naše ljudstvo? Ne in stokrat ne! Mi imamo jasno začrtana pdtja, jasni so naši cilji v verskem, narodnem, političnem in gospodarskem. smislu, ‘in zato nimjamo povoda, 'da bi odjen-jali le za las. Naši listi pa so nositelji ih ^azšjlrijevjalci nar ših idej, .z,ato glejmo in delajmo nato, da pride naša /„(Straža" in j„Slibvenski Gospodar“ v zadnjo vaško kočo in da prinese Inč v najtemnejše kote niaše lepe slovenske domovine. Pobtični pregled.. Položaj. Slovu«sipa Jednota. je sicer pripustila prvo branje proračunskega provizorija, ki je bil odkazm odseku, vendar s tem kri,za še nikakor ni končana Merodajni krogi so sicer obljubili, da se do srede januarja izvrši rekonstrukcija sedanjega kabineta. ali velike žrtve Slovanske Jednote niso poplačane, ako odstopita samo ministru Schreiner in Hochen-burger. Slovanska Jednota zahtejva izpremembo celega vladnega sistema in y novi vladi popolno pariteto Slovanov in Nemcev. Temu se p,a upirajo Nemci z Bietnerthom vred. Zahtevajo namreč, da se še sedanji vladi dovoli proračunski provizorij in pooblastilni zakon za trgovske pogodbe. .Vlada celo izjavlja,, da bo morala, ako se ne reši pooblastilni zakon, razpustiti zbornico. iCeški list .„Den“ poroča iz vodilnih čeških krogov sledeče: „Odočitev o n a daljnem razvoju političnu, razmer mora (nepreklicno pasti najkasneje v dveh. treh dneh. Odločitev se želi od vseh strani in tudi Slov. Jednota vsfinaja na tem. Slovanska Jednota ie šla do skrajne meje, da ohrani parlament, od zahteve po pariteti v kabinetu pa nikakor ne more odstopiti Vsa dr,uga vprašanja se morajo umakniti za to zahtevo.“ Češki ajgrarci in Slovenci vstrajajo na tem. da mora biti šest ministrov slovanskih, Šest nemških. Ako se razmerje določi 5: o, se mora posebič sklicati Slovanska Jednota. Ni dvoma, da morajo v kabinetu biti zastopani tudi Slovenci. Prišlo bi ‘torej do izven-paramentarnega ministrstva,, toda malo je verjetno, da se vlada in Nemci s tem sprijaznijo. Vsekakopa mora pasti odločitev v najkrajšem času. Državni zbor. V včerajšnji seji so takoj v začetku vložili Rusini dfva nujna predloga glede vpora.be policijskega patenta iz 1. 1815(4 v Galiciji.' Zbornica jih je vzeta takoj v pretres. Prvi je utemeljeval dr. Trylowsky svoj nujni predlog. Z'a generalna govornika sta, bila izvoljena poslanca Forstner in Schachiinger, ki sla s.e pa oba odrekla besedi. Nato je bil nujni predlog odklonjen. Danes je zopet seja. Mažarska ^pravičnost.“ Nek ugleden slovaški poslanec je imel pretekle dni zelo karakterističen pogovor z bivjšim ogrskim pravosodnim ministrom Polonyjem. Pod vlado tega ministra je bil znani slovaški župnik Hlinka zaradi .(nacionalistične propagande“ obsojan na dve leti ječe. Ko je prišel pogpvor na to težko kazen, je Polony bridko obžaloval obsodbo župnika Hlinke in rekel, da bi i,a obsodba kakor tudi PO DLICTEK. Usodna ura. Stal sem na tramvaju in zagledaj sem prijatelja Breloka, kako je stopal po trgu Blian(ehe. V njegovem obrazu se je zrcalila velika razburjenost. Bila sva dobra znanca, z alt P sem jga kar ustavil in Vprašal: — Zih Boga, kaj ti je, dragi Brelok? Brelok je pa odgovoril: ?