ISSN 15A1-A373
3 7 7 D1S fl 1 fl 3 7 3 3
Šoštanj
Poštnina plačana
Knjižnica Veleaj«5£
Titov trg 05 3320 Velenje
LETO XIV ŠT. 9
27.	SEPTEMBER 2007
1,50	EUR
Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše
ZA TOPLOTO, SVETLOBO, NOVE [DEJE, NAČETE, SANJE, ŽELJE!
Naši načrti in projekti so naravnani tako, da bomo skupaj s Šaleško dolino in Slovenijo dosegli novo energijo zase in za bodoče rodove.
Prebivalkam in prebivalcem Šoštanja čestitamo ob prazniku občine, 30. septembru.
ČUT ZA PRIHODNOST
.« c*
Dejavnost družbe sta dva temeljna programska sklopa
1.	Naložbeno - nepremičninski programski sklop:
Nepremičnine: oddaja in prodaja stanovanj poslovnih prostorov in garaž.
Naložbe: spodbujanje in sofinanciranje uresničevanja podjetniških idej in rasti podjetij, kar financiramo s prostim denarnim tokom iz oddaje in prodaje nepremičnin.
2.	Inženiring dejavnosti:
Program Urejanje pridobivalnega prostora: priprava, vzdrževanje in sanacija pridobivalnega prostora, rudarski nadzor pridobivalnega prostora, gradbeni nadzor, izdajanje soglasij na področju pridobivalnega prostora,rudarski in ekološki inženiring.
Program investicijski inženiring: gradbeni inženiring,vzdrževalni inženiring (komunalno, gradbeno, mizarsko, strojno, elektro in drugo vzdrževanje), pridobivanje nepovratnih sredstev, izdelava investicijskih elaboratov in poslovnih načrtov.
Program Jamomerstvo in geodezija: meritve opazovalnih mrež in geodetski monitoring, presoja vplivov na okolje, meritve jezer in deponij, geodetski upravni postopki, izdelava topografskih kart, komunalna infrastruktura, inženirska geodezija, vzdrževanje baz podatkov in poizvedbe na osnovi GIS, rudarsko projektiranje odprtih kopov.
Koroška 62b, 3320 Velenje Tel.:+386 3 899 66 40 fax: +386 3 899 66 35 http://www.pvinvest.si	Naložbe, urejanje okolja, geodetske storitve d.o.o.
Za nove naložbene ritme
DELAVSKA HRANILNICA d.d. LJUBLJANA
OBČANKE IN OBČANI ŠOŠTANJA!
DELAVSKA HRANILNICA OSTAJA Z VAMI!
-	ohranjamo najcenejše plačevanje položnic, samo 0,33 EUR in 0,63 EUR,
-	novo odprtim osebnim računom po treh rednih prilivih plače ali pokojnine pripišemo 21,00 EUR,
-	za depozitno varčevanje vam priznamo do 5,45% obrestno mero,
-	za rentno varčevanje pa do 4,75% obrestno mero, krediti so po vaši meri:
-	najnižje obrestne mere,
-	strošek odobritve in zavarovanje kredita sta najugodnejša,
-	hipotekarne kredite dajemo do 30 let,
Ponudba, ki je vredna zaupanja!
Zelo vas bomo veseli v naši poslovni enoti: v Velenju, Šaleška 20,
tel.: 03 897 30 07, vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure.
Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si
E. pošta: velenje@delavska-hranilnica.si
P V INVEST
Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše.
Izdaja
Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode; 12,: 3325 Šoštanj -zanj Kajetan Čop, direktor izdajanje Lista |nančno omogoča Colina Šoštanj zanjo Cferko Menih, ■župan; -	■
Uredništvo
Jožica Andrejc, Milojka Komprej, Tjaša Rehar, Peter Rezman in Rafko Srebernjak
Fotografija na naslovnici:
Martina Žohar
Odgovorni urednik
Peter Rezman
Lektoriranje
Jožica Andrejc
(Za razpise in objave odgovarja naročnik.)
Priprava redakcije
Milojka Komprej
Produkcija
Vinko Pejovnik ml.
Vp Studio
Natiskano
900 izvodov.
Ifee sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 10 (oktober 2007), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 18. oktobra 2007.
Narava in ljudje, stran 30
VSEBINA
4	Fotografija meseca
5	Uvodnik
6	Naša občina
8	Dogodki in ljudje
Intervju	
10	Pogovor s podžupanom Občine Šoštanj Dragom Korenom
12	Pogovor s podžupanom Občine Šoštanj Vojkom Krneža
14	Dogodki in ljudje
15	Prostor za komentar
Informacije v prostoru	
16	Elektra
17	Šport
19	Šolski list
20	Sredina vabi
23	Podoba kulture
24	Lutkovni kotiček
25	Pisma bralcev
27	Cerkev in mi
28	Gledališče
30	Narava in ljudje
Slovenske avtohtone domače živali	
31	Varovanje naravne dediščine
33	Knjige
34	Čez Uršljo goro
36	Svetloba
37	Horoskop
38	Križanka
Foto meseca
Foto: Šolski list
USPEŠEN PRVI ŠPORTNI DAN
Na sončno soboto, 15. 9. 2007, smo na OŠ Šoštanj imeli prvi športni dan, in sicer smo se vsi učenci od 1. do 9. razreda, udeležili različnih pohodov, katere so skrbno vodili planinski vodniki. Učenci devetih razredov smo se z avtobusom odpeljali na Sleme. Od tam smo pot nadaljevali peš do Smrekovca. Pridružili so se nam tudi učenci iz Ljubnega in Črne na Koroškem, saj je pohod potekal v sklopu akcije treh občin (Šoštanj, Ljubno in Črna na Koroškem) Zavzemimo se za Smrekovec.
Pri koči smo se odpočili in pomalicali. Kmalu so se nam približale tudi koze. Čeprav so se jih nekateri na začetku bali, je strah kar hitro minil. Za spomin smo se nato še vsi skupaj slikali in odšli nazaj proti Slemenu. Pot je kar hitro minila, avtobusi pa so nas tudi že čakali, da nas odpeljejo nazaj v Šoštanj.
Prijetno utrujeni in polni svežega zraka smo se srečno vrnili domov.
Pia Verdnik, 9. a
ozniKu veiKeaa

Marija
Mokro poletno jutro je bilo, tako, da bi se človek najraje kar obrnil v postelji in spal naprej. Naš najstnik se je prijavil na planinski pohod. Da upa, da bo na Gorenjskem lepše vreme, je zagodrnjal ... Dobro se mi zdi, da tako rad gre v hribe, da v njem raste ljubezen do prelepih slovenskih planin. Saj prihajajo tista naporna leta, starši, ki smo to že »dali skozi«, že vemo... Zaenkrat kaže, da ima dobro družbo.
Fant je skočil iz avta na postaji pri velenjskem Šparu, ker je imel do odhoda še nekaj časa in je bil zmenjen s prijateljem pri bazenu. Takrat mi je zazvonil mobilni telefon in poklepetala sem s sestrično, potem pa sem se spet vključila v promet. Do križišča sem se pripeljala ravno takrat, ko je do tja pripešačil sin, ki je pred tem na bankomatu ponosno dvignil svojih 20 Evrov za na pot. Tisto jutro semaforji niso delali, po vsem mestu je bilo videti utripanje rumenih luči. Sin me je zagledal vštric sebe, se mi nasmehnil, malo pomahal z roko, pogledal levo in desno in stopil na cesto. Tudi jaz sem instinktivno pogledala levo in desno, mama pač. Iz slovenjgraške smeri je pridrvel, kaj pridrvel, prinorel mogočen črn orjak. BMW ali kaj, tako hitro je bilo, da enostavno nisem videla drugega kot luči in črno pošast, ki je švignila mimo. Moral je voziti z blazno hitrostjo, kajti pred tremi sekundami ga sploh nisva opazila. Ne otrok in ne jaz. Moj fant je bil približno sredi ceste. Seveda, ni bil dovolj previden, malo še zaspan in malo že tako ali tako bolj počasen. Ni ravno tekel čez cesto. V delčku sekunde, ko je voznik švignil, sem slišala dolgo tuljenje njegove hupe, ki se je razlegalo po mestu, dokler ni zmanjšal hitrosti in v križišču zavil v smeri Celja. Šlo je tako hitro, da voznik fanta najbrž sploh ni zaznal, dokler ni bil že mimo njega in šele takrat mu je zatrobil. Jutro je bilo megleno, mokro, vse se je svetilo od luči in dežja...
Fant je obstal kot vkopan, nekaj sekund je kar stal sredi ceste, na dveh črtah, meni pa je noga tako drhtela, da nisem mogla speljati. Vsak dan molim, da se otrokom ne bi kaj zgodilo in mogoče je nekdo uslišal mojo molitev. Verjamem, da je takrat ob fantu hodil angel varuh.
Tako malo, tako malo je manjkalo...
Divjak, dvomim, da ob naglici, v kakršni naj-
brž živiš, prebiraš časopise. Če pa vendarle, če se po kakšnem naključju prepoznaš v tem pisanju, pomisli. Ali se zavedaš, da če semaforji po vsem mestu ne delajo, potem tudi za pešce ni zelene luči, a morajo ti vseeno čez cesto? Vsak hip se lahko na zebri znajde starček s palico, šolarček s polno glavo vtisov iz prvih šolskih dni, zaljubljena najstnica, ki misli na svojega princa, zaskrbljena mamica, katere otrok ima že cel teden vročino ... Na kaj se vendar upaš zanašati, da čez mesto pelješ s hitrostjo, ki presega vsako razumno mejo?! Nesreča že tako hitro pride, pri hitrosti, s kakršno si vozil ti, pa je samo čudež in srečno naključje, če nisi koga povozil. Ko se zgodi, vsak razmišlja, kaj bi dal, da bi lahko zavrtel čas nazaj, kot zadnje čase pogosto slišimo na eni izmed radijskih postaj... Ampak čas teče samo naprej. In samo za tiste, ki so še živi...
Voznik velikega črnega avtomobila, tisto jutro si najbrž pravočasno prispel v službo, morda na sestanek v prestolnico, morda na borzo, na kak sejem, na letališče, lahko si bil namenjen kamor koli, nikoli ne bom vedela. Ker si samo eden izmed mnogih divjakov, ki sejejo žalost v slovenske domovet zaradi katerih »preveč je belih rož ob cestah«! Če se nekoč ne bo izšlo, upam, da ne boš onesrečil nikogar drugega, pač pa samo sebe. In samo toliko, da boš vendarle prišel k pameti. Ker celo takemu, kot si ti, zares grde nesreče ne privoščim.
Moj sin ima od tistega jutra pogosto moreče sanje in tudi v meni je ostal strah, ki ga zavestno skušam odgnati, znotraj pa vseeno kljuva in žre misel, ali bodo vsi prišli zdravi domov, saj smo vsak dan na cesti. Upam, da mora tlači tudi tebe, voznik velikega črnega avtomobila, če imaš kaj vesti v tem podivjanem času!
Spoštovane občanke in občani!
Skoraj pol tisočletja bo minilo, koje Šoštanj dobil trške pravice in s tem gospodarsko moč, ki je pomembno zaznamovala razvoj in zgodovino našega kraja. Njegova burna zgodovina je prebivalcem skozi različna obdobja prinesla mnoge spremembe, a najpomembnejše je, da smo danes kljub najrazličnejšim preteklim dogodkom ostali občani Šoštanja, kar kažejo tudi demografske številke.
Zato vam drage krajanke in krajani ob občinskem prazniku želim, da tudi v prihodnje skupaj nadaljujemo razvoj naše občine ter vas hkrati vabim, da s svojim obiskom počastite številne prireditve, ki smo vam jih s soorganizatorji pripravili v mesecu septembru.
Vaš župan Darko Menih, prof.
Željam in povabilu se pridružujejo tudi občinski svetniki in uprava Občine Šoštanj
Sporočila Občine Šoštanj
Izplačanih že več kot 710.000 EUR
Na sedežu Občine Šoštanj je že od 19. julija objavljen seznam upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Šoštanj.
Upravičencem je bilo do včeraj v podpis poslanih že l6l6 poravnav, od tega je bilo vrnjenih okoli 1480. Z izplačili smo tako, kot smo napovedali, pričeli v začetku avgusta. Sredstva upravičencem, ki jim pripadajo na osnovi vrnjenih in podpisanih poravnav, nakažemo na njihove račune v osmih do desetih dneh po prejemu podpisanih poravnav.
Do 29. avgusta je bilo tako izplačanih že čez
710.000	EUR, na izplačilo zaradi plačilnega roka osmih dni pa čaka še približno 120 podpisanih poravnav.
Prejeli smo tudi 16O sklepov o dedovanju, kar pomeni v povprečju dve poravnavi za enega pokojnega upravičenca. Kot zanimivost lahko povemo, da smo imeli primer, kjer je po enem upravičencu dedovalo kar 17 dedičev in smo torej morali pripraviti za vsakega od 17 dedičev ustrezne dokumente in izračune.
Okoli 120 pa je številka upravičencev, katerim poravnav še nismo poslali - od tega jih je približno polovica pokojnih, za katere dediče še čakamo, da dostavijo ustrezne listine.
Polovica pa je takšnih, za katere še po večkratnih poizvedbah ne moremo ugotoviti vseh podatkov, predvsem gre tu za tiste, ki so se preselili oz. odselili.
Zato ponovno pozivamo vse, ki poravnave še niste dobili, pa ste na seznamu, da se oglasijo na sedežu Občine ali pokličejo v tajništvo, na tel. št. 8984302.
Prav tako obveščamo vse občane, da bomo z
31.	avgustom z oglasne deske umaknili seznam upravičencev, kar pa ne pomeni, da je vračanje vlaganj v telekomunikacije končano.
Poročilo o poplavah v Občini Šoštanj
Civilna zaščita Šoštanja je v torek, 18.9- tl, v popoldanskih urah začela spremljati stanje ob reki Paki, saj se je njen vodostaj dvigal proti kritični meji ter jo kmalu nato tudi presegel.
Zato je nekaj minut po pol osmi uri zvečer prišlo do aktiviranja občinskega štaba Civilne zaščite, ki je po ogledih na ogroženih območjih ugotovila, da je Paka zalila kletne prostore v stanovanjskih hišah v Penku, Florjanu in Topolšici ter bloke na Kajuhovi cesti in Tovarniški poti v Šoštanju.
Na cesti Šoštanj - Velenje je voda na cestišče naplavila večji drevesni štor, na katerega je naletelo osebno vozilo, pri čemer je nastala materialna škoda.
Okoli 21. ure zvečer pa se je v Lokovici pod Mrakom sprožil plaz, ki je z okoli 200 kubičnimi metri zemlje zasul in onemogočil promet na lo-
kalni cesti. Plaz se danes že sanira in odpravlja.
Skozi celoten včerajšnji dan in večer so bili v popolni pripravljenosti in na terenu člani vseh štirih gasilskih društev občine Šoštanj.
V Šoštanju je sodelovalo 50 gasilcev s 5 vozili, v Lokovici 10 gasilcev z 1 vozilom, v Gaberkah 20 gasilcev z 2 vozili in v Topolšici l6 gasilcev z 1 vozilom.
O dogodkih sta bila sproti obveščena tudi župan Darko Menih in podžupan Vojko Krneža, ki sta s skupaj s poveljnikom Civilne zaščite Petrom Radojem nekaj pred polnočjo odšla na teren, kjer sta si ogledala nastalo škodo in obiskala vsa štiri gasilska društva.
Ocena škode zaenkrat še ni znana, saj bo danes župan s podžupanom in poveljnikom Civilne zaščite ponovno odšel na teren, kjer si bodo ogledali cestno infrastrukturo, objekte in ponudili pomoč najbolj prizadetim občanom.
