Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-85. Cek. račun: Ljubljana Itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. Naročnina na meseci j* 19 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo: Ljubljana. Nebotičnik, Gajeva ulj« oa št L Telefon 38-58, Rokopisov ne vračam* Št. 105. Ljubljana, sobota 9. maja 1936. Leto IL Kdor svari človeka, dobi po* zneje več naklonjenosti, nego kdor se dobrika z jezikom. Svetopisemski pregovor. Dnevna pratika Sobota, 9. maja 1936. Katoličani: Gregor, škof. Pravoslavni: 26. aprila 1936. Vasilije. Dežurne lekarne v Ljubljani Sobota: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; Mr. Ramor, Miklošičeva cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme po vsej državi. Dež v sredini dr zave. Veter spremenljiv. Temperatura je padla v severovzhodnih krajih, porasla v ostalih krajih. Napoved za danes: Oblačno po vsej državi, slabše zvedrenje na severni polovici države. Temperatura brez znatnih sprememb. Sonce vzhaja ob 4.18, zahaja ob 18.52. Dunajska napoved: Spremenljivo, oblačno, soparno. Ponekod nevihte. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota 9. maja: Gozd. Rod 0. Nedelja 10. maja: Prva legija. Izven Znižane ceno. Kino Sloga: Nevidni človek. Matica: Traumulus (Emil Jannings). Union: Bosanska rapsodija. Šiška: Bil som Jack Mortimer. Ideal: Ljubimec bogov. Kino Ptuj: Življenje teče dalje (Ita ' Rina in Zvonimir Rogoz). Kino Narodni dom Kranj: sobota in nedelja Ulica greha. Borza Ljubljana, 9. maja Današnja povprečna vrednost tujega denarja 1 hol. goldinar Dinarjev 20.72 1 nemška marka 17.63 1 belga 7.46 1 šv. frank 14.27 1 ang. funt 218.00 1 am. dolar 43.71 1 fr. frank 2.89 1 Kč. 1.81 V privatnem kliringu 1 avstr, šiling 9.20 1 nemška marka 13.20 1 angl. funt 250.00 — Dolžnosti In pravice matere. V dneh posvečenih materi, mnogo govore in pišejo o »svetosti materinstva«, o »ozvišenih« nalogah mater. Malokdo pa se spomni, da je mati po javnem mnenju, po zakonu in celo v družini zapostavljena in čestokrat poniževana. Zato priredi Jugoslovanska *enska zveza, sekcija z.a dravsko banovino v nedeljo, 10. t. m. ob lOh dop. v mestni dvorani javno vsako-'nu dostopno predavanje pod naslo-voni: Dolžnosti in pravice današnje žene. Predava Angela Vodč. Glas v vsako hišo Matere čuvajo Jugoslavijo — Srečno pod zaščito sv. Barbare — Pred manifestacijskim shodom staršev — Kako zdravijo pijance — Nevidni človek — Otroci premalo spe — Mož, ki seje vojno — Skrivnostne roke Odobritev Mussolinijeve zmage: Hud udarec za mir in kolektivno varnost V vsej Evropi Pariz, 8. maja. r. Današnji listi sc bavijo z mednarodnimi posledicami, ki jih bo imelo italijansko zavojevanje Abesinije. »Malin« piše, da želi Mussolini kratko in jasno rešiti vprašanje Abesinije z aneksijo. To je namreč vtis razgovorov, ki se vodijo v Rimu. Anglija namreč molči, kar znači, da ona pristaja na vse te stvari, ki se dogajajo In da želi pomiritve z Italijo. Če bo to pomirjenjc doseženo, pomeni to za evropski mir pridobitev, a kdo bo nosil odgovornost za sankcije? Mar Francozi? »Journal« piše v istem duhu ter povdarja, da je glavna zahteva v tem sporu ukinitev sankcij. »Excel-cior« pravi, da se Flandin jutri ne bo udeležil posvetov v Ženevi, posebno ker nekateri smatrajo Paul Boncourja za velikega fanatika sankcij. Pač pa je Boncour pristaš načela kolektivne varnosti in energično zastopa tezo za rešitev tega spora v okviru DN. Ta rešitev se pa mora rešiti tako, kot to zahteva potreba evropskega mira. Rezultat je odvisen od volje, ki naj jo pokaže ob tej priliki Rim. Neki list s skrajne levice, pa pravi: »Mi želimo mir z vsem svetom, tudi s Hitlerjevo Nemčijo, kakor z Mussolinijevo Italijo. Priznati italijanskega zavzetja Abesinije, bi pa pomenilo hud udarec za mir in kolektivno varnost.« V prestolnici mir — Odpor v Ogadenu Addis A beba, 8. maja. a. Položaj v Addis Abebi se je znatno zboljšal. Italijanske čete so v vodni pripravljenosti, da vsak morebiten incident preprečijo. Pred vsa poslaništva so postavljene italijanske čete. Na palači abesinske- ga parlamenta vihra italijanska zastava. Po nekih poročilih se vojska v Ogadenu še nadalje uPira italijanski vojski, vendar ne v takšnem obsegu kot dosedaj. Italijanske čete prodirajo ob reki Fafan pro- Takole so Italijani v Rimu proslavljali zmago in zavzetje Addis Abebe. Ves Rim je bil v zastavah in bakljah. Na sliki vidimo množico pred palačo Venezia. Na balkonu je videti Mussolinija, Ministrski predsednik Azana po. stane Po vsej priliki predsednik španske republike. Kandidirajo ga levičarski republikanci, a tudi socialni demokrati so Se odločili zanj. Zato je skoraj gotovo, da bo izvoljen za predsednika republike. ti Hararju in Diredaui. dočim so se abesinsk.1. čete umaknile v smeri britske Somalije