— Ptosti to stvar page Jpri milni ici ne govori o tem; skobo bi bil prišel v ječo,!, 'Mislil sem, da je stjorii kaj groznega in začel sem bolj tiščati vanj; (prijatelj je naflbrže ^poznal mojo zmoto i— (Nisi zadejl pravega! Kmalu bi fcjil prišel v ječo za voljo žepne .ure, kaitero sem p|a,šiel danes po noči na šentmihaelskem sprehajališču in katero sem izročil zjutraj policijskemu komisarju v svojem okraju. Ali ni malo stroga policija, kaj? Ves bolan sem še od vpitja in od g Voze. Vsaj boš, sam razsodil* 1. Ali imaš pet minut prostega ,časa? — Pač, le povej (hitro. Torej, posluišlaj me, in bodi ti v svarijo moj dogodek! Nesel sem najdeno uro na policijski komisar jjjfat. Oj, bila je zaregj (tepa ur(a, kakor za graščaka, rzčati etui s črkami iz platine — p,a kalijo se je bliščala. 'Ob devetih sem pri Sej na komisarijat v Dipereski ulici in prosil, da me uvedo :h komisarju. Komfisar, M je srkal (lepo dišečo čokolado, ;mi j.e ukazal, bližje stopiiti. I— Kjaj želite? — (Gospod komisar, ižročujjem v vašo oblast uro, ki som jo našel danes po noči in katera — Nisem še končal. Komaj pa sem imenoval uro, je skjočjil brž jkomdjSair,, (kfakör b!i |ga bil kdo prismodil : i—i (Uro! Uro,! Potem je poklical lyse stražnikje, ki so se pomenkovali v stražnici; — Hoj! V se je odprto! Zaklenite vsa vrata,! Ko so služabniki zapirali, je stal komisar, grizel ustnice in čaka’, dokler niso, izpolnili njegovega ukjaza. Ko se je vse to zgodilo, usedel se je zopet v naslonjač in dejal: i— Prosim, pokažite mi uro! .Izročil sem mu jo. 0(li jo je zgrabil kakor lev svoj plen1, dalje časa jo je pregledoval, predeval iz jedne roke y drugo, (obračal, potlem je začel igrati s ključem in s priveskom. — Daj, sklenil je konečjno z Važnjim obrazom, zares, to je ura. Tega ni mogoče zanikati. Na to je potegnil roko in pcfložd uro na dnu blagajnice, katero je pa zaklenil trikrat. Gledal sem ga, kaj dela in groza me je spreletela. D n je pa nadaljeval izpraševanje: — Kje ste našli to dragoceno uro? Na šentmihaelskem sprehajališču, prav na oglu v Kraljevičevo ulico. — Na tleh' ali na hodniku? Odgovoril sem: •— Na hodniku! — To je vendar-le čudno, dejal je in upiral na-rae svoj zaničljiv pogled. Na hodnik se vendar ura, ne p.oklada. Seveda ne, pritrjujem vam, smejal sem se. Komisar me je suho .opomnil, da noče od mene nobenih razlag. Molčati sem moral, smejati se nisem smel, pa zagovarjati tudi (ne. Ko me je Vprašal za ime, povedal sem miu ga, kakor, da/ j)ii bil res kaj vkradel. — Kje pa stanujete? Rekel sem, da na Belem trgu štev. 26. — Od česa živite? Razložil sem mn, da imam 121)00 goldinarjev dohodkov. i—f Kdaj ste pa našli uro? Povejte mi prav natanko čas? — Bilo je zjutraj okbli tretjle ure. — Nič! Nič!,' dejal je komisar naenkrat prav ironično. — Bog ve, da ned, rekel isem odlkritjosrqno. — Kaj ste pa počenjali ob treh zjutraj na, šent-mihaelskem sprehajališču, ko vendar pravite, da stanujete na. Belem trgu, ki je za jedno uro oddjaljjen od Sentmijiaela ? — Kaj, da sem rekel? — Da, vi ste rekli! — Kar sem rekel, je istinad — To se mora prej dokazati! Za zdaj ne obračajte besed na nič drugega, marveč odgovarjajte meni, ko vas vprašam, in bodite lepo ponižni! Vprašam vas še jedenkrat, kaj ste delali tako .pozno po noči v okraju, kjer sploh ne stanujete! *— Za božjo voljo! Sel sem domov jz prijateljeve hiše, kjer sem prebil večer — — Ni res! Vi se lažet,e? — Prosim, istina je! — Tu je lepa, res poštenu živilte, če se \lar cite še-le ob treh domov, šalil se je komisar, pa me vprašal pn daljšem molčanju: — Ali niste bili nikoli kabnovitm, 'Brelok? i— Kaznovan! — Ali jne imate za sleparja in malopridneža? >— Vi boste pripravili ppštenegjn človeka ob pamet, s svojim neumfium preiskovanjem! Sjkokoma je bil pri teh moljih besedlah komisar na nogah, skočil k meni. usta so mu bila, polna slin in njegov obraz je bil rudeč