Sodelovanje Občine Šoštanj na 40. MOS Celje
Občina Šoštanj se je na povabilo obrtne zbornice Velenje v četrtek, 13. septembra, udeležila 40. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju.
Tina Videmšek iz občinske uprave in Iva Maze iz Turističnega društva Lajše sta s propagandnim materialom turističnih zanimivosti kraja in domačimi dobrotami, med katerimi je bilo veliko zanimanja za degustacijo krompirjevega, korenčkovega in čebulnega kruha, odlično predstavili celotno ponudbo občine.
Vrnili sta se s precej dobrimi občutki, saj je bilo zanimanje za ponudbo kraja pod Pustim gradom kar precejšnje.
Veliko povpraševanja je bilo predvsem po kmečkih turizmih v okolici oz. po takšnih oblikah možnosti aktivnega preživljanja počitnic, zato bo Občina Šoštanj v prihodnje morala začeti razmišljati o načinih spodbujanja tovrstnega turizma v kraju.
Letošnja že druga predstavitev občine Šoštanj na obrtnem sejmu v Celju je pokazala, da je njena udeležba dobrodošla in koristna, saj se le tako lahko približa potencialnim domačim in tujim gostom, zato se bo tudi naslednje leto z veseljem odzvala povabilu na največji sejemski dogodek v Sloveniji.
Asfaltiranje dela Primorske ceste
Občina Šoštanj je pred dobrim mesecem začela z obnovo Primorske ceste od mosta čez reko Pako v Florjanu (Puharski most) do Primorske
ceste 3- Začetek gradbenih del se je zaradi največje koncentracije vodov in prometne obremenjenosti najprej začel na delu od centra mesta proti industrijskim halam Gorenja, d.d..
Tukaj se je popolnoma obnovilo cestišče in vodovodno omrežje, se sanirali toplovodni odseki, pripravili fekalni vodi, postavila javna razsvetljava, uredilo odvodnjavanje in pločniki na obeh straneh cestišča.
Nepredvideni intervencijski poseg Komunalnega podjetja Velenje konec avgusta je prestavil zaključni datum del na tem odseku, zato se je grobo asfaltiranje tega dela cestišča začelo 17. septembra.
Pojasnilo o zaprtju bazena Šoštanj
Z letošnjim letom je po več kot 40 letih delovanja prenehal obratovati šoštanjski bazen. Odločitev za njegovo zaprtje ni bila lahka niti hitra, saj je bazen dolga leta veljal kot priljubljeno kopališče med krajani kot tudi med obiskovalci sosednjih občin.
Bil je pomemben prepoznaven znak mesta, kjer so se ob poletnih dneh družile in zbirale vse generacije.
Kljub njegovi nerentabilnosti in slabemu sezonskem obisku, so bili letos na začetku leta na občini poskusi, da se bazen vsaj letošnjo sezono ponovno usposobi, vendarle pa je pregled na kraju mesta, upoštevanje strokovnega mnenja in pregled preteklih prodanih vstopnic, to odločitev spremenil.
Foto: Arhiv	Foto: Arhiv	Foto: Arhiv
Razpoke na stenah in talnih ploščah, ki so po mnenju strokovne ocene nastale kmalu po izgradnji zaradi krčenja betona v t. i. mladi dobi betona, slabo tesnjenje školjke, zaradi katerega je med obratovanjem prihajalo do velike izgube vode, in posedanje konstrukcije, so resno ogrožale stabilnost in varnost celotnega objekta.
Celotna obnova le bazenske školjke, pri kateri bi odpravili vzroke in posledice posedanja, bi po zadnjih strokovnih ocenah davkoplačevalce obremenila za nekaj več kot 140 tisoč evrov. To je znesek, ki bi ga občina po mnenju nekaterih lahko kljub vsemu investirala, vendarle pa je pregled poslovnih knjig in predvsem pregled statistke obiska bazena v preteklih letih govoril v prid zaprtju.
Vse od leta 2002 so bili stroški obratovanja dvakrat, v zadnjem letu pa celo pet krat višji od prihodkov. To so dejstva, ki jih občina ob številnih nujnih projektih, ki čakajo na izvedbo, ne more spregledati, zato je bilo zaprtje bazenskega kompleksa edina preudarna odločitev, ki je zorela kar nekaj časa in katero je na svoji redni seji potrdil tudi Svet občine Šoštanj, i
Svetovalka za odnose z javnostmi Andreja Moškon, uni. dipl. nov
Čebelarji pri županu
Pred nedavnim so šoštanjskega župana Darka Meniha obiskali predstavniki Čebelarskega društva Šoštanj - Ravne in predsednik Čebelarske zveze zgornjesa-vinjsko šaleškega območja (ČZ SA-ŠA) Marko Purnat. V pogovoru so čebelarji želeli župana seznaniti s svojimi številnimi dejavnostmi pa tudi s težavami, s katerimi se ob tem srečujejo.
Predsednik šoštanjskih čebelarjev Dušan Gorenc je najprej spregovoril o organiziranosti področne čebelarske zveze, ki združuje dvanajst stanovskih društev iz obeh dolin. Ta sicer deluje šele leto in pol, vendar se je ustanovitev izkazala za zelo dobro, saj so že v tako kratkem času vidni rezultati. Tako se je izrazito izboljšal pretok informacij med društvi in tudi s Čebelarsko zvezo Slovenije. Še posebej pa se je na ta način povečala informiranost vsakega člana - teh je okoli 400 - saj jimje uspelo ustanoviti interni časopis. Imenuje se Čebelica Saša in izhaja občasno. Brezplačen izvod dobijo razen članov tudi vse knjižnice, šole in vrtci na našem področju.
Zveza in skupaj z njo društva pa skrbijo tudi za pravilno in za zdravje potrošnika varno zdravljenje čebel in njihovih bolezni. Za vse te dejavnosti pa zveza in društva potrebujejo sredstva. Čebelarstvo sicer nekako spada med kmetijske dejavnosti, vendar iz teh virov zanje ni namenjenih nobeni sredstev. Tako so prepuščeni svoji iznajdljivosti pri pridobivanju sponzorskih sredstev in »milosti« posameznih občin, ko te delijo denar med številna društva.
Marko Purnat je poudaril še eno dejavnost zveze, ki je pomembna zlasti v dobi vseživljenjskega učenja. Zveza organizira seminarje in izobraževanja za člane. Predavateljev ni potrebno plačati, če se zagotovi zadostno število slušateljev, kar bi
bilo v posameznem društvu težje, poleg tega je v restavraciji Gaj v Mozirju, kjer izobraževanja potekajo, za to dejavnost primeren prostor. Program predavanj je objavljen v čebelarskem tisku za celo leto, da se na to lahko pripravi vsak čebelar.
Predstavil je še dejavnosti za vzrejališče čebeljih matic avtohtone pasme kranjske sivke, ki bo v občini Luče, izdelavo publikacije o slovenskem čebelarskem turizmu in o odkritju kipa čebelarju, duhovniku, prevajalcu in dobrotniku Janezu Goličniku v Mozirju, kjer se je ta rodil.
Izpostavil je organiziranje promocijske akcije, ko bodo čebelarji odnesli med v vsak slovenski vrtec, da se bodo otroci z njim seznanili in ga imeli za zajtrk. V ta namen poteka zbiranje medu pri vseh čebelarjih Slovenije.
Župan Darko Menih je sklenil pogovor z ugotovitvijo, da so ga čebelarji zares podrobno in argumentirano seznanili s svojo dejavnostjo in da je zvedel o tej dejavnosti marsikaj novega. 1
■ Marija Lebar
Nova parkirišča v Belih Vodah
V Belih Vodah so v nedeljo, 16. septembra, popoldne predali namenu štirinajst novih parkirnih prostorov. Uredili sojih na mestu med šolo in cerkvijo, da ob raznih prireditvah in pogrebih mirujoči promet ne bo oviral prevoznosti ceste.
Kot je povedal dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Bele Vode Gregor Petkovnik, so sporazumno s šoštanjsko župnijo podrli in odstranili staro »farovško štalo« in na njenem mestu levo od kapele asfaltirali in označili štirinajst parkirnih prostorov. Ti so bili potrebni tudi zato, ker želijo Belovoščani zgraditi mrliško vežico, zanjo pa ne bi dobili potrebnih dovoljenj, če ne bi zagotovili ustreznega števila parkirišč. S pridobitvijo, ki so jo slovesno predali namenu v nedeljo, je tako tej zahtevi zadoščeno.
V	Belih Vodah pričakujejo, da bodo do konca oktobra dobili ustrezne papirje in če bo vreme ugodno, naj bi začeli, morda pa tudi končali še pred zimo zemeljska dela, ki so potrebna za mrliško vežico. Sredstva zanjo bodo zagotovili iz najemnin za grobove, stala pa bo čez cesto, nasproti pokopališča.
V	lepem nedeljskem popoldnevu se je zbralo kar nekaj krajanov. Spregovoril je tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih. Dejal je, da so Belovoščani spet opravili pomembno delo, kar pa ni čudno, saj so znani po tem, da »znajo stopiti sku-
ŠOŠTANJ PRAZNUJE
PRIREDITEV V KAJUHOVEM PARKU:
14.00 - Začetek pohoda po Trški poti
15.00 -Športno-kulturno dogajanje (taborniki, motoristi, pevski zbori, godba...)
PRIREDITEV SE PRESTAVI NA ROKOMETNO IGRIŠČE:
18.00 - »Mladi upi« - pojemo z Ireno Vrčkovnik 19.30 - Prihod kneza Tresimirja v izvedbi Turistično olepševalnega društva Šoštanj 20.00 - Zabava do jutranjih ur z ansamblom ZUPAN in Danijem Gregorcem
ZA HRANO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO!
pa). Nato je skupaj s predsednikom Petkovnikom slovesno prerezal trak. Vse skupaj je nagovoril še šoštanjski dekan Jože Pribožič, ki je pridobitev še blagoslovil. Ob dogodku je bila navzoča tudi domačinka, nova ministrica za zdravje, Zofija Mazej Kukovič. R
Marija Lebar
Sedaj urejena okolica
Tudi v Krajevni skupnosti Skorno - Florjan so bogatejši za novo pridobitev. Po dolgih letih jim je uspelo komunalno urediti okolico Doma krajanov v Florjanu. Ped nedavnim so delavci samostojnega podjetnika Franca Fajdige najprej utrdili zemljišče, za kar so porabili kar precej nasipnega materiala. Naredili so kanalizacijo za odvajanje meteorne vode. Na vrsto je prišlo še polaganje asfalta in ureditev potrebnih parkirišč.
Predsednik Krajevne skupnosti Skorno - Florjan Valter Pirtovšek pravi, da bodo novo pridobitev slovesno predali namenu ob otvoritvi 29. oktobra.
Sicer pa so v Skornem pričeli s prenovo ceste. Dela seveda povzročajo zastoje v prometu, vendar se krajani ne pritožujejo preveč, saj so prenovo ceste čakali že dalj časa in je bila zares nujno potrebna. Cestišče je bilo tako dotrajano, da ni povzročalo samo škode na vozilih, pač pa je bilo že tudi kar nevarno. R
Marija Lebar
Odprli so strelišče v Ravnah
Sončno torkovo popoldne, 11. septembra, je bilo na igrišču v spodnjih Ravnah spet zanimivo. Člani Društva upokojencev Šoštanj, pododbora Ravne, so držali besedo (ki so jo dali na odprtju kegljišča)
in še pred jesenjo odprli strelišče. Da je bila zadeva bolj svečana, so povabili člane DU Šmartno ob Paki, DU Šoštanj - meščane in DU Pesje, ki pa so bili zadržani in so se tekmovanju odpovedali.
Odprtje je potekalo v pravem športnem duhu. Upokojenci so se pomerili v streljanju, kegljanju, balinanju in metanju krogov na količek. Kot je značilno za rekreacijo Ravenčanov, je del vsakotedenske rekreacije tudi telovadba oz. razgibavanje telesa pod vodstvom g. Kodruna. Tudi tokrat je bilo tako. Po naporni telovadbi je sledila razglasitev najboljših strelcev. Čeprav je vse vodila skupna misel - druženje in ne tekmovalnost, so ob koncu z velikim veseljem zaploskali najboljšim. Priznanja je najuspešnejšim podelil g. Ivan Stvarnik, predsednik pododbora DU Ravne. Kot najboljša ekipa so se izkazali strelci DU Šmartno ob Paki, za najboljšega posameznika pa je bil razglašen g. Alojz Podvratnik (član DU Šmartno ob Paki).
Po uradnem delu je sledila pogostitev z bogračem, za katerega sta poskrbela g. Jančič in g. Praprotnik, stara mačka kuhanja bograča, ki je bil odličen. Nato so se prisotni poveselili še ob zvoku harmonike.
Ravenski upokojenci so se ponovno izkazali za odlične gostitelje. Radi bi se še enkrat zahvalili g. Miranu Videmšku, ki jim je daroval del gozda, da so lahko zgradili strelišče in bodo od sedaj naprej na rednih tedenskih rekreacijah razvijali tudi to panogo. R
Nastja Stropnik
Janez Drnovšek obiskal prizadete
Potem, ko predsednika države Janeza Drnovška kar nekaj časa nismo videli v javnosti, se je po katastrofalnih poplavah podal na teren, da vsaj z besedami omili tragične posledice, ki jih doživljajo ljudje, ki so izgubili imetje in svojce. Predsednik ni ostal samo pri besedah. Za odpravljanje posledic katastrofe je namenil
25.000	evrov proračunskih sredstev, ki so bila namenjena delovanju njegovega urada.
Drnovšek si je ogledal Železnike, nato pa se je v soboto, 22. septembra, mudil v Savinjski dolini. Najprej je obiskal Golobove v občini Letuš, kjer sta pod plazom ugasnili dve življenji, izgubili pa so tudi domačijo. Nato se je predsednik podal še v Zgornjo Savinjsko dolino.
Na tem področju je bilo najhuje na Trnovcu v občini Rečica, kjer je voda z obširnega pobreškega polja, ki si je iskala pot v strugo Savinje, spodjedla stanovanjsko hišo Franca Deleje. Ta se je prelomila na pol, štirje družinski člani so hišo pravočasno zapustili, 60-letnega gospodarja pa so domačini komaj prepričali, da je odšel iz hiše. »Okoli pol osmih zvečer je hiša pričela pokati, dobri dve uri pozneje se je je pol podrlo,« je povedal najbližji sosed. Pretreseni gospodar tudi v pogovoru z Janezom Drnovškom ni mogel skrivati solz.
Predsednik Drnovšek je Delejeve obiskal v soboto opoldne v spremstvu Darka Buta, poveljnika štaba za zaščito in reševanje - izpostave Celje, poslanca v DZ Jakoba Presečnika in poveljnika Zgornjesavinjske gasilske zveze Janka Žuntarja ter rečiškega župana Vinka Jeraja. Na prizorišču pa so bili že tudi gradbeni stroji, ki so pričeli s prvo sanacijo. Vendar poznavalci trdijo, da je brežino, na kateri stoji več hiš tega naselja, dodobra načela tudi narasla Savinja in ob prvi večji vodi utegnejo biti posledice nepredstavljive. R
Marija Lebar
Foto: Marija Lebar __Foto: Marija Lebar__Foto: Marija Lebar	Foto: Marija Lebar
Pogovor s podžupanom Občine Šoštanj Dragom Korenom
Pogovarjala se je Milojka Komprej
Po lanskoletnih volitvah in ko je župan Občine Šoštanj prof. Darko Menih že krepko v sedlu in so pristojnosti, naloge in pooblastila razdeljena, se že lažje pogovarjamo o tem, kaj se dogaja na različnih področjih v občini. Ker je pred vrati občinski praznik in ker se prazniki na taki ravni velikokrat slavijo z delovnimi uspehi, je priložnost več, da občanom predstavimo delo na področju družbenih dejavnosti, ki jih pokriva podžupan Drago Koren. Vprašanja, kot so dela v zvezi z Mayerjevo vilo, muzejem usnjarstva in podobno, so seveda aktualna, nič manj pa občane verjetno ne zanima, kako je s socialo, izobraževanjem, kulturnimi društvi in drugimi dejavnostmi v občini. S podžupanom Občine Šoštanj in poslancem v DZ Dragom Korenom smo skušali odgovoriti na nekaj vprašanj v tej smeri.