in pa proti zapadu v oblast Aruši. Tudi vojska v Sidamu je popustila in ne nudi nikakega odpora več. Angleži se boje za Malto Pariz, 8. maja. r. Na Malto so zopet prispele nekatere vojne ladje, ki so bile pred kratkim odplule iz Gibraltarja v neznano smer. Doznava se, da bo na Malto poslanih še več takih ladij glede na neke vesti, da namerava Italija V Primeru kakih zapletliajev z An. glijo takoj zasesti Malto. Neguš v HalSi Halfa, 8. maja. h. Danes dopoldne je dospela semkaj angleška križarka »Enter Prais«, ki je pripeljala v Haifo abesinskega cesarja Haile Selasija in njegovo spremstvo. Križarko je spremljal angleški rušilec »Volsele*. Nesreče na morju London, 8. maja. n. Italijanska ladja »Antonitta Sauro« je trčila v nemški parik »Kolumbus«. Italijanska ladja je težko poškodovana ter so jo spravili v Dover, dočim je »Kolumbus« nadaljeval svojo pot v Newyork. Nesreča se se zgodila južno od Goodwinsa v kanalu La Manche. Berlin, 8. maja. b. Nemški parnik »Newyork« je trčil v holandski Parnik »Alaford«, ki se je por topil. Posadko »Alaforda« je rešil »Newyork«. Glas ima prijatelje Glas ima sovražnike Biiavsaa krosallca — Umrli so: V Ljubljani ga. Katarina Rešek, upokojenka tob. tov.; v Tomišlju g. Jurij Janežič; v Velikih Češnjieah g. Franc Rus, posestnik; v Podnartu ga. vitez Gabijela Pogačnikova, vdova kr. poslanika; v Salve v Italiji ga. Slava Kosijeva, žena zdravnika. N. v m. p. Preostalim naše sožalje! — Imenovan je za banovinskega pisarja — pripravnika pri komisiji za agrarne operacije pri banski upravi v Ljubljani g. Franc Zagorec. Napredoval je za nižjega voj. kontrolorja L raz. g. Franjo Kos. — Izdajo živinskih potnih listov in žlvlnoogledne posle za bivšo občino Vič bo od 10. maja t. 1. dalje opravljal samo g. Pavlič Ferdinand, gostilničar in posestnik rja Tržaški cesti št. 29. Z istim dnem je razrešen dolžnosti živi-nooglednih poslov g. Škerlj Ivan. kovač z Viča št. 66. — Mestno poglavarstvo. — Prevalje. Za Prevalje je določen sejm v četrtek pred Sv. Urbanom. Ker je pa na ta dan praznik, bo sejm 8 dni kasneje, t. j. dne 28. maja t. 1. — Gospodinjske razstave, združene e p o učnimi predavanji, so najboljša vez med ko neumen tj in producenti. One posredujejo medsebojne želje, navajajo k pravilnemu spoznavanju blaga in kažejo potrebe današnjega časa. Gospodarske kroge vabi Zveza gospodinj k sodelovanju pri razstavi Sodobna gospodinja na pomladanskem velesejmu. Sokolsko društvo Kranj priredi v nedeljo ob 3. urj popoldne »Telovadni nastop« na letnem telovadišču. Nastopijo dijakinje in dijaki drž realne gimnazije, dijaki drž. tekstilne šole in vsi sokolski oddelki. Sodeluje godba Kranjskega glasbenega društva. Kurja očesa, trdo kožo In zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog Din 10.- Ljubljana, Selenburgova 7. ffjTTFTl Celje C— Gasilski župni zlet celjskega sreza bo 7. junija v Celju, ko bo prost, gasilska četa v Celju praznovala 65-letnico obstoja. Gasilci ge za zlot že marljivo pripravljajo. c— Vrsta nesreč: V Lepi njivi pri Mozirju je pred dnevi padel doma na dvorišču 7-tetni Točaj Matija, sin drvarja, ter si zlomil levo roko. — V Mestinju je pa padel po stopnicah pred tovarno kopit 30-lctni delavec Ivan Smeh; pri padcu gi je zlomil levo nogo. — Prav ta k o gi jo zlomil levo nogo, ko je padel doma, 33-let-ni organist Albin Krebs iz Luč. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c— Smrtna kosa. V bolnici sta u-inria v sredo 32-letni Prezelj Franc, monter pri Mestni elektrarni z Brega St. 29. ter 65-Ictni dninar Jakob Glo-jek iz Ljubija št. 76. pri Mozirju. — Iz Maribora pa nam sporočajo, da je tamkaj umrl v četrtek, 7. t m. 79-letnl Synek Edvard, dvorni svetnik y pok. in bivši dolgoletni ravnatelj Celjske cinkarne. Prepeljan bo danes v C®'je ter bo ob pol 16. uri pogreb na Mestno pokopališče. N. v m. p. C 900 ljudi stavka. Pred dnevi so dvTvci tovarne Westen v Gaberju pri Složni In solidarni Razgovori s iiiitelii Politika Male antante ©stane nespremenjena Beograd, 8. maja. Inozemsko časopisje je pred sestankom Male antante, to je Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije, tendencionalno poročalo, da vlada nesoglasje med predstavniki zunanje politike teh treh držav. Popoln uspeh dvodnevnega zasedanja Male antante v Beogradu je pa ovrgel vse te vesti. Stalni svet Male antante je svečano pro-kramiral složno in nedeljivo zajednico Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije. Dr. Stojadino-vič, Titulesou in Krofta so izjavili, da države Male antante v tem nenavadno težkem mednarodnem evropskem položaju nima jo nika-kega razloga, da bi v čemerkoli menjali svojo politiko. Prav podrobno so zastopniki držav Male antante ra pravijali o problemu Srednje Evrope, predvsem o problemu Avstrije. Kakor vedno doslej je Mala antanta