od jeze. kakor puranov izgredi v Cernavi gotovo izostali, Ko bi on trakrat, po-čunskih zaključkov, o predpisih glede kodekov, da,v-znul jnitjrige, katene je uvedla Rakovskyjieva strain- kov in pristojbin, o sestavi zemljtekriljfžnib prošenj ka proti Imenovanemu duhovjniiku. Na to izjavo,' ki jn 'listin za konverzijo, in o poslovanju a ZladruŽno je zelo karakteristična za pravičnost Košutovcev, je zvezo jn oblastmi, slovaški poslanec odgovoril, da niti on niti SIlovaM niso navezani na milost Mažarov. „Mi Slovaki pričakujemo sjeojo rešitev edino-to od božje milosti in župnik jHlftnka, kojega kazen se bliža h kjoneu, bo, ko JjfrMjö iz ječo,, z neupogdjijvjo 'energija n ajda! jeva! boj proti tistim elementom, bi mislijo, da lahko uničijo narod z ječo in kaznijo.“ Ista košutijanska „ura/vičnost“ je sedaj zano-čela sistematičen boj proti .najstarejsemu rumunske-mu listu „Gazeta Transilvapiei“,' pri Kälterem boju uporablja z fldakonsjkb ostrostjo navadno sredstvo: ječo in deriarno globio, da bi iuničijja list. Državni pravdnik skuša na vsak način zatreti vse uredniško osobje 'ni dopisnike imenovanega lista. Tako je bil glavni urednik lista, Viktor Branice, obsojen na 6 mesecev težke jječje, /odgovorni urednik dr. Sever Dan na 4 mesece ječe in BOO K globe, dopisnik dr. Login na eno leto ječe, drugi dopisnik Mfinjtu tudi na eno leto ječe, Kjljub takemu postopanju pa KoŠutovci ne bodo dosegli svojffh «nečednih namenov. .Vjefljka požrtvovalnost nemažairsOcih narodnosti na ,0 grškem je vedno pripravljena zsimagltj toknje bojne črte, ki nastanejo ivsied obsodb, toliko časa, da pridejo bojevniki zopet na bojno pjalje. Na tem ne bo mogel nihče tničesar Jzpremeuiti toliko časa, idokjler ne zasije tudi nem|až('arskim narodom na Ogrskem jutranja zarja popolne prostosti. Pouk bo trajal vsak dajn pd 8.—12. ure pred-poldan in od %.—6. mre popoldan. V sredo 12. januarja ob 8, uri zvečer se vrši sestanek vseh udeležencev in prijateljev zadružništva, ne more plačati eden posestnik 12 K nia leto. naj si naročita Mist po dva pit Se vec skupjnöi. Nta, noge torej vsi, ki ste z nami, ne odlaöajjte agitacije za list na poznejši čas. IJipravnišjjvo lahko le nla :ta način vse uredi v kratkem Času. List pa potrebuje tudi duševlne podpore — dopisnikov. Mi nismo hvaležni samo Za podlistke, uvodnike in drujge daljše članke in dofpjise, ampak pred vsem zia kratke dopise in novice, ki se nam lahko pošiljajo na dopisnicah. Naj si nikar kdo ne misli, da je kaka stvar premalenkostna. Visak,a novica najde čitat,eljev, ki se zanimajo za njo; kar s,e vam morda zdi že obče znano, je drugod toliko popolnoma neznano in vzbuja tam zanimanje. Zlasti! smo hvaležni za vsako i ,najmanjšo notico o gibanju naših narodnih in političnih nasprpljnikov. jNe bodite preskopi: kadar je kaj važnejšega,, brzojavite a(i pišite ekspresno,!, Sicer .pa pišite vsaj hitro; kar se hijtro ottom, to ‘ima vrednost, zastarele novice list. osmešujejo in ga delajo«, dolgočasnega. Poročajte hitro, kratko in jedrnato! Obračamo se posebno do naših vrlijh krščanskih mladeničev in mladenk. Kadarkoli ste dobili kako nafogo, vselej ste: jo izvršili z, lepim vspehom. Pokažite tudi z neumorno agitacijo za razširjanje „,Sfi}aže“', tla umete velik pomen krščanskega časopisja,! Nai delo torej, vi mladi bojevniki za' krščan-s,ko misel, ha delo za’ rizšiirjienje krščanskega in iztrebljenje liberalnega časopisja. Grof Ivan Harrach jf\ V nedeljo dne 12. t. m. je umrl na Dunaju član gosposke zbornice grtof