Izteka se prvo leto po lokalnih volitvah, ki so prinesle zamenjavo župana, drugačen sedežni red v Svetu Občine Šoštanj in tudi podžupanska mesta. Župan prof. Darko Menih vam je zaupal vlogo podžupana, in sicer pokrivate področje družbenih dejavnosti. Lahko predstavite občanom, kakšno je vaše delo?
Res je že minilo skoraj leto dni od zadnjih lokalnih volitev, ko so se na novo premešale “občinske karte”. Zamenjalo se je vodstvo občine, na novo so se formirale občinske komisije. Novoizvoljeni župan me je povabil k aktivnejšemu sodelovanju pri delu občine v tem mandatu. Tudi sam sem čutil odgovornost, da dam svoj prispevek k nadaljnjemu razvoju naše občine. Tako mi ni bilo težko sprejeti povabila župana, da prevzamem funkcijo podžupana za področje družbenih dejavnosti. Moje delo je predvsem pomoč županu na tem področju.
Ali delate kot podžupan profesionalno?
Ne, ne. Delo podžupana opravljam neprofesionalno, kajti še vedno sem tudi poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Tako lahko županu pomagam tudi na drugih področjih, še posebej pri urejanju zadev na ministrstvih in drugih državnih organih.
Področje družbenih dejavnosti je širok pojem. Lahko naštejete, kaj vse zajema?
Pojem družbene dejavnosti je res širok, tako kot je v resnici široko to področje. Na nivoju občine zajema zdravstveno in socialno varstvo, predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, kulturno dediščino, ljubiteljska kulturna društva, humanitarna društva in organizacije, dejavnost knjižnice, javna dela v okviru aktivne politike zaposlovanja ter znanstveno in raziskovalno dejavnost.
Prejšnji župan je imenoval samo enega podžupana, pa še ta je opravljal več ali matij protokolarne funkcije. Se vam zdi, da občina bolje funkcionira z dvema oziroma tremipodžupani?
V to sem trdno prepričan. Odločitev župana za več podžupanov pomeni odločitev za timsko vodenje občine. Iz teorije in prakse izhaja, da je dobro timsko delo tudi najboljše delo. Vsi poznamo rek “več glav več ve”. Vsak ponedeljek sedemo skupaj župan, podžupani, direktorica občinske uprave in delavci uprave, ki vodijo posamezna področja. Skupaj pregledamo opravljeno delo in načrtujemo potrebne dejavnosti za naprej. Takšen način dela bo prav gotovo prinesel dobre rezultate.
Lma za vas kakšen projekt posebno prioriteto oziroma na katerem področju se vam zdi, da boste s svojim znanjem in ravnanjem največ pripomogli?
Ta hip se na področju družbenih dejavnosti intenzivno ukvarjamo s projektom III. faze prenove Zdravstvene postaje Šoštanj, z muzejem usnjarstva in s prenovo vile Mayer z vrtom. Aktivno sodelujem v projektnih skupinah, ki jih je župan imenoval z namenom, da omenjene projekte izvajamo strokovno, učinkovito in v skladu z načrtovanimi smernicami.
Vila Mayerje za Šoštanjčane pomembna z več vidikov. Zakaj?
Mayerjevo vilo je marca leta 2002 Premogovnik Velenje brezplačno prenesel v last Občine Šoštanj z namenom, da se v njej izvaja kulturna in izobraževala dejavnost. Objekt vile Mayer s pripadajočim vrtom je bil lani razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, zato je vsak poseg na tem objektu narejen v skladu z navodili, ki jih je zapotrebe prenove izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje. Naša prizadevanja so usmerjena v obnovo objekta, ki ga je pred leti močno poškodovala poplava zaradi puščanja vode iz radiatorja v zgornjem nadstropju. Načrtujemo, da bomo v prenovljenih notranjih prostorih postavili stalne zbirke umetniških del kiparja Ivana Napotnika, likovna dela iz zbirke Napotnikove galerije, domoznansko zbirko Zvoneta Čebula in hortikulturno zbirko Alojza Kojca. Želimo urediti tudi prostor za protokolarne namene in poročno dvorano. V podstrešni mansardi bo poleg ateljeja Likovne sekcije Premogovnika Velenje prostor tudi za ustvarjalne delavnice, predavanja, morda tudi za kakšno stalno razstavo o zgodovini Šoštanja. Rad bi poudaril, da bo v preddverju vile turistična informacijska točka, ki jo Šoštanj nujno potrebuje, saj se turisti v našem mestu težko znajdejo. Posebej privlačna bo nova podoba vrta Mayerjeve vile, ki bo zajemal domala celoten nekdanji obseg vrta (vse do otroškega igrišča na zahodni strani Cankarjevega naselja). Predstavitev idejne zasnove prenove vile in vrta so svetniki julija letos sprejeli z odobravanjem in veliko naklonjenostjo.
Kako daleč ste s projekti, oziroma delom?
Projektna skupina intenzivno dela, sestajamo se enkrat tedensko, trenutno pa smo v fazi pridobivanja projektnih pogojev, saj je potrebno zaradi spremembe namembnosti pridobiti gradbeno dovoljenje. Dela bodo izrazito fazno zastavljena, saj bo potrebno, kot sem že omenil, vsak poseg prilagajati zahtevam stroke. Naša želja je, da vila Mayer skupaj z vrtom in z načrtovanimi vsebinami, ki jih želimo umestiti vanjo, čim prej zasije in postane del bogate šoštanjske kulturne in umetniške tradicije.
Sodelujete tudipriprojektu muzeja usnjarstva?
Muzej usnjarstva v Šoštanju bo prav gotovo izjemen »spomenik« številnim generacijam šoštanj-skih usnjarjev, ki so pripomogli, da je bil Šoštanj pomembno zapisan na gospodarski zemljevid tedanje avstro-ogrske monarhije. Prihodnje leto bo minilo 220 let od ustanovitve Vošnjakove us-njarne v Šoštanju, zato nas še toliko bolj veseli, da smo uspeli za ta projekt pridobiti tudi nepovratna evropska sredstva. Če ne bi uspeli z muzejem, bi spomin na nekdaj mogočno, največjo usnjarno v tem predelu Evrope bledel, dokler ne bi z zadnjimi generacijami še živečih usnjarjev postopoma ugasnil. Šoštanj si ta muzej preprosto zasluži. Muzej usnjarstva v Šoštanju bo pomembna turistična pridobitev ne le lokalnega, ampak tudi regionalnega in nacionalnega pomena. Evropa zna ceniti in negovati tehniško dediščino, zato je prav, da
šoštanjski usnjarski muzej postane del evropske kulturno dediščinske zavesti.
Vstopate v drugo leto štiriletnega mandata. Verjetno je štiriletni program več ali manj jasen. Kako vi vidite obdobje, ki je pred vami?
Sem človek vedrega značaja in s pozitivnim pogledom na življenje. Že po svoji naravi sem optimist. In tako vidim tudi bodočnost naše občine. Prepričan sem, da se bo nadaljeval uspešen razvoj tako mesta kot vseh ostalih krajevnih skupnosti v naši občini. V zadnjem letu je že bilo opravljenega veliko začrtanega dela, pripravljajo pa se še dobri projekti, ki jih bo moč tudi uresničiti. Veliko projektov se že izvaja (cesta v Skorno, Primorska cesta, šola v Topolšici, komunalna infrastruktura v Gaberkah in Ravnah).
Ste tudi član oziroma predsednik komisije za negospodarske dejavnosti. Kako gledate s tega položaja na probleme v Šoštanju?
Moje dolgoletno delo v tej komisiji nadgrajujem z delom v poslanski pisarni, kjer se občanke in občani osebno želijo pogovoriti o določenih problemih. Resnici na ljubo je prav, da povem, da imajo nekateri naši občani tudi veliko težav in stisk. Vsake pomoči in nasveta so ti ljudje zelo veseli. Včasih je dovolj že to, da si pripravljen sogovornika poslušati. Se pa komisija za področje negospodarskih javnih služb ukvarja tudi z obravnavo dokumentov s področja družbenih dejavnosti (odloki, pravilniki) pa tudi z vprašanji s področja sociale.
Vaša izobrazba in poklicna pot?
Po končani gimnaziji sem študiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in si pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir geodezije. Zaposlil sem se na Geodetski upravi Velenje, kjer sem z leti postal njen direktor. Po uvedbi nove lokalne samouprave in prehodu geodetske službe pod državo sem postal vodja Izpostave Območne geodetske uprave Velenje. Na volitvah leta 2004 pa sem bil izvoljen za poslanca državnega zbora.
Vaša politična pot in strankarska pripadnost?
Ob prvih začetkih demokratizacije v Sloveniji sem čutil dolžnost, da tudi sam prispevam svoj delež k temu procesu. Tako sem sodeloval pri ustanovitvi Slovenskih krščanskih demokratov, takrat še v skupni občini Velenje. To je bila stranka, ki se je najbolj ujemala z mojim osebnim prepričanjem. Srečen pa tudi ponosen sem na to, da sem sodeloval v procesu osamosvajanja Slovenije. Pred sedmimi leti se je “po sili razmer” porodila Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka. Tudi v Šoštanju smo ustanovili občinski odbor NSI, ki ga še danes vodim.
Največji uspeh so vsekakor zadnje državnozborske volitve, na katerih sem bil izvoljen za poslanca.
Se vam zdi, da kot poslanec v DZ RS
laže pokličete katerega od ministrstev in laže kaj uredite za projekte, kijih vodi Občina Šoštanj ali pa vas to omejuje, če na primer resor vodi minister, kije politično drugače opredeljen?
Vsak poslanec je neposredno izvoljen na splošnih volitvah. Prav to mu daje posebno težo. Še posebej, če si koalicijski poslanec, imaš vsakodnevne stike z ministri, sekretarji in drugimi uslužbenci ministrstev. Tako so nam vrata na teh ustanovah tako rekoč odprta. Poslanec lahko veliko naredi tudi za svoj volilni okraj. Pri tem je zelo pomembno, kakšno je sodelovanje med občino in poslancem. Predvsem občina je tista, ki lahko ali pa ne izkoristi poslanca s svojega območja. Za Občino Šoštanj lahko rečem, da je zadnje leto to sodelovanje resnično dobro.
Na področju državnih cest sem uspel, da so se v državni proračun uvrstile sanacije nekaterih cest: Lokoviška magistrala, cesta skozi mesto Šoštanj, cesta Šoštanj-Zavodnje.
Kakšno je vaše sodelovanje z občinsko upravo? Bi mogoče v sistemu delovanja kaj spremenili?
Kot podžupan sem precej bolj spoznal šoštanj-sko občinsko upravo in lahko rečem, da dela zelo dobro. Prav je, da tudi ob tej priložnosti resnično pohvalim vse zaposlene na občini. Na področju družbenih dejavnosti Alenka Verbič s pomočjo Tine Videmšek uspešno obvladuje zelo obsežno in zahtevno področje. Sami rezultati dela (uspešni projekti) povedo dovolj. Vrsto let sem tudi sam delal v občinski in državni upravi, tako mi to delo ni tuje. Država je vrsto let občinam samo nalagala nove naloge, finančnih sredstev za to pa ni zagotavljala. Na srečo se je v zadnjih dveh letih, še posebej po zaslugi finančnega ministra dr. Andreja Bajuka, to spremenilo. Tako lahko občine laže izvajajo vse zahtevane naloge.
Kako bi nagovorili občane ob občinskem prazniku ali tudi sicer?
Vsem občankam in občanom želim veliko veselja do življenja. Bodite ponosni ljudje, ponosni na svoj kraj in občino. Imejmo radi svoj kraj in spoštujmo drug drugega. Želim, da bi videli, kar je lepega in dobregav vašem in sosednjem kraju, videli tudi vse tisto, kar se da še izboljšati, in pri vseh izboljšavah tudi z veseljem sodelovali. Če bomo povezani, si prisluhnili, pomagali drug drugemu, se skupaj veselili, bo življenje resnično lepše.
Imate kakšen rek ali misel o življenju, ki ste jo tudi sami večkrat uporabili?
Vse življenje se skušam držati reka: “Kar ne želiš, da drugi tebi storijo, ne stori ti drugim, in kar želiš, da drugi tebi storijo, stori ti drugim.”
Gospod podžupan, hvala za pogovor. Ob priložnosti bova še katero več rekla o sociali, izobraževanju in kulturi ter še o čem aktualnem, za zdaj pa vam želim prijetno praznovanje ter veliko delovnih uspehov v vaše dobro in dobro nas, občanov.
Pogovor s podžupanom Občine Šoštanj Vojkom Krneža
ro
r
"'oče o raz

me'
Pogovarjal se je Peter Rezman
Pred vratije občinskipraznik, neke vrste slavnostna inventura minulega leta na projektih, kijih vodi občina. S katerim projektom ste bili v minulem obdobju najbolj obremenjeni?
Prvo leto vodenja občine v celotnem štiriletnem mandatu, ki nam je bil s strani volivk in volivcev zaupan, je najtežje. Najprej se je bilo treba seznaniti z dejanskim stanjem ob primopredaji, potrebno analizirati obstoječe projekte, jih vgraditi v naš program in v najkrajšem času vse to realizirati. Ni nam bilo lahko. Vendar smo se odgovornosti in resnosti zavedali že v času, ko smo bili v opoziciji in se na tak način tudi lotili dela. Naš program ali drugače rečeno obljube so bile velike. Skeptiki ocenjujejo, da smo preveč obljubili, vendar so naše obljube odraz potrebah občank in občanov, ki živimo in delamo v občini Šoštanj. Največje obremenitve so ravno na področju okolja in prostora, kako čim hitreje s prostorskimi akti urediti naš prostor zanimiv investitorjem, da bodo lahko investirali v projekte, od katerih bodo imeli koristi vsi. V mislih imam postopke, ki bodo privedli, da bomo v Šoštanju v najkrajšem času dobili dostojno trgovsko ponudbo v obliki nakupovalnega centra, izgradnja infrastrukture, cest, vodovoda, kanalizacije. Pri obnovi Primorske ceste je bilo precej ovir, ki smo jih rešili. Obnova se je vendarle začela in tako je prva, najtežja faza že končana, v nadaljevanju pa pričakujemo precej manj problemov.
Na začetku sedanjega mandata je župan predlagal tri podžupane, od tega sta dva imenovana, tretji formalno ni bil imenovan. Kako ste si podžupan Drago Koren, Viki Drev, ki zaradi občinskega statuta ne more biti imenovan, in vi, razdelili delovna področja?
Župan si je za vodenje izbral teamski način, saj se je odločil za tri podžupane. Prepričan sem, da je bila njegova odločitev pravilna. Že ob pogledu na naš program je jasno, da je dela ogromno in vsekakor bo lahko tako veliko delo, bolje in hitreje opravila dobro uigrana ekipa, ki si jo je izbral župan. Po resorjih ima vsak od nas svoje zadolžitve in sicer g. Drago Koren pokriva področje družbenih dejavnosti, g. Viktor Drev pokriva komunalno infrastrukturo jaz pa sem zadolžen za okolje in prostor.
Se vam ne zdi, da je bila zavrnitev spremembe statuta, ki bi omogočila imenovanje Vikija Dreva, v bistvu nezaupnica njegovemu imenovanju?