tudi to pot poudarila, da je neodvisnost Avstrije za vzdrževanje miru neobhodno Potrebna. Ugotovljeno pa je bilo ob tei priliki, da je neodvisnost Avstrije v nevarnosti. Potrebno je zaradi tega, da se doseže kolektivno, mednarodno jamstvo za avstrijsko neodvisnost. Stalni svet Male antante je opozoril tudi na nevarnost za mir v Evropi z akcijo nekaterih zapad-nih krogov, ki si prizadevajo za restavracijo Habsburžanov. Mala antanta se je odločno in energično izrekla proti tej akciji. Mala antanta se je odločila voditi za-jedniško politiko tudi do vseh drugih držav. Politika Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije bo složna in solidarna do vseh evropskih držav in tudi do Sovjetske Rusije. Z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, se bodo države Male antante bori4 tudi Proti revizionističnim težnjam, ki hočejo prekršiti nekatere mirovnepogodibe in korigirati meje, ki so jih ti dogovori in pogodbe po vojni določili. Stalni svet Male antante je torej jasno in odločno povedal za vse ki so volim razumeti in slišati, da bodo Jugoslavija, češkoslovaška in Romunija, ostali v neraz-družljivi in čvrsti zajednici. DANES PREMIERA ! STRAH IN TREPET pred nevidnim človekom, ki ga preganja ves svet! Velenapeto, fantastično! Film zgolj za Izredno močne živce! NE ZAMUDITE! SAMO 2 DNI NA SPOREDU! NEVIDNI ČLOVEK Dodatek: Mickymiška, reportaža in najnovejši Ufa zvočni tednik. Po slovitem romanu H. <£ VVELLSA. — Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 _____ TELEFON 2730 KINO SLOGA Pred padcem Baltivvina radi sankcij London, 8. maja. u. Konzervativna stranka se je razcepila v dva tabora, in sicer za in proti sankcijam. Ta razcepitev pomeni za Baldwina Popolnoma neizogiben padec. Toda ne samo za Bal-dwina temveč tudi ostali člani njegovega kabineta bodo morali podati ostavko, med katerim bo tudi Eden. Baldwin, ki je sprevidel kakšne nevarnost proti njegovemu kabinetu je dal nekako naznanje, da bo sir Samuel Hoare zopet vstopil v vlado. Ali s tem se razpoloženje do Bakhvina ne bo spremenilo in da ga tudi vstop Hoarea v vlado ne bo ublažil. Padec Baldvvine je torej neizogiben. Beseda o kulturi Ljubljana, 8. maja. Kulturnemu delavcu: Prijatelj, jasno je, da je za dr* žavo največja idealna vrednota njena duhovna kultura in da jo je treba zato tudi kar najbolj gojiti in podpirati. U, boju med duhom in materijo mora stati država na strani duha; pri nas je žal šlo doslej le bolj v obrat* nem pravcu. Ali se spominjate, kako lepi zasnutki so bili tu ob rojstvu na* še Jugoslavije za naše skupno kulturno življenje? Kako smo si predstavljali prosvetno ministr* stvo kot ognjišče in žarišče na* še nacionalne kulture! Koliko pa je iz vsega tega zrastlo v dolgi dobi 18 let? Kakor povsod govorimo tudi pri nas veliko o nacionalni kul* turi, nacionalnih kulturnih vred* notah in programih. Ampak vprašati se je treba tukaj: zaka* ko kulturo pa gre, za materialno ali duhovno? Zdi se, da smo ho* dili doslej bolj po prvi poti. Prava nacionalna kultura je sa* mo tista, ki uveljavlja duha pro* ti materiji, človečanstvo proti nasilju, pravico proti sili in bru* talnosti. Ker vsa kultura gre v nič, če jo zlorablja politika. Ni* kdar ne sme kultura služiti za orodje in sredstvo kakemu za* časnemu političnemu cilju. Saj kultura sama na sebi ne more biti drugačna kakor nacio* nalna, narodna, in šele po naro* du postaja človečanska. Resnic* na, trajna, večnostna kultura ob* stoja samo v toliko, v kolikor govori tudi drugim • narodom v splošnem, človeškem jeziku. Ta* ko je razumel nacionalno kultu* ro veliki nemški mislec in kul* turni delavec Herder, ki se je zavzemal za kulturno skupnost med Germani in Slovani in zato tudi našel toliko častilcev med odličnimi slovanskimi kulturni* mi delavci. Duhu niso postavljene nobene Napetost med Rusijo in Japonci Shanghai, 8. maja. h. Japonska vlada je zopet poslala v Mandžurijo nekaj svojih oddelkov, ki pa še niso dospeli na cilj. Zadnji od. delki. ki so bili poslani Pred tedni, se sedaj nahajajo v neposredni bližini sovjetske meje. Svoje postojanke so Japonci zelo močno utrdili. Incidenti, ki so se zadnje čase tako pogosto dogajali. so malo ponehali radi energičnih ukrepov sovjetske vlade in njenih protestov v Tokiu, posebno še, ko je nevtralna komisija ugotovila, da so incidenti bili povzročeni na sovjetskem ozemlju in so jih izzvali Japonci. Celju ustavili obrat in pričeli g štrajkom. Šlo je za tri odpuščene delavke, za katere so ge lavzeli ostali delavci in v znak protesta stopili v šini j k. Po nekih vesteh je japonska vlada ostro kaznovala krivce in povzročitelje teh incidentov. Novo premikanje japonskih čet je v zvezi z nekimi manevri, ki se bodo v kratkem vršili na tem ozemlju. Roparski napad na ameriško banko Newyork, 8. maja. k. V državi