Iiv. Harrach, star 82 let. Pokojnik je bil velik pospe,še-vafePj stovlansffceiga gibanja rv ‘Avstriji. Bil zelo naklonjen tudi Slovencem, kar je pdsebno dokazal o priliki ljubljanskega potresa, ko je bil predsednik dunajskega pomožnega odbora, in pa s svojim sodelovanjem .za belokranjsko železnico. Njegovo ime je neizbrisljivo združeno s Komcnisfkega jšolo na Dunaju; prva češka cerkev na Dritoajju, o kateri smo pred kratkim poročali, je njegova fcpsluga. Pokojnik je b[il tudi cesarjev tajni svetnfik En, imejiteli reda zlatega runa. N, v m. p.! Prekleta vrata. NemjČurski, slovenščine nezmožen sodnik vpraša pričo; Kje se je to zgodifb? Priča: Pri prikletnih Vratih. (Priklet == veža.) Sodnik pisarju: Zapičite: piri prekjltetih vra^h. Pps'ar opozori 'sodnika, da to niso prekleta vrata, a sodnik se zadere nad njim: Kaj vas to briga, pišite, kal šem väm rekel! In pisar je spravil na papir „prekleta vrata“*, ki so potem z idotičiaim aktom romailla na okrožno sodišče. Tam so si belili glave ih preiskovati ,- kakšna so ta prekleta vrata. Kulturni zgodovinar bo pač imel enkrat veselje, ko bo študiral akte spodnještajerskih nemčur,škili uraidnikov. Srh nulta, za kulturno državo., k« poštenemu in lojalnemu ljudstvu vsiljuje za uradnike, in sodnike nesposobne ljudi, ki ga sovražijo in ne razumejo ter podirajo take kozolce!, Opozarjamo mozirskega gospoda nadučitelja KnajEličai, naj ne požal i tožiti „Štajerca“,' gi g,a v svoji zadnji števijlki prav robato napada in osmeši. Zn zastjDpnika naj si pa zopet vzame dr. Kukovca. Radovedni smo, če bo imel gospod Knaflič tudi proti „,Štajercu“' toliko poguma, kakor ga je imel proti slovensko-narodnemu listu. Uzorni obrat za kolarstvo, Predsedstvo c. kr. obratnega pospe^ejvallnega urada, na ‘Diupiajju namerava v pričetku leta 1910 prirediti uzorni obrat za kolarstvo. (Prva perijoda vaj se priffne dne 17. jan. 19110. V tem 'obratu bo obrt izvršujočim rokodelcem (mojstrom, pomočnikom), danja pvijlijka, (si v. tehniki izdelovanja vozov izpopolniti strokovnjo znanje in se seznaniti s trgovskim in drugim poštovanjem, Id je združeno s samostojnim obratom njih obrta. Natančnejša poročila se dobe pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Poročilo prvega slovenskega katoliškega shoda želi dobiti v last hrvatski katolišjki visokošolec, ki se z Ko žarnima za slovensko katoliško {gibanje. Obrača se torej na one, ki bi morebiilji bili pripravljeni, omenjeno knjigo izročiti, seveda proti odškodnini, s prošnjo, naj blagjo'volijo k|n$go P°sMi na uredništvo „.Slovenca.“ Belgijski kralj Leopold II. jo prestal hufdo operacijo in se pbčnti razmeroma boljše kakor prej. Izrazil je željo, da bi rad videl[ svoji hčerki grofico Lonyay in Lujizo Kob,urško. Zdrpvtniki so izjavili, da ostane najbrže pri Življenju, v Štajersko. Slovensko gledališče v !Maipi|b|oru, jV nedeljo dne 19. t. m. se uprizori prvič n'a našem odru igrokaz iz rumunskega življenjaj„jVjalqnska svatba.“ Ta igra se je z vepkim uspehom igrala ižfi, po vseh velikih odrih, fer se v Ljubljani v enem letu devetkrat ponovila, — Pripravlja se za Ö. prosinca 1940 s.