Za spremembo statuta je potrebna dvotretjinska večina, kar pomeni, da mora pri spremembah sodelovati tudi opozicija. Jasno pa je, da od volitev še ni preteklo dovolj časa, da bi si poraženci lokalnih volitev zacelili rane in se lotili dela kot konstruktivna opozicija. Spremembe statuta so nujne, saj ga je potrebno uskladiti z zakonodajo, vendar ima opozicija pravico do svojega mnenja in za svoja ravnanja tudi sprejema odgovornost. Do spremembe statuta pa bo vsekakor moralo kmalu priti, saj takšen kot je sedaj, ni ustrezen. Ne verjamem da je bila zavrnitev statuta, ki bi omogočila imenovanje g.Viktorja Dreva za podžupana, nezaupnica njegovemu imenovanju, mislim da je šlo bolj za »nagajanje« opozicije.
Prejšnji župan je imenoval samo enega podžupana, pa še ta je opravljal več ali manjprotokolarnefunkcije.
Občina je potrebovala spremembo pri načinu vodenja, kar se kaže na več področjih. Nastaja veliko novih projektov, veliko je poudarka pri prijavljanju na razne razpise za sredstva s katerimi želimo sofinancirati naše projekte, katere drugače sami finančno ne bi zmogli, saj je proračun zaradi preteklih obremenitev v zelo nezavidljivem položaju. Vloga podžupanov tako ni le protokolarne narave, ampak mora dejansko vsak opraviti tisto, kar se od njega pričakuje in lahko rečem da smo uspešni.
Vstopate v drugo leto štiriletnega mandata. Običajno naj bi bila drugo in tretje leto po volitvah najbolj delovni in bi se moralo realizirati ali vsaj zastaviti največ projektov.
Pravilna je ugotovitev, da se mora v drugem in tretjem letu realizirati in zastaviti največ projektov, in sicer že iz razloga, ki sem ga enkrat že omenil, da od ideje do realizacije posameznega projekta preteče kar nekaj časa. Čeprav v prvem letu nismo držali križem rok, ampak delali na večjem številu projektov. Šoštanjska občina postaja zanimiva za razne investitorje na področju obrti in podjetništva, kakor tudi za posamezne investitorje, ki si želijo med nami postaviti nov dom. Vsekakor pa bo obdobje, ki je pred nami v znamenju veliko investicij v občini Šoštanj. Nepopularnih projektov na občinskem nivoju je malo, je pa res, da nekaterim posameznikom niso všeč projekti, ki koristijo širši družbi. Okoli bazena se sprošča predvsem na spletnih straneh veliko negativne energije. Nekaj ljudi noče razumeti, da je objekt dotrajan in je njegova obnova neracionalna. Šoštanj pa potrebuje trgovsko ponudbo kot si jo zasluži, to pa je trgovski center, ki bi se dobro umestil ravno na tem področju. Prepričan sem, da bo v prihodnosti tudi nov bazen našel prostor v Šoštanju, dotlej pa bodo v ospredju projekti, ki bodo občankam in občanom zagotavljali osnovno kvaliteto bivanja.
Področje prostora in okolja je široko in včasih že kar nepregledno. Pri nas vsaj v javnosti bolj odmevajo okoljevarstvene poteze vsakokratne lokalne oblasti. Po drugi stranipa se zdi, da se urejanje prostora tudi vfunkciji preventivne skrbi za okolje, malo zanemarja. Pogosto se namreč dogaja, da se obsežni prostorski akti v občinskem svetu sprejemajo brez vseh pripomb. So tako dobro pripravljeni, alije po vaše vzrok tudi drugje?
Področje okolje in prostor je precej občutljivo, saj smo tu zelo omejeni. Težko je najti pravo ravnovesje med varovanjem okolja in željami po razvoju občine in tega prostora. Živimo v času, ko moderna tehnologija že sama vključuje veliko elementov pri varovanju okolja. Poleg tega je tu še zgodovinsko dejstvo, da se zaradi pridobivanja premoga v preteklosti ni dovoljeval razvoj velikega področja na območju Šoštanja. Prostor se je pred leti nekako odprl, sedaj pa je velik interes po novih vsebinah na tem področju. Želja je veliko, prostora malo manj, zato pa je potrebno najti prave rešitve. Veliko je tudi obsežnih prostorskih aktov, njihove spremembe pa jih včasih naredijo nepregledne. V našem mandatu imamo cilj te prostorske akte napraviti preglednejše in smiselno bi bilo nekatere združiti. Imamo majhna območja, katera pokriva več prostorskih aktov, kar se je pa že večkrat pokazalo, da ni ravno praktično. Postopki spreminjanja prostorskih aktov so dolgi, način spreminjanja pa tudi omogoča, da lahko vsak zainteresiran sodeluje pri spremembah. Ne morem reči, da se prostorski akti v občinskem svetu sprejemajo brez pripomb, je pa res da le teh na splošno ni veliko. Prej bi si želel da pripomb zaradi dobro pripravljenega odloka ne bi bilo, kakor tega, da občinske svetnike to področje ne bi zanimalo.
V Šoštanju se počasi oživlja zemljišče nekdanjega TUŠ-a, predvsem po zaslugi Gorenja, podrli so razpadajočo hišo na Prešernovem trgu, kjer naj bi zrasla tržnica. Kako je s sosednjim objektom. Se stvari dogajajo skladno z javnimi interesi, ali ima vsebinsko pobudo lastnik?
Res so počasni premiki, posebej če pomislimo od kdaj je zemljišče na področju TUŠ-a v lasti Gorenja in je tu nastal nov objekt. Spremembe, po vaše počasne, se dogajajo skladno s prostorskimi akti, ki so usklajeni z javnimi interesi, kakor tudi s pobudo lastnikov. Če ste imeli v mislih »sosednji« objekt, to je bivši »Tehnomerkator«, čakamo na lastnika, ki je pred leti odkupil ta objekt in bi že moral biti saniran. Kolikor mi je poznano, je v fazi pridobivanja dovoljenja za gradnjo. V Šoštanju je še kar nekaj taki lis, ki bi bile potrebne hitre in intenzivne obnove, v mislih imam predvsem Trg bratov Mravljak, ki kar kliče po obnovi. Želimo, da se obnovi staro mestno jedro, da bo trg zopet zaživel. V preteklosti smo capljali na isti točki ravno zaradi nezainteresiranih lastnikov, da bi objekte, ki so potrebni korenite obnove, sanirali in jim dali mogoče nove vsebine. Tildi na občini ni bilo nobene ideje ali rešitve, kako temu narediti konec in se lotiti tega problema. Če so zadnje menjave lastništva na tem področju signal, da se bo vendarle s temi objekti nekaj zgodilo, potem sem vesel in upam, da je to začetek nekega procesa, ki bo imel za posledico urejen trg, ki bi lahko s tem na novo zaživel.
Prej sem omenil območje bivšega TUŠa. Kako je z ozkim grlom pri »Kunstu«? Videti je, da se bo cesta obnovila, križišče pa bo ostalo nespremenjeno? Na drugi strani kaže, da se bo cesta najprej rekonstruirala samo do uvoza v Gorenje?
Že v uvodu sem o Primorski cesti in problemih nekaj malega omenil. Res je ostalo ozko grlo pri »Kunstu«, vendar je to le začasna rešitev. Problem je z objektom, ki je v delni lasti zasebnika, delno pa je občinski. Z zasebnikom še nismo našli skupne točke za nakup oziroma prodajo dela ali celotnega deleža na objektu »Kunst«, ki bi nam potem omogočil delno ali celotno porušitev zgradbe za potrebe širitve Primorske ceste. Pri »Kunstu« pa je še drugi problem in sicer v smislu spomeniškega varstva. Zavod za spomeniško varstvo ščiti objekt pred posegi in je zato potrebno pridobiti še njihovo dovoljenje za nadaljnje posege. Zatikalo se je, po mojem mnenju nepotrebno, tudi pri starem zdravstvenem domu, a smo nastale probleme dokaj hitro rešili. Vse to pa ne ovira naših aktivnosti, da ne bi nadaljevali z rekonstrukcijo Primorske ceste naprej do »Puharskega« mosta, kakor je bilo tudi načrtovano. Tehnično je bil prvi del tudi najzahtevnejši.
Če s prostorskega področja preideva malo na področje varovanja okolja, seveda ne moremo mimo TEŠ-a, oziroma lokalne politike do tega energetskega giganta, ki daleč presega lokalne okvire? Je kaj novega glede na stanje iz prejšnjega mandata, razen bloka 6, seveda?
Bistvenih novosti na tem področju v zadnjem letu, razen bloka 6, ki ste ga že omenili, ni. Je pa izgradnja bloka 6 tako zahtevna in velika investicija, ki se bo dogajala na našem področju, da zahteva precej aktivnosti in to
na več področjih. Najprej bo potrebno spremeniti prostorske akte, kar za sabo potegne veliko stvari, ki jih bo potrebno urediti pred pričetkom gradnje. Vedeti moramo, da bo tukaj veliko gradbišče in da bo v Šoštanj prišlo veliko delovne sile od drugod. Potrebno bo zagotoviti vse potrebno, da bo gradnja bloka 6 čim manj moteča za naše občanke in občane. S strani okoljevarstvenega področja lahko rečem, da je pozitivno, da bo stare ekološko manj sprejemljive objekte za pridobivanje električne energije nadomestil novi blok 6, ki bo tehnološko zagotavljal pridobivanje bolj čiste energije. Kljub vsemu pa bo to objekt, ki se bo močno približal samemu mestnemu jedru, v tem pa je problem. Potrebno bo še veliko aktivnosti, da se novi blok 6 umesti v naš prostor na način, da bo za Šoštanj še sprejemljiv in iskanje sprejemljivih rešitev mora biti v tem obdobju glavna naloga vseh, ki se z okoljem ukvarjamo.
Včasih se zdi, da vsaka politična garnitura v opoziciji zahteva najmanj ekološko rento, oziroma odškodnino, ko pa pride na pozicijo izvršne oblasti, se zdi, da se hitro vzpostavijo bolj prijazni odnosi in se občinska oblast hitro zadovolji, kar jipač TEŠoziromapremogovnikponudita?Se strinjajte s to tezo in kako je s tem v vašem mandatu?
Nikakor ne. S to vašo tezo se ne morem strinjati. Vsi se še spomnimo, kolikokrat sem se takrat še v vlogi opozicije zavzemal za odškodnino, ki bi jo morala Premogovnik in TEŠ plačati za svojo dejavnost lokalni skupnosti, in lahko vam rečem, da na tem stališču še vedno vztrajamo, jaz osebno kakor tudi koalicija. Vsa leta v preteklosti je bila občina podrejena Premogovniku in TEŠ-u in je dobila »miloščino«, katere višino so odločili drugi. Prizadevamo si za enakopraven dialog in upam, da bomo z močjo argumenta prišli do rešitve, ki bo za občino Šoštanj pravična in poštena. S spremembo dolgoročnih načrtov Premogovnika in s podaljšanjem pridobivanja premoga do leta 2040, je potrebo ustrezno na novo ureditüudi odnose s Premogovnikom in TES-em. Načrti Premogovnika in TEŠ-a za Šoštanjsko občino pomenijo eksploatacijo premoga samo še na področju občine Šoštanj in mislim, da nisem preskromen, če rečem, da morata Premogovnik in TEŠ dati občini Šoštanj enako ali več, kot je iz naslova odškodnin v preteklosti dobila sosednja občina. Žal se nam v preteklosti ni uspelo poenotiti z takratno vladajočo občinsko garnituro, da bi že takrat napravili korak naprej in kaj več dosegli iz naslova odškodnin.
Se v odnosih do velikih sistemov v naši občini zaradi kadrovskih menjav na vrhu HSE in Premogovnika kaj poznajo spremembe?
Kadrovske spremembe na vrhu HSE in Premogovnika sev odnosih z občino nebi smele poznati. Graditi dogovore, vezane na posamezne direktorje, bi bila napaka. Omenjene gospodarske družbe vodijo dolgoročno strategijo razvoja, kakor tudi na drugi strani občina načrtuje svoj razvoj. Dogovori morajo biti sklenjeni na način, da bodo veljali tudi, ko se zamenja vodstvo v omenjenih gospodarskih družbah ali vodstvo na občini.
Letos se je ekipa na občini kompletirala tudi z novo direktorico občinske uprave, Darjo Medved, kije bila prej na visokem položaju v Mestni občini Velenje. Se vam zdi, da bo občinski tim z njenimi dolgoletnimi izkušnjami na področju lokalne politike deloval bolje, kotprej?
S prihodom nove direktorice je v občinski upravi zavel svež veter. To, da je bila direktorica prej na visokem položaju v MO Velenje samo govori, da je to oseba z veliko izkušnjami, ki nam bodo lahko samo v korist. Spremembe pri delu občinske uprave so že vidne, zaposleni so bolj zadovoljni, saj sedaj lahko pride do izraza njihova kreativnost in odgovornost. Veliko občank in občanov je že zaznalo pozitivne spremembe in jih tudi pohvalilo. Že po nekaj mesecih njenega dela se vidi, da smo s tem, ko smo izmed velikega števila dobrih kandidatov izbrali prav go. Darjo Medved, izbrali najboljšo. To pa je lahko tudi odgovor na vaše vprašanje o delovanju ekipe na občini.
Gospodpodžupan, želim vam prijetno praznovanje ter veliko delovnih uspehov v vaše dobro in dobro nas, občanov. Hvala lepa.
Slovesnost ob desetletnici
V družinskem podjetju Acman so nedavno obeležili 10 let, odkar so v Velenju na Rudarski cesti odprli svojo prodajalno Boutique Acman. Ob tej priložnosti so za svoje stranke s tega področja v prodajalni pripravili manjšo slovesnost.
Edita Acman Stropnik je Šoštanjčanka, prav tako njen mož. Edita se je po končani šoli zaposlila in bila nekaj časa matičarka v Šoštanju. Ker pa je to zaposlitev, ki ne pušča prostih sobot, si je dejala, da hoče s svojim časom gospodariti sama, zato je odšla na svoje. Najprej je imela pletilstvo, potem pa se je odločila za šiviljstvo.
Tako so pred desetimi leti odprli prodajalno v Ve-
lenju. TL je mogoče dobiti moderna oblačila od manjših konfekcijskih številk pa vse do številke 56. Kako zelo so taka oblačila iskana na tržišču, priča tudi to, da so v tem času odprli še prodajalne v Ljubljani, Mariboru, Celju in Grižah. Prodajalke v teh poslovalnicah so hkrati tudi svetovalke, kako z ustreznimi oblačili navidezno izboljšati svojo postavo. Svojo ponudbo pa predstavljajo tudi na spletu.
»Kreacije so ustvarjene v lastni proizvodnji, kolekcije oblačil pa so namenjene ženskam v najlepših obdobjih življenja. Ob upoštevanju modernih smernic prisluhnemo potrebam sodobne ženske, ponujamo pa vse od oblačil za prosti čas pa do linije za urejeno žensko na vsakem koraku in za vsako priložnost,« pravijo v družinskem podjetju Acman. Podjetje ima sedaj svoj sedež in delavnice v Grižah, kamor se je družina Acman Stropnik preselila iz Šoštanja. V podjetju je našla svoj izziv že tudi druga generacija - hčerka.
»Čeprav je povpraševanje po naših izdelkih veliko, posebej v Ljubljani, proizvodnje zaenkrat ne nameravamo širiti. Pomembno se nam zdi, da ohranjamo osebne stike z odjemalci in da smo nenehno ustvarjalni,« nam je povedala Edita Acman Stropnik.