Netvhamshire so razbojniki v sredi dneva napadli tamkajšnjo podružnico newyorške narodne banke. Direktor banke se je razbojnikom uprl, bil pa je ubit. Ker je radi tega nastal splošen alarm, so morali razbojniki zbežati, ne da bi odnesli kaj denarja. Glas je za resnico Srce skoraj nikoli ne Čuti, kadar razum govori, razum pa vedno čuti, kadar srce govori. meje in zato more samo duhov* na kultura povezati vse narode in vse človeštvo. Kar pa omenjate, prijatelj, glede na naše nacionalno * kul* turno propagando, to bi se pfl človek res najrajši razjokal. Na znotraj je te propagande »ravno za oči nasmetiti«, kakor pravi* mo, na zunaj je pa sploh nič ni-V tem smo res pravcati mrtva* ki! Poglavje o naših radio*posta* jah, ki je stopilo v zadnjih dneh nekoliko v ospredje, da se j0 spet umaknilo v ozadje, je žalo* st no poglavje. Tako napredujemo na celi fronti . . . Vafdlsti zmagali Kairo 8. maja. c. Pri egiptskR1 senatnih volitvah so odnesli vaf" disti 62 mandatov od skupnih 79. V egiptski senat bo zopet izvoljenih 62 prej odstavljenih senatorjev. Raasae isovice Nad Subotico in okolico je v Ponedeljek razsajala huda nevihta. Strela je udarila na več krajih, ubila nekega kmeta in neko Dastarioo, v neki vasi pa zažgala hjšo. Ogenj se je razširil in uni-ed skar > vso vas Nevihta, ki je tajala šest ur, je povzročila tudi Poplave in n 'pravila veliko škode Po vrtovih in poljih. V Subotici se je znani veletrgovec z usnjem Nikola Andraši zastrupil' s ciankalijem. Vzrok samomora so družinske razmere. Vse ladje ameriškega obrežnega plovstva so po zakonu dolžne imeti s soboj gotovo količino olja proti viharju, da ga v sili zlijejo na razburkane valove in jih tako pogladijo. rVERMOUTHl boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki 1 PERO KOLIĆ — Dubrovnik veletrgovina z vinom i VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80.— DOLENJSKE NOVICE Sreče© — pod zaščito sv. Barbare Med delavci pri gradnji železnice in o njih položaju Novo mesto, t>. maja. Srečno, in pod zaščito sv. Barbare, ki nii samo rudarska zavet-ii ca, pač pa spadajo pod njeno • varstvo tudi delavci pri gradnjah železnic, sem se kretal med delavci šentjaške železnice. Ta dan ■se je mudil na progi in je nadziral dela šef inženjer g. Čada, ki mi ie prijazno dovolil ogled gradbenih del. V njegovem spremstvu sem obhodil 7 km dolgi gradbeni terene in, kar naenkrat je v tem vrvežu polnih zanimivosti minul delovni dan, ki pomenja vsak korak bližje k uresničenju dviga dolenjskega gospodarstva, ki bo v znatni meri poživljeno z izgradnjo naše šentjaško - sevniške že- Pod zaščito sv. Barbare jem si ogledal gradbena dela. — Na lastno odgovornost —, me je "vozoril *6 p ed vstopom na te-. 2n g. inženjer in je ta uradni »ma astno odgovornost« ponovil zopet •red vstopom v predore. Pripombi pa je še, da je skoro izključena vsaka nevarnost, saj je za varnost delavstva in tudi za one red-radovedneže, ki jim dovolijo '<1 od gradben'h del na delovni an, v polni meri preskrbljeno in icd skoro že dovršenimi najtež-jntid deli še ni bilo nesreče. 0trebim pa je opozorila »na lastno odgovornost« za vsak slučaj! No, pa sc je tudi za mene izteklo vse srečno, — razen v predoru, v v<>di in v blatu, ter ob ostrem ka-niemju dobesedno uničenih lahkih nizkih »šolenčkov«, ki res, da ni-?*> primerni za postopanje po grobem gragbenem terenu; zato iz-'etniki: v gojzaricah na nogah! V ostalem pa se je Priporočilo sv. Barbari ol"ie«lo, kljub vsem prepadom, ostrim neobdelanim skalam nad glavo, viso-!m nasipom, In še mnogim gradlie-n. »nevarnostim«, kot je razstrelje-?nje kamenja in slično. Da, silno za-imivo je tu in zdelo se mi je, ki Rm prvi8 opazoval dela pri gradnji penice, da gledam prizore iz filma. ]ar°l' vaem sem se pa pozanimal za de 0 ee- V javnosti se mnogo govori ^ Pfekomernem izkoriščanju delavskih cen k* Pr°fth o sramotno nizkih h , vedo tudi mnogo, in o slabi ‘ n*' ,er 0 protežiranju tujcev je polil needi, posebno na Dolenjskem. epričal sem so pa, da so take in »lične govorice močno pretirane |n je glas delavcev samih, za presojo Pnofaja v tej smeri, še najmerodaj-eJs‘ in dokončno resničen. Na progi je sedaj zaposlenih 701) delavcev. Od teh jih je izven dravske banovine, doma iz hrvaškega primorja 60. Ti so pred vsem kvalificirani delavci in strokovnjaki za železniška gradbena dela in jih nazivajo »tunelske majstore«. Vsi ostali so Dolenjci, po večini iz krajev okoliških, in domače občine. V razgovoru z delavci sem naletel še na 25 Abesincev to so naši rojaki izza meje, ki jim ni bilo do abesinske morije in so se raje umaknili v zatišje naših poljan, kjer pravijo da je vse lepše ... Koliko zanimivega vedo povedati ti fantje in možje — Abesinci na naših tleh. Se eden so mi je zdel precej sumljiv in. ko sem ga pri delu opazoval mi