\'e-leturist“, Jburka v treh dejanjih. V, spanju okradel. Ze večkrat padi goljufije in tatvine predkaznovani točaj Anton Jerič je spal v noči na 12. decembra skupaj v eni sobi z lesnim trgovcem Jakobom Dobrqvnikom v gostilni „Zur SiM-bahn“ v Tegetthoffovi ulici v Mariboru. Dobrovnik je imel v usnjati listnici 1770 kron denarja, v gotovini in si je dal ifadi varnosti listnica pod vzglavje. Ni boil tedaj mafo začuden, ko je videl drugo jutro, da je izginil njegov tovariš in ž njim tudi debela listnica. Jerič se je pod tujjim imenom vpisal v n'a-ziAaniif.no knjigo, je približno 35 let star, bolj velik, bledega obra/za in ima male temrvovišnjeve brčice in lase. Koj poseben znak ima Jerič na levi strani glave brazgotino in ima oblečene škornje in pod vrhnjo suknjo bel mesarski jopič. Tatvina. 27fletaa služkinja Irma Puliljjsch, ki je bila v službi pri posestniku in usnjarju Badlu na Glasnem trgu y 'Mariboru, je pokriadla iz blagajne 140 kron, nekaj parov nogavic in srebrne jedilne oprave. Nepošteno služkinjo so prijeli in Izročili sodišču. Ponarejen denar. ,V Ptuju je pred nekaj dnevi prijeto policija kmetico Jerico Gabrovce iz Gornje Hajdine, ker je izdajala ponarejen denar. Ko so jo preiskali, so našli pri njej samo ponarejen denar in sicer dve kroni letnice 1908 in šjest 20vinarekih novcev letnice .189(4. Delnarji so tofibo ponairejeni iz, neke zmesi svinca jn cinka, so bolj temne barve, za-moikjfega, evonka, in so na robu brez vtisov. Ga-brovceva se izgovarja,- Kukovec, v Petrovčah, in fPetro&mani se začudeno vpiiašajo, kaj da je privabilo tega redkega gosta v’ naš prijazni kraj. Na to vprašanje ne bodemo danes odgovorili, pač pa si ne moremo kaj, da ne bi pri tej priložnost' navedli nekatera zanimiva dejstva, katera nam pridejo ravno sedaj na mifsel, in (sicer: 1., v Petrovčah se bodo v kratkem vršite ■'oböijnsjke volitve, S. v Petrovčah se nahaja od Svg BoKenka in Dobove znani agitator (Narodne stranke 'nadučitelj jgqspöd Erke^t Silane, 3. politična orga|nizacii/jja, (ki ji načeljuje dr. Knkovefc, pot'ije|h(uje izkušenega in (vnetega defavoa, da tudi Sv iPetoovčah dobi trdna (la,, 4. nadiičitelj g. Slane je povodom zadnje deželoozjboicgjke volitve g. dr. Kukovcu čestital ter g'a imenovfal ,..(našega vodi- Te miisli '30 se vzbu^Je v na|s, ko smo dH. Kukovca viđpli oni večer bloditi po Petrovčah. Morda pa je dr. Kiukove'e samo pijijšlel iskat v Petrovče klijentje za svojo novo otvorjeno odvetniško pisarno? Morebiti je celo prijšcl v Petrovče kot no-ži(0ni a.ngelj pomnit nekega nemarnega duhaj, katerega so od nekod semkaj najsajdiil m det nas mirne in dobre Petrovčane. Gornjigrad. Izobražepaipo društvo priredi na Stefanovo po večernicah dVe lepi predstavil: Večna mladjost in večna lepota“ jn „Rdeči nosovi.“ Na pilav obilno udeležbo vabi odbor. Ljubno. Tu smo se čudili, ko smo videli igpspo Koebfek par dni potem, ko so njenega Sfina obsodili na. 18 mesecev, javno in ostentativno po naš|em trgu kaditi »cigarete. Cernu leki to? Bočna pri Gornjemgriadiu. iOdkrito rečeno, mislili smo, da je še vendar Več liberalcev v Bočni in Gornjemgradu. A takozvani ishojdek napredne mladine nas je poučil, da smo se motili. Liberalizem sle .je vlegel umirat. Sijanec saim je vskjiknil v Bočni: „Kje pa je napredka bočkia mladina?“' Eno obmizije pivcev v .Stranski Selcovi sobi, kjer prezjdira ajge-rikanski mladenič Presečkji Matevž, govori Lešničar, Sijanec obž|aloje, da ni vjeö jmlapenjp, to je slika napredno mladine v Bočni. Lešničar jim je namazal bunke, ki (so jih dobili pri deželnozborskih m (Občinskf/h volitvah, Sijanec pa je snubifl Bočno, ker bi sfi(la rad poStal naslednik (pedičjev, pa i;s te moke ne bo kruha. Bočani potrebujemo [učitelja, pa ne liberalnega agitatorja, v Bočna. Liberalizma prayto ime je laž in nesramnost. Pred par tedni so na niajostudlnejši način blatili tjlafljice Mafrijinef družbe' Vi „