Marija Lebar
Podelili nagrade inovacijam za leto 2006
V centru NovavVelenju so 11. septembra podelili diplome in priznanja za inovacije na savinjsko-šaleškem področju za leto 2006. Podeljenih je bilo pet zlatih, enajst srebrnih in sedem bronastih priznanj ter pet diplom in eno posebno priznanje.
Slovesnost ob podelitvi priznanj je vodil direktor Savinjsko-šaleške območne zbornice Franci Kotnik. Zbrane je nagovorila tudi predsednica upravnega odbora zbornice Cvetka Tinauer, ki je dejala, da so inovativnost in izvirne ideje neskončne. Inovativnost je sprememba v mišljenju, v vrednotah in v ravnanju, ki pa se ne more uresničiti, če je okolje polno predsodkov in odklonilno do sprememb. Po njenih besedah gospodarskih subjektov naj ne bi več delili na velike, srednje in male ter tako slednje stigmatizirali. Vrednotili naj bi jih po tem, kakšna je njihova poslovna politika in naravnanost glede izboljšav, inovacij in patentov. Samo to naj bi postalo merilo in standard poslovnega ugleda.
Bojan Stropnik iz Premogovnika Velenje, predsednik komisije pri zbornici, ki je inovacije
ocenjevala - letošnje je bilo že deveto po vrsti - je povedal, da se je na razpis odzvalo 29 prijaviteljev s skupno 81 avtorji iz 11 podjetij. Takšno število uvršča našo regijo na področju inovacij nad ostala območja. Odziv na razpis je bil nad pričakovanji. Največ prijav (po štiri) je prišlo iz BSH Hišni aparati, Nazarje in Esotech Velenje, sledijo pa različne Gorenjeve družbe, Vegrad Velenje, Veplas Velenje, Fori, HTZ Velenje, PIA Velenje in Stane Špegel. Glede na pretekla leta je opazna rast deleža profesionalnih inovacij v primerjavi s splošnimi inovacijami.
Marija Lebar
Zofija Mazej Kukovič - nova ministrica za zdravje
V ponedeljek, 10. septembra, je matični odbor za zdravstvo po štiri in pol ure trajajočem zaslišanju podprl kandidaturo Zofije Mazej Kukovič za ministrico za zdravje. Zanjo je glasovalo 8 članov, proti pa je bil eden. Naslednji dan, to je v torek, je kandidaturo potrdil na izredni seji še Državni zbor RS.
Potem ko se je premier Janez Janša v začetku meseca odločil za delno rekonstrukcijo vlade in sprejel odstopne izjave treh ministrov, je 5. septembra poslal predsedniku DZ Francetu Cukja-tiju imeni kandidatov za ministrstvo za zdravje, ki naj bi ga vodila Zofija Mazej Kukovič, in ministrstvo za promet, kjer je kandidiral Radovan Žerjav. V ponedeljek, 10. septembra, je po daljšem o dogovarjanju ime svoje kandidatke za minis-I trstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo f objavila še Nova Slovenija. To je pravnica Mojca Kucler Dolinar.
gj Domačinka iz Belih Vod, sicer med drugim st tudi predsednica Naravovarstvene zveze Smre-
kovec, Zofija Mazej Kukovič, je za javnost povedala, da ni oklevala, ko jo je premier povabil k sodelovanju. Čeprav področje zdravstva doslej ni bilo njena domena in ga je poznala le bolj kot uporabnica, meni, da bo imenovanje zanjo nov izziv. Marsikdo se tudi strinja, da je po dveh ministrih - zdravnikih morda sedaj čas za ministra menedžerja, saj je v zdravstvu veliko ravno organizacijskih in investicijskih problemov.
Po zaslišanju na matičnem odboru za zdravstvo, kjer je predstavila svojo vizijo delovanja, je izjavila: »Moram reči, da so mi kar dobro »podkurili«, vendar sem to pričakovala!« Na konkretna vprašanja, ki so jih po potrditvi postavljali novinarji o stanju na ministrstvu, ni odgovarjala, saj se mora, kot je dejala, o zadevah najprej dodobra poučiti.
Mazej Kukovičeva, ki je za svoje delo menedžerja prejela več nagrad, je bila imenovana za Delovo osebnost leta na področju gospodarstva za leto 2006.15 let je vodila velenjski Esotech. Letos julija, ko se je mudila na službeni poti na Kitajskem, pa jo je tričlanski nadzorni svet z dvema glasovoma za in enim proti razrešil iz krivdnih razlogov. Kukovičeva razrešitvi ugovarja in je pričela sodni postopek.
Marija Lebar
Foto: Marija Lebar
Edi Vučina
Saj res, ste se vprašali, kaj bi pa naj nova poli-
Spodobi se, da v času, ko naš LIST napolnijo oglasi s čestitkami in dobrimi željami, še sam dodam kakšno misel o naši slavljenki, zdaj že ducat let stari Občini Šoštanj. Zgodbe o njenem (ponovnem) rojstvu in začetnih težavah se danes zdijo že precej oddaljene. Čeprav sem na tem mestu že pisal o referendumu, na katerem smo se odločili za samostojno pot, naj še enkrat omenim, da smo prav krajani Šoštanja prevesili tehtnico v prid nove občine, ki te dni veselo praznuje.
Tildi sosednja občina, s katero smo včasih skupaj praznovali dan partizanskega napada, je praznovala, in sicer dan, ko so odprli novo mestno središče in hkrati dan, ko se je ustanovila KPJ (komunistična partija Jugoslavije). Na vrata pa vedno glasneje trka nova politična tvorba, ki pa še nima izbranega dne, ko bo praznovala. Ja, če še niste uganili, v mislih imam novo savinjsko-šaleško pokrajino, ki jo zaenkrat kličejo SA-ŠA. Čeprav se o pokrajinah govori že od nove državne ustave naprej, pa je tokrat možnost za sprejem nekega kompromisnega zakona o pokrajinah res velika. Ubogo »slovensko kuro« bodo, kot zaenkrat kaže, razkosali na štirinajst delov in s tem zadovoljili vse strankarske potrebe. Bistvo reforme lokalne samouprave je seveda skrito v novih mejah volilnih območij. Na podlagi slednjih se že danes da napovedati, kdo bo v bodoče sedel v parlamentu, mamljivi pa bodo tudi številni novi stolčki pokrajinskih institucij. Verjemite, za vsakega strankarskega veljaka se bo kaj našlo, poceni pa delovanje novih pokrajin tudi ne more biti (novi prostori, administracija, plače,...).
Taka je politična realnost, nam zatrjujejo predstavniki strank in najbrž imajo kar prav. Me pa vseeno skrbi bodoča usoda naše občine, ki po moje (res da spadam med bolj zahtevne) še ni v celoti odigrala svoje vloge. Če pogledam samo eno glavnih področij delovanja lokalne skupnosti, ki mu tudi sam posvečam največ pozornosti, UREJANJE PROSTORA, žal še vedno ni uspel resen premik na bolje. Še vedno nam življenje krojijo zastareli, nepregledni, preštevilni, zapleteni, nerazumljivi, včasih celo protiustavni občinski prostorski odloki. V dvanajstih letih obstoja svoje občine se nismo uspeli posloviti od socialističnega planiranja, čeprav je državna zakonodaja to dopuščala, celo velevala. Upam si trditi, da za ne-
katera območja naše občine, na primer v Topolšici, ki je doživela največ sprememb prostorskega odloka, skoraj nihče ne zna odgovoriti na sicer preprosto vprašanje, kaj je na tem in tem zemljišču možno graditi in če je sploh možno graditi. Investitorji, že vajeni vsega hudega, so začeli verjeti, da tako pač mora biti in da so vsega pač krivi birokratski državni uradniki, ki zakonodajo jemljejo preveč zares.
Dobro, še vedno je čas, da občinski svetniki končno dobijo na mizo tak prostorski odlok, da bo razumljiv, da bo jasno določil, kaj je javni interes, in da bo vse ostalo prepustil iznajdljivim investitorjem. Preveč pa spet ne gre čakati, saj je planiranje ena tistih logičnih nalog, ki jih bodo občine najbrž prenesle na pokrajino. Da ne bodo »invalidne«, kot se je izrazil eden od lokalnih politikov. Mogoče bo tako še najbolje, bodo rekli tisti investitorji, ki ne marajo za vsako investicijo prositi župana, da jim spremeni prostorski akt. A velik del pristojnosti in s tem smisla za svoj obstoj bo občina tako izgubila. To še posebej velja za našo občino, ki se je prav skozi planiranje lahko upirala energetskemu lobiju (umik Jame Šoštanj). Dejstvo je, da se bo z združitvijo v pokrajino savinjsko šaleških občin sistem lokalne samouprave sumljivo približal ureditvi, ki smo jo poznali pod bivšo Občino Velenje, iz katere smo se leta 1994 komaj rešili.
tična tvorba delala? Da bo lažje pridobila kakšna sredstva iz EU, bi kar verjel, saj so današnje občine (razen mestnih) kadrovsko prešibke za kaj takega. Projekt prenove Majerjeve vile pa dokazuje, da se tudi v mali občini da pripraviti kakšen uspešen projekt. Upam, da se bodo lotili še kakšnega, na primer prenove Trga svobode, gradnje mestne tržnice ali kaj podobnega.
Dvomim pa, da bodo vodilni bodoče pokrajine na Šoštanj, ki še premore ponosne prebivalce, gledali kot na mesto priložnosti, v katerega se še splača vlagati. Kaj hitro lahko prevlada pogosta miselnost iz vzhodnega konca doline, da gre za žrtvovano in ekološko preobremenjeno mesto, iz katerega pametni odhajajo. Bodoče investicije v visoke dimnike, predstavljene v predhodnem LISTU, ki jih bodo v sklopu gradnje nove elektrarne zgradili na vzhodnem robu mesta, so res v prid skeptikom. MESTO SVETLOBE kaj hitro lahko postane MESTO TEME oziroma mesto temnih senc, ki jih bodo ustvarile visoke stavbe in iz njih valeči se dim. V tolažbo nam bo le dejstvo, da se bodo sence po mestu premikale kot na kakšni ogromni sončni (senčni) uri in nas nemo opozarjale na prisotnost krivca za stagnacijo našega mesta, ki se je začela pred pol stoletja in še vedno traja in traja...
ELEKTRA ESOTECH ŠELE V PODALJŠKU STRLA ODPOR AVSTRIJCEV
V petek, 21. septembra in v soboto, 22. septembra je v Športni dvorani Šoštanj potekal 4. mednarodni košarkarski turnir v spomin na dolgoletnega igralca, trenerja in košarkarskega zanesenjaka iz Šaleške doline, Matjaža Natka. Mednarodnega turnirja so se poleg domače ekipe Elektre Esotech, udeležile še prvoligaške ekipe Krka iz Novega mesta, Dubrava iz Zagreba (Hrvaška) ter Kelag Wörthersee Piraten iz Celovca (Avstrija).
Prvi dan turnirja je Košarkarski klub Elektra močno prilagodil Dnevu žalovanja v spomin na žrtve ujme, saj so odpadle vse spremljevalne aktivnosti, hkrati pa so prisotni pred obema tekmama posvetili minuto molka žrtvam ujme. Odigrani pa sta bili tekmi med Pirati in Krko ter Elektro Esotechom in Dubravo iz Zagreba. Ker je bil na vse tekme 4. memoriala Matjaža Natka vstop prost, bo Košarkarski klub Elektra celoten izkupiček prodanih vstopnic na prvi prvenstveni tekmi v sezoni 2007/08 namenil prizadetim zaradi posledic ujme (sobota, 13.10. proti ekipi TCG Mercator Škofja Loka).
Drugi dan turnirja sta se za 3. mesto pomerili ekipi Krke in Dubrave, za 1. mesto pa domača ekipa in Pirati Celovca. Med obema tekmama je bila svečana otvoritev turnirja, na kateri je prisotne pozdravil predsednik Košarkarskega kluba Elektra, Darko Lihteneker, posebna pozornost pa je bila namenjena spominu na Matjaža Natka. Po finalni tekmi pa je sledil govor župana občine Šoštanj, Darka Meniha ter nato svečana razglasitev rezultatov 4. memoriala Matjaža Natka: najboljši strelec turnirja: Selmir Husanovič (Kelag Wörthersee Piraten) - 66 točk, najboljši igralec turnirja: Aleš Kunc (Elektra Esotech),
1.	Elektra Esotech
2.	Kelag Wörthersee Piraten
3.	Krka Novo mesto
4.	Dubrava Zagreb
Zmagovalci dosedanjih memorialov Matjaža Natka:
-	2004: Elektra Esotech,
-	2005: Pivovarna Laško,
-	2006: Helios Domžale,
-	2007: Elektra Esotech.
Kelag Wörthersee Piraten (A) - Krka Novo mesto 84:81 (20:28,15 :24, 22:11,27:18)__________________________________________________________
Petek, 21.9.2007 ob 18:00, Športna dvorana Šoštanj, gledalcev 50
Sodniki: Milher, Pur in Hočevar
Kelag Wörthersee Piraten: Breithuber M, Husanovič 37, Breithuber Ma. 2, Weber, Kuttnig 12, Mahalbašič 1, Buggelsheim 1, Gavran 4, Schaal 4, Dawson 3, Allesch, Creddle
Krka Novo mesto: Mihailovič 6, Balažič 18, Sebič 7 Koritnik, Soldo 9, Žvan, Marcelič 13, Cerkovnik, Rakočevič 3, Krivec 6, Kovačevič 15, Župevc 3
Prosti meti: Kelag 18/31 (58%), Krka 24/39 (61%)
Met za dve točki: Kelag 24/34 (70%), Krka 12/22 (54%)
Met za tri točke: Kelag 6/16 (37%), Krka 11/23 (47%)
Skoki: Kelag 20, Krka 21 Osebne napake: Kelag 31, Krka 31
Igralci Krke iz Novega mesta so ob polčasu vodili za kar 17 točk, a jim razliko do konca tekme ni uspelo obdržati. S slabim izvajanjem prostih metov so dovolili ekipi iz Avstrije da se je povsem približala in koncu tekme tudi celo povedla. V izenačeni končnici so bili bolj zbrani igralci iz Celovca in zasluženo slavili zmago.
Elektra
Elektra Esotech - Dubrava Zagreb (CRO) 80:68 (22:12, 21:19, 27:23,10:14)	_______________________________________________________
Petek, 21.9.2007 ob 20:30, Športna dvorana Šoštanj, gledalcev 150
Sodniki: Špendl, Juhart in Bauman
Elektra Esotech: Dobovičnik 2, Savkovič, Učartovsky 3, Golež, Kunc 9, Vrečko 24, Jeršin 12, Vidovič 17, Goršek 4, Bogešič 2, Lekič, Šimunič 7
Dubrava Zagreb: Vragovič 7, Kartelo 16, Šakič 15, Krajačič 14, Biško 5, Perkovič, Samac 4, Barač, Rački, Srdič 7
Prosti meti: Elektra 13/18 (72%), Dubrava 24/32 (75%)
Met za dve točki: Elektra 17/36 (47%), Dubrava 13/28 (46%)
Met za tri točke: Elektra 11/23 (47%), Dubrava 6/25 (24%)
Skoki: Elektra 32, Dubrava 29 Osebne napake: Elektra 22, Dubrava 30
Elektra Esotech je takoj prevzela pobudo in iz minute v minuto višala razliko. Tako je prvo četrtino končalo z 10 točkami razlike, ob polčasu pa je bilo že plus 12 za domačo ekipo.
V	drugem polčasu domači igralci niso pustili nobenega presenečenja in tekmo so uspešno privedli do konca. Trener je dal priložnost v zadnjih minutah tudi mlajšim igralcem, tako da so na parket stopili vsi igralci domače ekipe.