je inženjer dejal: — ta bo pa najbrže juž-njak. Bil je dolgin, močan za dva. zagorel v obraz, obleka pa tudi južnjaška. Pa se je izkazalo, da je novo-meščan. ki je obhodil že pol sveta in. je zatrdil, da je mednaroden. Tako sem ta dan naštel na progi: S14 domačinov, 60 Hrvatov, 25 Abesincev in enega ,internacionalca( rodom iz Novega mesta. V resnici pisana. družba samo naših ljudi! Glede prehrane delavstva je tako urejeno, da je podjetje dalo na razpolago poljske kuhinje in plačuje kuharje v lastni režiji dočim delavci sami odločujejo, kaj in koliko bodo jedli. V teh in zasebnih kuhinjah jim pride obilna hrana s kruhom, dnevno od 8 do 10 Din. Pri 10 urnem delu in pri dninah imajo najmanj 3 in največ 4 Din na uro po kvalifikaciji delavcev, se hočemo vzdržati kakršnegakoli komentarja na eno ali drugo stran, in si sodbo o položaju ustvari lahko vsak Čitatelj po teh podatkih sam. Pisec teh vrstic pa je dobil utis. da o izkoriščanju delavstva ne more biti govora Tudi za dušni blagor delavcev je poskrbljeno. V Jelovcu je postavljen poljski oltar in tu daruje sv. mašo boštanjski župnik g. Engelbert Rakovec. Iz Boštajna pribiti g. župnik s svojim avtomobilčkom, kamor naloži vse potrebno in še mežnarja po vrhu. Delavci pravijo, da so najlepše take nedelje, ko se daruje zanje maša na prostem sicer pa prebirajo ob nedeljah razno čtivo, pišejo in razpravljajo o svojih stanovskih stvareh. Tako žive naši »železničarji« zadovoljni s tem, da imajo vsaj kruh pa jim želimo, da bi ga jim železnica rezala čim boljšega! Pred mamtestacifslr~i shodom staršev Starši hočejo tudi imeti besedo pri vzgoji otrok žensko učiteljišče — ukinjeno? Ljubljana, 8. maja. Ljubljansko društvo »Šola in dom« je priredilo na učiteljišču informativno predavanje dir. Trtnika o h gijeni šolskega dela. Najvažnejše njegove ugotovitve so bile: V Ljubljani nimamo niti enega šolskega zavoda, kjer bi bile higijenske razmere zadovoljive Nazorni pouk obstoji le v prvih dveh razredih ljudske šok, potem pa o nazornem nauku sploh ni govora. To velja zlasti za srednje šole, kjer se pomanjkanje nazornega pouka opaža posebno v fiziki in kemiji. Zelo se greši tudi s tem, da se mora mladina učiti po več jezikov, in to že od prve šole naprej. Proč z balastom Treba bi bilo zavreči ves nepotrebni balast v knjigah, ker bi moralo biti učenje mlad/inj v vese-je, ne pa v muko. Ce vpoštevamo vsakodnevni šolski pouk, potem pa doma pripravo zanj, vidimo, da mladini ne preostane čez dan niti par ur oddiha. Odtod žalosten pojav raznih obolenj: nervoznost, slabokrvnost, prebavnih moteni, krive hrbtenice, glavoboli itd., na drugi strani pa, da si skuša mladina z goljufijo pomagati do zadovoljivih uspehov. Otroci premalo spe Naši otroci tudi premalo spe. Imeti bi morali okoli 10—11 ur spanca, imajo ga pa mnogi manj. V šolo prihajajo premalo spočiti in ne morejo slediti dovolj pozorno pouku. Poglavje zase so izpiti, ki povzročajo med šolsko mladino le preveč nepotrebnega razburjenja. Značilen pojav so samomori na koncu šolskega leta. Po predavateljevem mnenju bi bilo treba maturo s stališča zdravstva sploh odpraviti. To bi bilo mogoče , če bj bilo v vsakem razredu po 20 — 20 učencev, tedaj ■normalno število, pri katerem je mogoč kolikor toliko individualen pouk. Pri obravnavanju nalog staršev, kaj naj bi storili, da bi otroke čim bolj usposobili za šolo, je predavatelj naglasil predvsem vzdrževanje stikov s šolsko polikliniko. Osnovnošolsko učiteljstvo je pedagoško bolje šolano od srednješolskega V debati se je oglasil k besedi bivši prosvetni šef dr. Lončar, izjavil je, da je osnovnošolsko učiteljstvo pedagoško mmogo bolje izšolano od srednješolskega iu je navedel več drastičnih primerov, kako se poučuje v srednja šoli. Najznačilnejši je bil primer profesorja, ki .ie poučeval iz knjige na kolenih. Se danes se preveč podaja snov, a ne navaja učencev na samostoine mišljenje Sola fe bila sicer vedno polit'kupi, vendar pa se moramo zavedati, da sme biti le do srotove meje. Dnevno politiko proč iz šole! Na vsak način mora biti naša zahteva, da se šola izloči iz dnevne politike. Mladina se dobro zaveda vseh nedoslednosti jn zato ni nič čudnega, da avtoriteta oblasti pada. Maturo je treba odpraviti V nadaljnih izvajanjih se je dr. Lončar pridružil mnenju dir. Trtnika, da je treba maturo odpraviti, V večini primerov odloča pri maturi gol slučaj. Mi pa ne smemo računati z goJimi naključji, temveč moramo navajati mladino k samostojnemu mišljenju, če hočemo. da se bo v življenju uveljavila. Število učencev po razredih je treba brezpogojno znižati. Seveda je kriva prenapolnjenju naših šol družba sama, ki zahteva za vsako mesto že vsa mogoča spričevala. Treba pa je tud spoštovati delo! Spričevala sama niso veliko vredna. Sicer pa ni pri nas nobene doslednosti: enkrat izhajamo s stališča praktičnega znanja, s stališča formalnega. Odločiti se bo treba za eno ali za drugo. Vzgoja otrok ni v prvi vrsti stvar države, ministerijalnih uradnikov, pogostokrat nimajo niti poj ma o vzgoji naše mladine, a odločajo o njej! Je v mnogo večji meri stvar staršev, ki pa postajajo apatični, ker se razmere pač nič ne spremene. Ena glavnih naših zahtev je. da se šolstvo decentralizira. učiteljstvo pa depolitizira. ker dokler se to ne bo uredilo. bodo ostala vsa naša prizadevanja le bob ob steno. Neurejene razmere Ga. Schweigerjeva se je kot zastopnica mater pritožila, da posebno na realki ne zračijo prosto* rov. Ko pridejo učenci domov 'z šole, naravnost smrde po vzdubu. Bfaf ¥ plamluali Razgled po najlepšth točkah našega planinskega sveta ki je tko Hribarice, Kredarice ter dalje mimo Staničeve koče tja do Zgor. Krmo. Snežne prilike v Triglavskem pogorju so še vedno prav dobre, kar dokazuje številni poset planincev — smučarjev v Staničevi koči in v Triglavskem domu na Kredarici. Dopoldne do 11. ure je za smučanje najugodnejši sneg, okrog poldneva nudijo planinske postojanke potrebna okrepčila. popoldne okrog 16. ure pa se zopet prične prijetna smuka. Koče v Triglavskem pogorju bodo oskrbovane le do 15. maja t. 1. zato naj se planinci-smučarji požurijo, da še izrabijo zadnje dneve za visokogorsko smučanje. Okrog nižjih postojank razkazuje pomlad vse svoje čare. Mlado zelenje in pisano cvetje oMaja »Zlatorog« in »Sv. Janeza« oh Bohinjskem jezeru, ki s svojo naravno krasoto vabita na prijeten oddih v spomladanskem soncu. Slap Peričnik šumi s podvojeno silo ob poti iz Mojstrane v dolino Vrat, kjer je Aljažev dom oskrbovan Rejci malih živali Gorenjski rejci prirede v času od 17. do 25. maja i. b v Kranju na pristavi g. stavbeniku Slavca, poleg drž. gimnazije veliko razstavo vseh vrst malih živali Gorenjske. • Razstavljene bodo vse vrste perutnine kot kokoši, race, gosi, purani, pavi, golobje, pegatke, fazani ptice pevke itd., dalje kunci skoraj vseh pasem, morski prašički, koze in ovce, psički in mucke, sploh vse, kar imenujemo malo žival! Polon razstav in predavanj širi društvo smisel in zanimanje za res koristno ter umno rejo malih živali, posebno v današnjih težkih časih. O vsem tem se bo lahko vsak osebno prepričal na omenjeni razstavi. Poleg razstave se vrši obenem velik sejem za razstavljene živali, za katere se že sedaj zanimajo razni interesenti. Vsi rejci brez razlike naj se raditega čim,prej prijavijo društvu v Kranju, Huje 13, kjer dobe vsa podrobna navodila. Rejsko zborovanje V nedeljo dne 10. maja 1936. bo večje rejsko zborova«,je pri sv. .lede rti nad Laškim ob 11. uri dopoldne v prostorih narodne šole. Ob tej priliki se bo tudi ustanovilo društvo Rejec malih živali sv. Jed e rt nad Laškim z namenom, da nudi koristne nasvete in brezplačne živali svojim članom, kot prvo pomoč za nadaljnn rejsko udejstvovanje. Največja razstava vseh vrst malih živali in obenem prva te vrste v kamniškem srezu se bo vršila v dneh od 21. do 25. maja 1936. pod pokroviteljstvom g. bana dir. Natlačena Marka. Ob 10- uri dopoldne bo slovesna otvoritev razstave v Grobljah pri Domžalah, ob 11- uri pa strokovno predavanje o umnem ' perutninarstvo. V nedeljo dne 24. maja ob 3. uri popold. bo tečaj za kapunjenje. Interesenti naj se takoj prijavijo na društvo Rejec malih živali. Groblje pri Domžalah. od sobote 9. maja, dalje. Prijetna pla-i ".ska postojanka stoji tik pod orjaško severno steno Triglava, ki je še odet z visoko snežno odejo. Kraljestvo narcis na Golici se že odpira ter je dišeče cvetje ra z s tl a no že po senožetih do Savskih jam nad Sv. Križem, Spodnja koča, s krasnim razgledom na vse planine Slovenije, pod vrhom z narcisami gosto posute Golice, vabi planince. V Kamniških planinah so vrhovi še zasneženi, Velika Planina in Krvavec pa sta že kopna ter predstavljata najlepše izletne točke, kamor vodi pot. v maj-niku skozi sveže zelenje mladega bukovega gozda. Nova pešpot na desnem bregu Bistrice pelje izletnike do Doma v Kamniški Bistrici, ki razen očarljivega pogleda na Skuto in Grin-tavec nudi tudi vse za turista potrebne udobnosti. Roblekov dom na Be-gunj.ščici je odprt ob sobotah in nedeljah, od 1. junija dalje pa stalno oskrbovan. Koča na Ljubniku vabi izletnike. Narava nudi sedaj toliko pestrosti. da. si vsak planmec in ljubitelj prirode lahko po mili volji izbere svoje izlete in izprebode. Enako so tudi vsi rejci malih živali v kamniškem srezu vljudno vabljeni. da razstavijo svoje naj,lepše ži-vuili na razstavi, kjer bo ocenjevanje in bodio razdeljene denarne nagrade! Veliko rejsko zborovanje vseh rejcev dravske banovine se vrši v dneh 17. maja 1936. oh 10. uri dopoldne v Kranju v prostorih razstave mailih živali s fledečim dnevnim redom: 1. Pozdravni nagovori. 