Dubrava Zagreb : Krka Novo mesto 57:72 (16:18,16:20, 23:17, 21:21)_______________________________________________________________________
Sobota, 22.9.2007 ob 17:50, Športna dvorana Šoštanj, gledalcev 70
Sodniki: Gajšek, Milher in Majkič
Dubrava Zagreb: Vragolič 5, Srdič 4, Šakič 11 (12 skokov), Krajačič 9, Biško 2, Perkovič 8, Samac 5, Barač 2 in Kartelo 11.
Krka Novo mesto: Mihailovič 12, Balažič 4, Sebič, Sorrentine 14, Soldo 8, Žvan, Marcelič 7, Cerkovnik, Rakočevič 7, Krivec 10, Kovačevič, Župevc 10.
Prosti meti: Dubrava 17/24 (70%), Krka 18/27 (66%)
Met za dve točki: Dubrava 11/34 (32%), Krka 15/28 (53%)
Met za tri točke: Dubrava 6/23 (26%), Krka 8/19 (42%)
Skoki: Dubrava 22, Krka 36 Osebne napake: Dubrava 23, Krka 26
V	tekmi za 3. mesto so igralci iz Krke že od začetka povedli in nato razliko med petimi in desetimi točkami tekme držali skoraj skozi vso tekmo. Nekajkrat se je uspelo borbenim Zagrebčanom približati na tri ali dve točki zaostanka, a so igralci Krke vedno znova naredili večjo razliko in na koncu dobili srečanje s +12.
Elektra Esotech : Kelag Wörthersee Piraten 89:83 - po podaljšku (16:18,16:20, 23:17:21:21)___________________________________________________
Sobota, 22.9.2007 ob 20:10, Športna dvorana Šoštanj, gledalcev 160
Sodniki: Javor D, Jovanovič in Javor E.
Elektra Esotech:Dobovičnik3,Savkovič2,Ličartovsky8,.Kunc20(10skokov),Vrečko 17 (12 skokov), Jeršin 1, Vidovič 2, Goršek, Bogešič 8, Lekič, Šimunič 22.
Kelag Wörthersee Piraten: Allesch, Husanovič 29, Breithuber M. 5, Kuttnig 4, Mahalbašič 3, Buggelsheim 10, Gavran 6, Schaal, Dawson 9, Breithuber Me. in Creddle 16.
Prosti meti: Elektra 28/36 (77%), Kelag 22/37 (59%)
Met za dve točki: Elektra 23/38 (60%), Kelag 23/42 (54%)
Met za tri točke: Elektra 5/28 (17%), Kelag 5/21 (23%)
Skoki: Elektra 41, Kelag 26 Osebne napake: Elektra 31, Kelag 33
V	finalu 4. memoriala Matjaža Natka sta se pomerili zmagovalni ekipi 1. dne. Ekipa iz Avstrije je že v začetku prevzela pobudo in ves čas tekme vodila domačo ekipo z nekaj točkami razlike. Za razliko od tekme prvega dne, tokrat domačim nikakor ni šel met za tri točke, kar so izkoristili gostje. Šele v zaključku tretje četrtine je uspelo domači ekipi uloviti Pirate, nato pa sta se ekipi nekajkrat izmenjali v vodstvu, proti zaključku tekme pa je pobudo prevzela Elektra Esotech. V zadnjem napadu so uspeli gostje izenačiti za podaljšek, ki pa ga je domača ekipa silovito začela, povedla za 6 točk in nato razliko držala do konca tekme.
Ekipi iz Avstrije gre vsa pohvala za prikazano borbeno igro na obeh tekmah turnirja, saj so dokazali, da lahko enakovredno igrajo tudi brez več igralcev s petimi osebnimi napakami.
Nogometna rekreacija
Na prehodu v mesec september, ki označuje konec počitnic, je Športno društvo Pohrastnik organiziralo 9. tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal Občine Šoštanj.
Zmagovalna ekipa. Stojijo (z leve proti desni): Rok Jamnikar, Jože Mazej, Marko Štrigl, Peter Napotnik. Čepijo (z leve proti desni): Boštjan Vodončnik, Tomaž Zajc, Luka Videmšek, Peter Andric.
Turnir se je odvijal lepega sobotnega popoldneva, na njem pa se je pomerilo 8 ekip, Vendar le ena je domov odnesla prehodni pokal in letos je bila to ekipa JBT iz Florjana. 2. mesto je osvojila ekipa Šoštanja, tretja pa je bila ekipa iz Pesja, ki je bila z rezultatom 2 :1 boljša od lanskih zmagovalcev - domače ekipe Pohrastnika. Izbrali smo tudi najboljšega vratarja, to je bil mladi nadobudni vratar ekipe Šoštanja Sandi Barukčič, in tudi najboljšega
strelca, ki je bil tokrat iz zmagovalne ekipe, Peter Napotnik (JBT), Poleg športa je na koncu zmagalo tudi druženje. Pred finalnim obračunom so za to poskrbeli tudi veterani iz KS Skorno - Florjan, ki so na visokem nivoji odigrali medsebojno tekmo in še enkrat dokazali, da ne smemo nanje kar tako pozabiti. Da bi bilo takšnih srečanj čim več, bomo seveda poskrbeli sami, tako da naslednje leto spet organiziramo ta turnir, takrat 10. po vrsti.
Na koncu si želimo le, da se naslednje leto spet srečamo v malo večjem številu ekip iz bližnjih krajevnih skupnosti.
Lep športni pozdrav!
Urša Kurnik
Seja odbora Olimpijskega komiteja Slovenije v Šoštanju
Na dan velikih poplav v več predelih Slovenije so se v Šoštanju, natančneje v Vili Široko, zbrali člani Odbora za šport na lokalni ravni Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je eden izmed treh temeljih odborov naše krovne športne organizacije. Na sejo so bili poleg članov odbora in predstavnikov strokovne službe OKS povabljeni tudi regijski predstavniki in vodje regijskih pisarn OKS. Skupaj je bilo na sestanku prisotnih preko 20 športnih funkcionarjev Iz vseh predelov Slovenije, ki so uvodoma v kratkem pozdravnem govoru predsednika Športne zveze Šoštanj natančneje spoznali Šaleško
dolino in predvsem Športno zvezo Šoštanj.
Glavna tema sestanka je bila, poleg tekočih zadev, učinkovitost uvedbe regijskih pisarn, ki jih je spomladi pričel uvajati OKS z namenom pomoči športnim zvezam in športnim društvom pri različnih organizacijskih zadevah. Športna zveza Šoštanj, s tem posredno tudi športna društva iz Občine Šoštanj, spada v Savinjsko-šaleško regijo, ki ima sedež regijske pisarne v Velenju. Ob tem želimo obvestiti vsa športna društva, da lahko pri različnih organizacijskih in tudi vsebinskih zadevah za pomoč zaprosijo regijsko pisarno oz. vodjo pisarne Katjo Geršak. Sedež pisarne je v Rdeči dvorani v prostorih Športne zveze Velenje (tel. št. 03/897-54-10).
Seja, ki je potekala skoraj tri ure, je dala kar nekaj zaključkov, ki bodo zagotovo pripomogli k še boljši organiziranosti športa na lokalni ravni. Naj omenimo še to, da niti po stažu najstarejši člani odbora ne pomnijo, da bi kdaj imel ta odbor sejo v Šaleški dolini, čeprav seje potekajo vedno na drugi lokaciji.
B.	R.
Je in ni - »koln«
V razstavišču Knjižnice Velenje so včeraj zvečer odprli razstavo turističnih spominkov, ki jih je 26 avtorjev iz Velenja in drugih slovenskih krajev prijavilo na natečaj za izbor priložnostnega turističnega spominka na temo »Velenje - mesto cvetja«. Natečaj so skupaj pripravili Mestna občina Velenje - TIC, območna obrtna zbornica in velenjski muzej, in sicer kot enega od spremljevalnih dogodkov letošnjega evropskega prvenstva cvetličarjev, ki bo med 27. in 30. septembrom potekalo v Velenju. Navčerajšnji prireditvi, ki so jo z literarnim in s plesnim programom popestrile dijakinje velenjske gimnazije in plesalke Kulturnega društva Media, so razglasili tudi zmagovalce tega natečaja.
Strokovna komisija je prvo nagrado podelila Petru Rihtariču za spominek z imenom Šaleški cvet. Gre za obesek za verižico oziroma okrasno priponko iz ksilita, ki se nahaja v plasteh velenjskega premoga. Ta material visoke estetske vrednosti ima izraženo lesno strukturo, ki nas povezuje z drevesi, ki so na območju Šaleške doline rasla pred milijoni let.
Drugo nagrado so za serijo okrasnih izdelkov (nakit, obeski, priponke) podelili podjetju Dolejši - modni gumbi. Serija medenih lizik, ki so okrašene s simbolom evropskega cvetličarskega prvenstva, in so jih izdelali v podjetju Medičarstvo in svečarstvo Perger v Slovenj Gradcu, pa si je prislužila tretje mesto. Komisija je poleg treh nagrajenih spominkov med 150 prijavljenimi izdelki še posebej izpostavila izviren komplet turističnih spominkov »9 točk o Velenju« in avtorju Roku Polesu podelila posebno priznanje.
Člani komisije so pri ocenjevanju izdelkov upoštevali tematsko ustreznost prijavljenih izdelkov, turistično-promocijsko vrednost, uporabnost in dekorativnost, tehnološki proces, načrtovano ceno izdelka ter celovitost izdelka (zgodba, embalaža, ozadje).
V Velenju upajo, da bodo novi turistični spominki všeč tudi gostom, ki bodo obiskali prestižno evropsko cvetličarsko tekmovanje, na katerem bodo sodelovali tekmovalci 20 evropskih držav.
MOV
VVaših rokah držite košček lesa pliocenske sekvoje, ciprese, brina..., ki ga je narava več milijonov let hranila pod rečnimi nanosi v globinah Šaleške doline, danes pa ga kopljejo velenjski "knapi".
Večino tega lesa v obliki lignita porabimo za energetske potrebe, tu in tam pa se najdejo tudi takšni "biseri”, kot Je material tega izdelka.
V rokah držite milijonsko zgodovino tega kraja, kajti med drevesi, Iz katerih lesa je ta izdelek, se je pasel med drugimi tudi mastodont, ki si ga lahko ogledate v Muzeju Velenje.
Foto: B. R.
Katero lokacijo novega trgovskega centra v Šoštanju najbolj podpirate?
(anketa objavljena na Portalu Šoštanj.info - www.sostanj.info)
Št. vseh glasov: 110 vir: www.sostanj.info
■ na področju sedanjega bazena
0 na področju bivše tovarne usnja
□ v Metlečah
Novo vprašanje v anketi na Portalu Šoštanj.info (www. šoštanj.info):
Koliko denarja boste darovali za žrtve ujme?
-	Več kot 100 EUR
-	Med 50 in EUR
-	Do 50 EUR
-	Nič
Svoj odgovor lahko podate do petka, 19. oktobra 2007. Rezultati ankete bodo javno objavljeni, glasuje pa lahko vsak obiskovalec portala.
Lokovica43/a 3325 Šoštanj tel: 03/891 1106 fax: 03/891 1107
elektro instalacije / elektro meritve Kabelsko Komunikacijski Sistemi / NN in SN dovodi delo z malo gradbeno mehanizacijo / strelovodi novoletna razsvetljava / transformatorske postaje obnova elektromotorjev in naprav
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
L I M A
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
Mu^aUHTENIKER a.p.
nrV-feraA« TopolšicaZlS, 3325 Šoftanj, tdefon: 03/S91 16 20,fax 03/S91 1621
GSM 031/64S 344, 041/ 64S 344, OSO/ 64S 344, e-mail lihtenelcerlima^siol.net
O višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih O čiščenje s paro, peskanje fasad in druga dela v zvezi z zunanjostjo zgradb
O strojno čiščenje kovin - peskanje in brušenje
C kronsko vrtanje betona O soboslikarska in steklarska dela O dajanje gradbenih strojev in opreme v najem
Občankam in občanom Občine Šoštanj iskreno čestitamo ob občinskem prazniku.
Naj bo praznik priložnosl za veselje in druženje
župan, svet in uprava Mestne občine Velenje
Slovenska nacionalna stranka
Vabimo vse občane, da se včlanite v SNS Naša stranka si želi skupaj z vami hiter in dober razvoj kraja. V kolikor in verjamem v vas, da bomo skupaj Šoštanj postavili na prave temelje.
Vsem občankam in občanom čestitamo za občinski praznik.
SNS Trg bratov Mravljakov 5 3325 Šoštanj Tel. 031-502-701
Lepotica in zver malo drugače
V petek, 14. 9. 2007, je bil na OŠ Šoštanj organiziran prvi kulturni dan za učence od 5. razreda osemletke do 9. razreda devetletke. Prvi dve šolski uri smo se pogovarjali o bontonu v gledališču in na drugih javnih prireditvah ter vsebini muzikala, nekateri pa so si ogledali risanko Lepotica in Zver.
Prizor, ko se zver prične spreminjati v človeka ...
Nato smo se z avtobusi odpeljali v Velenje, kjer smo si v Kulturnem domu ogledali muzikal Lepotica in Zver, katerega so uprizorili celjski gimnazijci. Igralci, pevci in orkester so bili dobro pripravljeni. Glavna oseba je bila deklica Zala, v katero se je zaljubila Zver. Dogajanje je bilo ves čas napeto, na trenutke tudi komično, na koncu pa smo se vsi veselili srečnega razpleta. Zala pove, da ljubi Zver, le-ta pa se nato spremeni v prekrasnega princa, grad zopet zasije ...
Igralci so bili oblečeni zelo domiselno, tudi scena je bila odlično pripravljena. Po odigranem muzikalu smo vse igralce in orkester nagradili z bučnim aplavzom. Učenci osnovne šole Šoštanj smo bili navdušeni in želeli bi si še kak tak kulturni dan.
Na poti do doma pa me je ves čas spremljalo osrednje sporočilo zgodbe: Ljudi preveč sodimo po zunanjosti, ne zavedamo pa se, da tista prava lepota žari v posameznikovi notranjosti.
Nika Polšak, 9. a, OŠ Šoštanj
Po pouku čopič v roke
Lepote Zgornje Savinjske in Šaleške doline
Učiteljice in nekaj učencev drugih in tretjih razredov (3.C in 3.d), ter podružnice Topolšica smo se lotili prav posebne naloge. Nekaj dni smo po pouku preživeli v kulturnem domu Šoštanj. Naša naloga je bila, da naslikamo sceno, ki bo krasila oder v času prireditve ob prazniku občine Šoštanj. Poslikali smo veliko površino in ob tem uživali prav vsi. S čopiči, kar precej večjimi kot pri pouku, so bili učenci prav spretni. Nastala je prekrasna velikanska slika občine Šoštanj, z vsemi krajevnimi skupnostmi.
Pike iz Šoštanja
Je kdo ne pozna? Ognjeno rdeči lasje, pa pike na obrazu, dve različni nogavici in za nekaj številk preveliki čevlji... to je Pika, Pika Nogavička. Pikin festival igre in veselja v Velenju prvošolčkom vsako leto polepša prve septembrske dneve. V številnih delavnicah so otroci ustvarjali, spoznavali nove materiale in tako pridobivali nove izkušnje, znanja. Čudoviti izdelki pa so nato v malih rokah ponosno romali domov.
Milan Cerar je že dalj časa član Foto kluba Diana, Foto kluba Grča, bil pa je tudi eden pobudnikov, da so lani na Ljubnem ustanovili Foto klub z imenom Flosar, kjer se Milan zelo aktivno udejstvuje. Za njim so številne samostojne in skupinske fotografske razstave.