2. Organizacija rejcev malih živali, temeljni pogoj za uspešen napredek umne reje- Stanje naše ovčjereje. 4. Smernice za enotnost v reji. produkciji in vnovfevanju. 5. Resolucije in razne slučajnosti. Važnost tega rejskega zborovanja podčrtava detelvo. da se že prijavljajo rejci iz raznih krajev dravske banovine. Senzacija v Slogi: Nevidni človek Ljubljana, 8. maja V soboto bo v kinu Slogi premiera filma, ki v pogledu senzacijonalnosti in razburljivih prizorov nič no zaostaja za »Fiankensteinovo nevesto«. Film je napravljen po znanem VVel-sovem romanu »Nevidni človek«, čigar vsebina je izredno napeta, zanimiva in fantastična. Mlad kemik iz-najde sredstvo, s katerim se človek lahko napravi nevidnega za ostale ljudi. Uspešnost, tega sredstva preizkusi iznajditelj na samem sohi pred no mu je uspelo najti pmlisredstvo. Izredno napeti so prizori, ko vidimo celokupno policijo v borbi z nevidnim človekom. Vse ga preganja in zasleduje »Nevidni človek« jo roman, ki je bil nedvomno eden najbolj čitanih in razširjenih VVclisovih knjig, zato pa nič ne dvomimo, da ho tudi film deležen največjo pažnje in zanimanja. V Beogradu in Zagrebu udeležba ni bila prav nič manjša kot pri »Fran-kostoinu« odnosno pri »Frankesteino-vi nevesti«, kajti razburljivi filmi so postali v zadnjem času velika moda. Ljudje so se že nekoliko nagledali osladnih in medlih operet in hočejo kaj napetega, kar jim razmiče otopele živce. In v tem pogledu bo film gotovo dosegel ta namen. Ljudi s slabimi živci bo malo strah, toda prestali bodo to preiskušnjo, kakor so jo po veliki večini gladko prestali pri »Fran kensteinu«. V soboto bo torej premiera »Nevidnega človeka«, v kateri vabi Sloga vso ljubljansko občinstvo. Dopolnilni spored je tudi precej srečno izbran in obsega poleg Micky miške in reportažnega filma Foxove kamere, še lep kulturni film in najnovejši Ufa zvočni tednik. Maribor OPOZORILO MARIBORSKIM NAROČNIKOM! Naročnike »Glasa naroda« v Mariboru in okolici vljudno prosimo, naj že ob prvem obisku poravnajo naročnino našemu zastopniku g. Vrbnjaku. S tem mu olajšajo naporno delo, sebi pa zagotove redno prejemanje lista. — Vse naše prijatelje tudi ob tej priliki prosimo, da priporočajo naš list svojim znancem, »Glas naroda« pa naj zahtevajo tudi v vseh javnih lokalih. Čim več nas bo, obširnejši in pestrejši bo »Glas naroda!« Mnogi še ne vedo da je »Glas naroda« z ozirom na obseg in pestro vsebino najcenejši dnevnik, zato je dostopen širokemu krogu našega naroda. Za borih 12 dinarjev mesečno dobite vsak dan osem strani poučnega in zanimivega čtiva. Nizka cena in pa pestra vsebina sta pripomogli, da si je »Glas naroda« v Mariboru in širni okolici pridobil velik krog naročnikov, čitateljev in prijateljev, ki z vsakim dnem narašča. Ker hočemo, da se naš list še bolj razširi, prosimo vse naše naročnike in prijatelje, naj opozore na »Glas naroda« in njegove prednosti vse, ki bi morda list naročili. Mi pa se bomo potrudili, da bo list še izčrpneje poročal o dogodkih in problemih naše zelene Štajerske. — Opozarjamo, da je dobiti »Glas naroda« po vseh mariborskih trafikah. m— Narodno gledališče. Sobota, 9. maja ob 20.: »Tuje dote«. Red G. Premijera. — Nedelja, 10. maja 1 b 15.: »Sveti 'Anton, zaljubljenih patron«. Znižane cene. V ker st »Združenja gledaliških igralcev«. Ob 20.: »Tuje dete«- m— Slavnostno akadi mi jo v spomin hrvatskih mučenikov Zrinjskega in Frankopana prirede v ponedeljek 11. tm- ob 20. uri v Narodnem gledališču gojenci trgovske akademije. Pokrovitelj prireditve jo župan dr. Juvan. m— Razstuva osnutkov za plakale MT je odprta še danes v soboto 9. tm- ves dan v spodnji kazinski dvorani! ■ Razstavljenih je 50 osnutkov. m— Senzacionalna razkritja. V zvezi z razkritjem ogromnih tatvin v delavnicah drž. železnic v Mariboru, kjer je biilo tekom zadnjega čaisa ukradene 50.000 kg žlahtne bele kovine, so prišli sedaj na sled še drugim tatvinam pri čemer gre za več vagonov žel e z ja in drugega ind' teni jaki, ki je bil porabljen v zasebne svrhe, Pri teh manipulacijah pa je udeleženih tudi nekaj viši h oseb proilii katerim,se bo, postopalo z enako strogostjo. tn— Dihurji .. Iz kokošnjaka P°' sestnike Josipa Rabiča v Loki pri Sv. Janžu na Dravskem polju. j° neznan dvonožni dihur zmaknil trideset rejenih kokoši- Orožniki 90 na sledi m— Kino. Union: Film lepe in Opojne muzike »Ljubezen in jazz«. Grajski: »Ne igraj e takoj pričel čitati poročila od Dana, ki so ga tu čakala. Poročila so bila ugodna. Edvard je Ozdravel, kakega novega napada a3 nie®w.Y° življenje ni bilo. tako da so bili zdaj vsi brez skrbi. Toda Jack je dobro vedel, da e zamislil Tom. »No, nič hudega; ga bova pa počakala. V skrivnostni hiši naju bodo tudi drogi zelo veseli. — Veš kaj. Tom, najbolje bi bilo, da se s kočijo odpeljeva tja, tako tako čuden občutek imam, ko da nauma nekaj grozi.