Cerar gledalca vedno znova osupne in pre-, vzame s svojim pretanjenim čutom za estetiko. Iz zahtevnih živalskih motivov na njegovih fotografijah je mogoče razbrati tudi veliko potrpežljivost, ki je za upodabljanje prizorov iz živalskega sveta potrebna. Gledalcu približa motive, ki jih ta običajno ne vidi, jih ne srečuje na vsakdanjih poteh ali pa jih prezre. S tem Cerar poudarja vrednost narave in bitij, ki na našem lepem planetu z nami sobivajo. Hkrati pa opozarja na krhkost in ranljivost naravnega okolja.
V okviru letošnjega že 18. Pikinega festivala so v sredo, 12. septembra 2007, v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu odprli fotografsko -n razstavo avtorja Milana Cerarja z § Ljubnega ob Savinji. V spremlja-> jočem programu je nastopila Pika ? Nogavička, spregovoril pa je tudi velenjski župan Srečko Meh.
Fotograf Cerar je znan ljubitelj narave in član upravnega odbora Naravovarstvene zveze Smrekovec. Iz priložnostnih fotografij pa ga poznajo tudi bralci Lista. Svoje - večinoma iz sveta narave vzete - fotografije objavlja v revijah, kot je na primer Lovec. Tu je objavil tudi nekaj tehtnih ali pa celo pretresljivih pisnih zgodb in odlomkov o odnosu človeka do a živali. Njegova dela pa najdemo tudi v neka-> terih skupinskih monografijah.
Aktiv učiteljic 1. razredov
Marija Lebar
2007 Kimavec List Q 21
1. teden
ponedeljek, 1.10. ob 18:30	bridge	Tedenski turnir bridga	Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj	Šaleški bridge klub Velenje
torek, 2.10. ob 17:00	delavnica	TORKOVA PETA - ustvarjalnica za otroke in starše	Kulturni dom Šoštanj	Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje
četrtek, 4.10. ob 16:00		Pravljične ure	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
četrtek, 4.10. ob 19:00	razstava	Otvoritev razstave: Trije svetovi narave (razstavljata Jože Stražar in Sumiko Kiyohara iz Švedske)	Mestna galerija Šoštanj	Zavod za kulturo Šoštanj
sobota, 6.10. ob 14:00		ŠOŠTANJ PRAZNUJE: Športno-kulturno popoldne	Kajuhov park	Krajevna skupnost Šoštanj
sobota, 6.10. ob 19:00	proslava	ŠOŠTANJ PRAZNUJE: Družabno-zabavni večer	Rokometno igrišče	Krajevna skupnost Šoštanj
nedelja, 7.10. ob 7:00	ribištvo	Prehodni pokal Olepševalno turističnega društva Šoštanj	Družmirsko jezero	Ribiška družina Paka
2. teden
ponedeljek, 8.10. ob 18:30	bridge	Tedenski turnir bridga	Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj	Šaleški bridge klub Velenje
sreda, 10.10. ob 8:00	pohodništvo	Izlet Šoštanj - Gora Oljka - Šmartno ob Paki	Gora Oljka	Društvo upokojencev Šoštanj
četrtek, 11.10. ob 16:00	predavanje	Pravljične ure	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
sobota, 13.10. ob 08:00 l	dobrodelnost	Dobrodelna akcija Drobtinica (traja do 11:00)	Pred blagovnico Šoštanj	Območni odbor Rdečega križa Velenje
sobota. 13.10.	pohodništvo	Planinski izlet na Bohor "(pniziiik kozjanskega jaboika)	Kozjansko	Planinsko društvo Šoštanj
sobota, 13.10. ob 18:00	odbojka	Kajuh Šoštanj : Črna (2. državna odbojkarska liga - ženske)	Telovadnica OŠ Šoštanj	Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj
sobota, 13.10. ob 19:00	košarka	Elektra Esotech : TCG Mercator Škofja Loka (Liga UPC Telemach oz. 1. A SKL)	Športna dvorana Šoštanj	Košarkarski klub Elektra
3. teden
ponedeljek, 15.10. ob 18:30	bridge	Tedenski turnir bridga	Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj	Šaleški bridge klub Velenje
četrtek, 18.10. ob 16:00	predavanje	Pravljične ure	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
četrtek, 18.10. ob 18:00	bridge	Bridge: razmigajmo možgane	Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj	Šaleški bridge klub Velenje
petek, 19.10. ob 07:00	krvodajalstvo	Krvodajalska akcija v Ravnah pri Šoštanju	Gostišče Pod klancem	Območni odbor Rdečega križa Velenje
sobota, 20.10. ob 7:00	ribištvo	Ribiško tekmovanje: Koželjnik OPEN	Družmirsko jezero	Ribiška družina Paka
sobota, 20.10. ob 13:00	kegljanje	Šoštanj : Komcel (2. slovenska kegljaška liga vzhod - ženske)	Kegljišče TEŠ	Ženski kegljaški klub Šoštanj
sobota, 20.10. ob 15:00	nogomet	Šoštanj : Partizan Fram (Štajerska nogometna liga)	Stadion Šoštanj	Nogometni klub Šoštanj
sobota, 20.10. ob 19:00	košarka	Elektra Esotech : Koper (Liga UPC Telemach oz. 1. A SKL)	Športna dvorana Šoštanj	Košarkarski klub Elektra
4. teden
ponedeljek, 22.10. ob 18:30	bridge	Tedenski turnir bridga	Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj	Šaleški bridge klub Velenje
četrtek, 25.10. ob 16:00		Pravljične ure	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
petek, 26. 9. ob 20:00	predstavitev	Galerijski večeri (gost pesnik Josip Bačič Savski)	Mestna galerija Šoštanj	Zavod za kulturo Šoštanj
sobota, 27.10 ob 8:00	planinstvo	Planinsko orientacijsko tekmovanje	Okolica Šoštanja	Planinsko društvo Šoštanj
sobota, 27.10. ob 16:30	kegljanje	Šoštanj : Pivovarna Laško (2. slovenska kegljaška liga vzhod - moški)	Kegljišče TEŠ	Kegljaški klub Šoštanj
sobota, 27.10. ob 18:00	odbojka	Kajuh Šoštanj : Krovstvo Borovnik (2. državna odbojkarska liga - ženske)	Telovadnica OŠ Šoštanj	Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj
sobota, 13.10. ob 19:00	odbojka	Šoštanj Topolšica : Partizan Fram II (3. državna odbojkarska liga - moški)	Športna dvorana Šoštanj	Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica
5. teden
ponedeljek, 29.10. ob 18:30	bridge	Bridge - razmigajmo možgane	Kavarna in slaščičarna Štorman	Šaleški bridge klub Velenje
			Šoštanj	
Napovednik prireditev objavljajo: mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanja (kanal 34) in spletni Portal ŠoštanjJnfo(http://www.sostanj .info). Podatke o prireditvah pošljite na el. naslov: prireditve@sostanj.net. KATEGORIJE PRIREDITEV:	^Hšport	■■kultura	^■šolstvo	splošno
Sredina vabi
‘Vsem občankam in občanom Občine Šoštanj čestitamo za praznik.
D
V'
Zavod za kulturo Šoštanj
Narava in pesnik
V avgustovskem galerijskem večeru so prav gotovo uživali ljubitelji literature, predvsem poezije, saj je bil večer namenjen pesniku Ivanu Dobniku iz Šmatevža v Savinjski dolini. Ustvarjalčev subjektivni pogled na literaturo, hkrati z univerzalnimi vedenji, je prisotnim pomagal odkivati Mare Cestnik, prijatelj iz otroških let, tudi sam pisatelj. Skupaj sta na sproščen a dosti prepričljiv način predstavila Dobni-kovo pesniško pot, ki sta jo »začinila« z dogodki iz otroštva, skupnega šolanja na celjski gimnaziji in popotovanjih. Dobnik se je na podlagi bogatih izkušenj razkril tudi kot odličen urednik esejist in kritik, hkrati pa ljubitelj narave. »Narava to sem jaz,« se je brezkompromisno opredelil o svojem odnosu do narave in vsega v zvezi s tem. Poudaril je pomen literarnih ustvarjalcev in kritičnost besede do dogajanj v okolju in prebral nekaj pesmi iz zbirke Zapisi z drevesnih lističev, ki ga razkriva v njegovem odnosu do čistega in lepega.
V pesniškem večeru je sodelovala tudi mlada pevka Helena Gril, ki je s svojim nastopom zelo lepo popestrila dogodek.
Dobnik, ki je rojen leta i960 v Celju, je do sedaj objavil pesniške zbirke Osvobajanje (1980), Kaligrafija lire (1990), Zapreš svoje oči (2003), Rapsodija v mrzli zimi ter Zapisi z drevesnih lističev (2006) Na skorajšnji izid pa čaka zbirka Pred začetkom.
Iztok Osojnik je o pesniku med drugim zapisal: Moč njegove poezije se ne kaže v eruptivni produkciji ali razkošju oblik, ampak v preprosti formi,kot zahteven notranji dialog žive besede in natančne pozornosti.
Ivan Dobnik je poleg vsega urednik Poetikona, revija za poetično, katere izid sledimo že nekaj časa.
Milojka Komprej
Belovoški stoli stoli v mestni galeriji
V sklop praznovanj ob prazniku občine Šoštanj, je sodila tudi razstava akademskega slikarja Uroša Potočnika iz Belih Vod. Organizator je namenoma povabil domačega ustvarjalca, ki se je v mestni galeriji Šoštanj, 6.
septembra predstavil z razstavo pod imenom Belovoški stoli. Potočnik, ki je rojen leta 1974 v Belih Vodah, je diplomiral leta 2006 na ALU v Ljubljani, sedaj pa obiskuje magistrski študij slikarstva pri prof. Lenardiču. V Šoštanju se je samostojno predstavil prvič, čeprav ima za seboj že več deset skupinskih in samostojnih razstav doma in tudi na tujem. Prejel je tudi študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo in dve drugi.
V	tokratni razstavi je predstavil ciklel podob iz svojega ateljeja in sicer na način, ki ga je opisal takole:
V	delih z skupnim naslovom Belovoški stoli, uporabljam preosvetljeno fotografijo kot prvo slikarsko dejanje. Preosvetlitev nastane zaradi dolgih odpiralnih časov fotografske zaslonke. S tem odstranim v fotografiji preobilje detajlov. Takšna »abstrahirana« fotografija dobi značilnosti risbe. Vidne ostanejo, bolj ali manj, le še izrazite konture in madeži predmetov, ki so zaobjeti v kader. Fotografijo nato fotokopiram. S tem izločim barvo in zmanjšam razpon sivin na nekaj odtenkov. Na tako pripravljeno fotokopijo pričnem slikati oziroma jo uporabim kot risbo za večja dela na platnu. Risbo prenašam na platno z grafoskopom in ji ohranim popačenje, ki nastane zaradi leč fotografskega objektiva in grafoskopa. Motiv na fotografijah je moj atelje, ki se skozi slikanje spreminja, transformira, boči v urbano krajino. V takšen nov krajinski habitat se nato naseli subjekt.
Razstava je bila zelo dobro sprejeta, dodatno je kulturni dogodek popestirla mlada pevka Helena Gril iz Šoštanja.
Nedeljska pravljična ura
V nedeljo, 16. avgusta, je v Mestni galeriji Šoštanj potekala Nedeljskapravljičnaura, kjer sta moderatorki Maja Cepelnik in Sabina Skornšek otrokom za dobro uro približale pravljični svet s prebiranjem ene od številnih Andersenovih pravljic.
Posebnost pravljične ure v Šoštanju je, da otroci lahko svojo domišljijo in ustvarjalnost po prebrani in slišani zgodbi nato tudi izrazijo z oblikovanjem najrazličnejših predmetov, ki so tematsko povezani s slišano pravljico.
Ves potreben material za izdelavo dobijo na pravljični uri, prav tako tudi vse ostale pripomoč-
ke, ki so potrebni pri končnem oblikovanju.
V nedeljo, 23. septembra, je 10. uri v Mestni galeriji Šoštanj zopet potekala ura pravljic, letos zadnjič.
Andreja Moškon
Gozdarji v Ljubljani
V mesecu septembru se je Folklorna skupina Gozdar iz Črne na Koroškem udeležila snemanja oddaje NA ZDRAVJE, ki si jo boste lahko na malih zaslonih ogledali 28.9- 2007.
Oddaja je bila namenjena predvsem spoznavanju taborniškega in skavtskega življenja. Željni znanja se boste lahko naučili, kako zakuriti taborniški ogenj brez vžigalic, spoznali način življenja obojih in se jim morda kdaj tudi pridružili.
Organizatorji so poleg zanimive tematike poskrbeli tudi za dobro glasbo, saj ni manjkalo zanimivih gostov, smeha in veselja. Tako boste lahko prisluhnili Veselim svatom, Čukom, Ansamblu Svetlin, predstavila sta se tudi Marjan Smode in Aleksander Mežek, do dobra pa je občinstvo, tako z glasom kot s stasom, ogrela Manca Špik.
Marela, parazol
Vremenoslovci napovedujejo deževno jesen, zato si je naša soseda poiskala ta orjaški dežnik kar v bližnjem gozdu. Najti tako velikega je prava gobarska sreča, zato je bil tudi vreden tega posnetka.
O O > (f)
J>
g. Da Tončka ni le samo dobra nabiralka gob, je š>. tudi vedno nasmejana, prijazna in soseda z od-s prtim in širokim srcem tudi do soljudi.
O
C/)<
°	Anka Strožič
Lutkovni kotiček
LUTKOVNI
KOTIČEK
piše Alice Čop
Obstaja veliko tipov ročnih lutk.
Najpogosteje vodimo glavo s kazalcem, roki pa s palcem in sredincem.
Tako so že od nekdaj vodili slavne angleške Punch and Judy ali francoske Gnigno/ lutke. V obeh primerih gre za lutke brez dlake na jeziku, ki so z lahkoto in včasih na precej grob način zasmehovale prav vse in vsakega po vrsti: debeluhe, starčke, naivne deklice, reveže, bogataše, šepavce, bedake... Z današnjega pogleda je obseg teh igric seveda neetičen. A ker so bila njihova napol improvizirana besedila pogosto usmerjena proti konkretnim ljudem - razvpitim politikom, pokvarjenim duhovnikom, padlim damam, neumnim bogatašem, o katerih so se ravno širile govorice, so ljudje komaj čakali na sočen komentar iz »ust« teh navihanih miniaturnih igralcev.
Politično in družabno kritične farse in burleske so bile med ljudmi vedno zelo priljubljene. Ni treba dodajati, da je marsikateri lutkar moral tu pa tam »prenočiti« v zaporu!
Ena izmed prvih je ročnim lutkam namenila resnejša besedila francoska predstavnica romantizma George Sand. Marionete je imela za »grozljive avtomate«, preveč podobne ljudem, a precej manj gibljive - zato nekako »mrtve«. Ročne lutke so jo pritegnile zaradi živosti. Z svojim sinom Mauricom Sandom in ljubimcem - poljskim skladateljem Friderikom Chopinom, je v francoskem Nohantu ustvarila vaško lutkovno gledališče, ki je uspešno igralo nekaj let. Na repertoarju so imeli seveda romantizmu primerna besedila. Ker je vse delovalo, so jo kritiki pohvalili. Marsikateri zdolgočaseni bogataš si je takoj zaželel imeti svoje domače lutkovno gledališče in pisati svoje igrice. Lutke so v Franciji postale prava modna muha. In znano je, da je vse, kar je bilo modno v Franciji, kmalu postalo modno po celi Evropi.
Danes z ročnimi lutkami igramo marsikaj. Ali drugače: z ročnimi lutkami danes igra marsikdo.
Za ta tip lutk se namreč odloči veliko scenografov, kadar pripravljajo predstave za najmlajše gledalce, ker igralcem omogočajo zelo živahno igro. Pogosto jih izberejo tudi amaterski lutkarji, saj je njihova izdelava še najmanj komplicirana in so lahko vodljive.