« »Toda Molly, kako moreš misliti, da ...« Dalje ni mogel govoriti, ker je k njema pristopil eleganten gospod, ki sta ga bila malo preje srečala, m ki jim je zdaj s posebnim poudarkoen ogovoril: »Torej se le nisem zmot i! Kakor vidim, imam srečo govoriti z nečakinjo mojega nekdanjega tovariša Oordona.« Molly je nehote stopila nekoliko vstran, v elegantnem gospodu je bi-la spoznala — Davisa. Čeprav se je zavedala, da ni ničesar zlega storila, jo je vendarle močno zakrbck>, kaj bo zdaj. lom pa je začuden pogledal neznanca, ki ju je kar tako ogo-vo.ral sredi ulice, in je ogorčeno odvrnil: »To so pa zelo čudne navade, gospod! Kdo vam je sploh dovolil, tako nespoštljivo nadlegovati mojo ženo?« »Ah, vi ste njen mož? Imenitno! Prosim, da takoj greste z menoj!« »Fa je pa lepa!« je jezno vzkliknil Tom. »Kar tako sredi ulice me nevljudno napade neznanec, potem pa še pravi, naj grem z njim! Ha. ha!« Davis ni ničesar odgovoril in molče pokazal svoj detektivski znalk. Tom je zdaj nekoliko krotkeje nadaljeval: »To je vse lepo, gospod detektiv, toda zato še vedno nimate Pravice kar tako sredi ulice nadlegovati marne meščane.« »Imam dovolj tehtne razloge za svoj nastop!« je zelo resno odvrnil Davis.« Ponovno vas prosim. da greste z menoj!« »Kaj še — še v glavo ml ne pade!« je jezno odgovoril Tom in prijel Mollv za roko. »P^av ničesar nisva storila in torej tudi nmate pravice, tla bi naju pozivali, naij greva z vama. Sicer pa, kam naj bi šla ue na pohcijo?« »Nikamor drugam. »Mo, čedalje lepše!« ,v nil l om. »Liospod, jaz sem posten angleški državljan im nimam prav nobenega veselja, da bi me vi vlačili na policijo, ste razumeli?« »Potem sem iprim<),ran| je pa že od sile!« je ves rdeč od jeze vzkliknil Tom. »Kaj pa naj bi bila storila, da naju hočete zapreti?« »To boste zvedeli na policiji,« je mirno odvrnil Davis. »Vsekakor vas ponovno prosim, da mi sledita prostovoljno, da ne bomo vzbudili povsem nepotrebne pozornosti.« Davisu, ki j-e vedno delal na tem, da izvede svoje naloge, kolikor mogoče gladko in neopazno, se je končno le posrečilo, pregovoriti Toma, da se je podal. Vsi trije so se jadrno odpeljali na policijo. Tu se jc pa stara pesem priče la znova. Ko je krim nalni šef hotel nalprej zaslišati ,Mollv samo, se je Tom znova pričel upirati in ogorčeno protestirati, naposled pa je na prigovarjanje policijskega šefa le prvoMI v to. Astrološka napoved za 9. maj Dan, ki je podjetnim" odločnim in vztrajnim ljudem naklonjen; dosegli bodo kljub vsem oviram uspeh. Obeta se jim tudi pomoč od vplivnih prijateljev in dobrih sorodnikov. Za januarce so danes v zdravstvenem pogledu slabi aspekti; naj se pazijo. — Danes so močni Saturnovi vplivi, ki prinašajo duševne bolesti; ženske bodo zlasti trpele na neki notranji razdvojenosti. — V splošnem so danes vplivi ozvezdja, ki delajo ljudi nezaupne. Zato za denarne zadeve danes ni ugodna dispozicija. Vendar se bo močnim, energičnim naturam danes marsikaj posrečilo. Na razna zadevna vprašanja iz kroga naših čitateljev opozarjamo, da naše astrološke napovedi nuravno ne morejo bdi za vsakega posameznika točne, ker za vsako osebo je merodajen predvsem njen individualni horoskop, ki je odvisen od dneva in leta rojstva in tedanjih aspektov. Na splošno pa so naše napovedi zanesljive in so dobro navodilo za vsakogar v raznih življenjskih položajih, kar nam potrjujejo tudi številni dopisi tistih, ki se za te napovedi zanimajo. Še na nekaj moramo opoizoriti: Pri presojanju teh napovedi upoštevajte za tsti dan vselej tudi napoved za dan nazaj in dan naprej. ker je astrološki značaj dneva često odvisen tudi od astralnih vplivov ali prejšnjega ali slednjega dne. Noben dan ni zase izločen, ampak vsi posegajo drug v drugega kakor členi verige. — Da bi ti videl vae te flrtmaikoilje v oirkueu. Mlada jahačica jezdi na konju mu visi na vratu, »e obesi pod trebuh in še v»e mogoče. — To pa res ni nič posebnega. Vae to som počel sam, bo sem ee učil jahanja. iz domačih gajev AUU?gKLuČclć^mlmm***** Mary se predstavi Preveč nikar ne i/.prašuj! V Detroitu sem doma, 14 let sem stara, z imenom Mary. Če spomin ne varni bila rojena sem nekje ob Savi. A res ne vem, kako se kraju pravi, tako je daleč in ves tuj. Če bi hoteli, naj več povem, bi zmedli me, to vam priznam. Odkar smo dom svoj zapustili, smo ga otroci pozabili. Kako bilo je, več ne vem, in rodnih krajev ne poznam. A mati pravi, da je tam lepo, da stanovali smo v dolini, v naselju majhnem pod goro. V pobočjih v soncu njive so ležale, ob vodi dan in noč so mleli mlini in slope so do zore topotale. Na majhnih oknih rože so cvetele: vodenke, naglji, fajgljl in pasijonke. Ob koči v vrtcu smo imeli grede, na njih gartrože, pušpan In potonke. Od daleč že je vabil vonj rezede in s o--* »