Po plišastih ročnih lutkah rade sežejo mamice in igrajo svojim malčkom.
Kategorija zase pa so osnovnošolci, ki s pomočjo svojih učiteljic ustvarjajo lutkovne igrice na krožkih. Otrokom nudijo veliko: možnost razvijanja sposobnosti javnega nastopanja, treniranje spomina, priložnost ustvarjanja in -nenazadnje
-	občutek zadovoljstva. Zato namenjam preostanek članka prav učiteljicam in vzgojiteljicam, ki v veliko veselje otrok vodijo lutkarske krožke.
Ze nekaj let redno gledam te igrice na različnih medobmočnih ali tudi republiških srečanjih in lahko (s pozicije profesionalca na tem področju) povem, da se na žalost precej ponavljajo. Besedila, tipi lutk, način igre. Ponavadi so to basni (o lisicah in vranah) ter tisočkrat videne pravljice, kot so Janko in Metka, Mojca Pokrajculja, Volk in sedem kozličkov in Rdeča kapica. Zelo prijetno in nadvse zanimivo bi bilo videti avtorska besedila otrok - na teme, ki si jih sami izberejo - ter otroške priredbe znanih pravljic (parodije, modernizacije...). Tako bi se le vrnili h koreninam ročnih lutk - k improvizaciji, aktualnosti in zabavi. Z improvizacijo ne mislim, da si bodo otroci vsako predstavo sproti izmišljevali -ta bi morala biti del vaj; tako se otroci najbolje sprostijo in začnejo uživati v igri, ki so jo »soustvarili«. Postane zares »njihova«.
Ob samem načinu igre z ročnimi lutkami bi rada ponovila predvsem dve osnovni pravili: glavo moramo obvezno premikati v ritmu govora, telo v ritmu hoje (levo - desno - levo - desno; zdi se malce smešno, a neizkušeni lutkarji pogosto kar prenašajo lutko z enega konca na drugi, ne da bi sploh hodile). Oboje
-	govor in hoja - je lahko zelo živahno. Ne se bati pretiravanja, saj je ta tip lutk ustvarjen za pretiravanje. Kar se tiče glasovne modulacije, so otroci presenetljivo iznajdljivi, saj je »pretvarjanje« in igra »na« (pirate, princese...) za njih od malega povsem naravna. Potrebno je le za vsako osebo lutkovne igre izbrati najbolj primeren glas in ga »obdržati« skozi celo predstavo.
A dovolj besedičenja - prilagamo praktične načrte za izdelavo malce drugačnih ročnih lutk, za inspiracijo. Za spodbudo - le tako naprej in ne se bati novosti!
Slike so povzete iz »Anatomije lutk« doc. Aloisa Tomàneka
Čestitamo ob prazniku Občine Šoštanj
kabelsko razdelilni sistem Šoštanj
Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, DŠ: 97896101
Pisma bralcev
D
List
Bogati ali revni?
Plačilni dan je. Nekam preveč poredko pride zadnja leta, se mi zdi. Dva na mesec bi bila ravno prav, da bi si lahko človek privoščil dobro hrano, pijačo, vsak mesec kako oblačilce, plačal vse položnice, registracije in zavarovanja za oba avtomobila, šel za 14 dni na dopust, kupil dovolj ozimnice in kurilnega olja, naredil ob rojstnih dnevih družinskih članov kako zabavico, dobro vzdrževal avto, ga zamenjal, preden razpade, obnovil drobne zadeve pri hiši, privoščil otrokom plačljive izvenšolske dejavnosti, izlete, šole v naravi, ne najslabše zvezke in pisala, ob tem pa vsak mesec dal nekaj na stran za večja popravila, za nov avto, za nepredvidene stroške, ki navadno pridejo ravno takrat, ko je najmanj treba... Cela dolga veriga nujnih stroškov, nekaj pa seveda tudi pobožnih želja, ki me, če jih ne morem uresničiti, niti ne prizadenejo preveč. Na dopust pač ne grem, otrokom kupim šolske stvari v papirnici, ki ponuja cenejše izdelke, ob rojstnem dnevu vsakemu od njih spečem tortico in dam na mizo domač ribezov sok, ki ima to prednost, da je brez dodatkov. In če o tem uspem prepričati še otroke, je veselje toliko večje. Odkar so na svetu, jih vzgajam v tem duhu, da je naravno najboljše in da materialne dobrine niso pomembne, ampak moji nauki pogrnejo na celi črti, ko naša najstnica prijoka iz šole, ker ji je sošolka rekla, da se oblači kot stara Slovanka...
Zjutraj sem si naredila seznam, se zapeljala v Interspar, ker pač vsi pravijo, da se splača. Pol ure sem z vozičkom motovilila gor in dol po veliki galeji in nabirala reči in jih spet polagala nazaj na police, ker se mi je malo pred blagajno zazdelo, da bomo brez njih ravno tako preživeli... Pa je vseeno naneslo več, kot sem si po tihem izračunala. Pa še brez salam sem šla iz trgovine, na te sem pozabila...
Ko sem peljala proti Šoštanju, so me obhajali spomini na moje otroštvo. Zaslužil je samo ata, zadnji delavec v šoštanjski fabriki, ki celo življenje ni mogel zlesti više na lestvici, ker je bil ožigosan kot nemški mobiliziranec. Reveža že davno ni več. Danes težko
razumemo, da je res bilo tako, ampak bilo je. Mama se je doma mučila s krpami lapornate zemlje, ki je malo dala... In tista dva prašička vsako leto sta bila za nedelje, praznike in v letih mojega otroštva za zdravnika, ki je pri številni družini pogosto hodil na dom. Pa za delavce, kadar se je kaj popravljalo pri hiši. Nikoli ne bom pozabila, da je naša mama za moj god, za veliki šmaren ali gospojnico, tako smo takrat rekli, zmeraj spekla velik zavitek z jabolki in skuto. Nismo si voščili, se objemali, ampak je preprosto rekla: »Drugega ti nimam dati, ti bom pa štrudl spekla!« Ni še toliko let nazaj, pa vendar smo se prehranjevali čisto drugače. Imeli smo polno klet krompirja, veliko masti in jabolk, skrinje in hladilnika pač ne. Pogosto je bilo na mizi zelje, krompir, fižol, svaljki in take stvari, za malico pa osoljena čebula z oljem, svinjska zabela na kruhu, kislo zelje z oljem in česnom... Včasih, ko smo bolj delali, pa domače suho meso.
Spominjam se šolskega izleta v bolnico Franja, ko so nekateri sošolci imeli sendviče z žemljami, drugi domač kruh in salame, jaz sem imela dve debeli rezini dobrega domačega kruha in našo dimljeno slanino. Mama mi jo je narezala na kockice, da bi laže jedla ... Vem še, da sem malo skrivala svojo malico In jo pojedla bolj odmaknjena od tistih z žemljami ...
Za hrenovke sem prvič slišala v petem razredu osnovne šole, ko smo jih dobili na papirnatih pladenjčkih na nekem športnem dnevu. Še imam v nosu vonj tiste kadeče se hrenovke in gorčice pa sveže bele štruce...
In še danes imam hrenovke rada. Čeprav se mi zdi, da niso tako dobre, kot so bile toliko let nazaj!
Ob takih nostalgičnih spominih sem se počasi pripeljala do Šoštanja, kjer sem seveda še skočila v trgovino po tiste presnete salame, ki sem jih prej pozabila kupiti. Tam pri polici s paštetami so stali trije mladi fantje, po govorici sodeč niso bili Slovenci. V ponošenih gradbeniških oblačilih, drobceni in še vsi otroški. Ne vem, če so imeli 18 let. Prebirali so konzerve in med množico raznoterih kod iskali, koliko katera stane. Opazovala sem jih, medtem ko sem čakala v dolgi vrsti na salame. Niso in niso se mogli odločiti, nato so se nekako zedinili in vsi trije skupaj kupili eno posebno salamo, tisto z oznako »akcija«, kilo kruha in plastenko ledenega čaja.
Na srcu sem imela težko breme, ko sem jih gledala. Če me ne bi bilo sram, bi jim bila kupila vsakemu po eno veliko pašteto.
Pa nisem upala, ker nisem vedela, kako bi reagirali. Ker vem, da ima vsak človek svoj ponos... Plačala sem na blagajni in se odpeljala domov s polnim prtljažnikom škatel, tetrapakov, plastenk, zavitkov, brez katerih bi ravno tako lahko preživeli. Ampak časi so taki, da ne znamo, ker nam tudi ni treba. Čeprav vse statistike kažejo, kako standard pada, kako se riše ostra meja med zelo bogatimi in zelo revnimi, nenadoma nisem bila več prepričana, da sploh kdo izmed tistih, ki jih poznam in ki včasih družno tarnamo, kako hudi časi so, ve, kaj je revščina! In ko sem zlagala v shrambo in v hladilnik vse pravkar kupljeno, me je obšlo spoznanje, da moja mati, ki še živi, že ve, zakaj včasih vzdihne: »Oh, tako dobro, kot nam je zdaj, nam še nikoli ni bilo...«
Svet KS Šoštanj iskreno čestita vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku.	«I
Svet KS Šoštanj
SD Sostimi cestita usem\> občankam in občanom ^ občine Šoštanj ob Občinskem prazniku, ter krajafthaift in km janom mesta ob krajetrnem prazniku.	, ' *

L .
Slovenska ljudska stranka
Ob prazniku čestitamo vsem občanom Občine Šoštanj.
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Šoštanj.
Marija
92, 3301 Petrovče

Desert - jogurtova smetana čokolada, v in kokos, jogurtova smetana in stracciatella,
breskev, La h ki sadni tekoči jo
izdelki, ki so na Mednarodnem ocenjevanju
2007, prejeli zlato medaljo.
ogurt marelica, jogurtova smetana ita probiotiČni sadni tekoči jogurt dveh okusih: jagoda, borovnica so mlečnih izdelkov, Gornja Radgona
Štorman
Ze od leta 1980
Kavarna in slaščičarna Štorman v Šoštanju
Trg Bratov Mravljakov 3 Tel: 03/89 11 544
Vas s 1. Oktobrom vabi na poskušino različnih vrst vroče čokolade, osvežujočih mlečnih napitkov, mixed crazy shake-ov, aromatiziranih vrst kave z okusi:
amareta, vanilije, lešnika, rumene banane...
Pa ne pozabite poskusiti slastne Štormanove sladice, ki jih dnevno sveže pripravljamo za Vas. Naročite lahko tudi torte za vse priložnosti po izbiri iz kataloga z dodatkom vaših želja.
Kavarna Štorman samo za Vas in vaše prijatelje! Vljudno vabljeni tudi v Restavracijo Štorman v Velenju!
Ob prazniku Občine Šoštanj ISKRENO ČESTITAMO!
ESOTECH
ustvarjamo boljši svet
EKOLOGIJA
•	Čiščenje industrijskih in komunalnih odpadnih voda
•	Priprava tehnološke vode
•	Ravnanje z odpadki
•	Čiščenje emisij v ozračje
•	Namenske tehnološke rešitve
USTAVARJAMO BOLJŠI SVET
•	Razvijamo in izvajamo projekte na ključ v.
-	ekologiji,
-	energetiki.
•	Povezujemo se s slovenskimi institucijami in si prizadevamo za prenos znanja:
- smo nosilno podjetje v Gospodarskem interesnem združenju ekološki grozd,
-	smo pobudnik Slovenske tehnološke platforme za vode,
-	sodelujemo z Univerzo v Ljubljani in Mariboru ter Institutom Jožef Stefan.
•	Zaposlujemo najboljše ljudi in podpiramo:
-timsko delo,
-	inovativnost,
-	podjetniško usmerjenost,
-	projektni način dela.
ENERGETIKA
•	Obnovljivi viri energije
•	Obnova in novogradnja termoenergetskih in hidroenergetskih objektov
•	Prenos in distribucija električne energije
•	Proizvodnja in distribucija toplotne energije
•	Industrijske instalacije
ESOTECH, Družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d.d.
Preloška cesta 1,3320 Velenje, Sl - Slovenija, EU
T: +386 3 8994 500, F: +386 3 8994 503, E: info@esotech.si	www.esotech.si
Občankam in občanom Občine Šoštanj čestitamo ob prazniku!
On prinaša veslje
Na začetku šolskega leta se pogosto zgodi, da kaj manjka: torba je pripravljena za vseh pet, šest a i sedem šolskih ur, poleg so dodani še baletni copati, pa instrument za glasbeno šolo, rutica za tabornike, risalni blok za likovni krožek, oprema za karate, zveščič za pevski zbor. Ja, prav res še nekaj manjka: verouk.
Rado se dogaja, da družine verouk - če ga sploh uvrstijo v svoj urnik - poistovetijo z drugimi krožki ali pa ga celo vrednotijo kot manj pomembnega, saj ga za razliko od ostalih dodatnih dejavnosti ni treba plačati. Za povrh radi dodajo še, da si z veroukom nihče ne služi kruha in da je zato pomembno samo, da ga otroci obiskujejo do birme.
Zares se pogosto zgodi, da starši ob misli, da bi morali v svoj natrpan urnik vnesti še dodaten čas za versko vzgojo otroka postanejo nejevoljni. Na nek način jih lahko razumemo: tudi mi, ko smo preutrujeni in nekdo od nas zahteva še dodaten napor, to največkrat sprejmemo z notranjim odporom. A v takšnem odnosu nekaj manjka. Starši in katehetje se znajdemo vsak na svojem bregu, čeprav v resnici želimo isto. Kdo od nas ne želi, da bi bili otroci srečni? Ne samo preskrbljeni, učeni, ampak več: srečni?! Ja, nekaj manjka. Manjka veselo oznanilo, mir, odpuščanje, ljubezen. Vse to pa prinaša verska vzgoja. A verouk je v tem hitrem tempu življenja seveda ponavadi na zadnjem mestu. Ko je urnik tako že povsem natrpan z drugimi dejavnostmi, starši otroka vpišejo še tja. Pogosto odrasli, ko otroka versko usmerjajo, menijo, da so storili dovolj, če ga bodo enkrat tedensko za eno šolsko uro poslali k verouku. A človek ne postane kristjan po 45-tih minutah verouka na teden. Verouk je le del rasti v veri; sem spada tudi nedeljska maša, domača naloga, molitev, tudi kakšna praznična maša med tednom, sodelovanje v župniji - in predvsem, tudi sodelovanje staršev.
Začetek novega veroučnega leta ob tem kar sam kliče po novih izzivih: starši in otroci imate priložnost, da se v vzgojo verskega življenja vključi vsa vaša družina. Z veseljem se odzo-vite najprej na redno katehezo, potem pa tudi na vabilo k ministrantom, k pevskemu zboru, branju Slomškovega bralnega priznanja, sodelovanju z Mavrico ... V letošnjem pastoralnem letu, ki bo še prav posebej posvečeno družinam, pojdimo skupaj v življenje z Jezusom, saj le On prinaša resnično veselje.
7. oktober 2007 - 27. navadna -rožnovenska nedelja - maše:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7, ob 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 19. uri,
Bele Vode ob 8.30 uri.
Zavodnje ob 10. uri Gaberke ob 9.45 uri.
Sv. Križ ob 9, in ob 10.30 uri
14. oktober 2007 - 28 navadna nedelja - maše:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7, in ob 8.30 uri Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 19. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri
Zavodnje ob 10. uri (srečanje ostarelih in bolnikov). Topolšica ob 9,45 uri.
Šentvid na Slemenu ob 15. uri.
21. oktober 2007 - 29. navadna nedelja - maše:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7, ob 8.30 uri Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 19. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri.
Zavodnje ob 10. uri Gaberke ob 9.45 uri.
28. oktober 2007
-	30. navadna
-	žegnanjska
-	nedelja - maše:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 uri Šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 19. uri. Zavodnje ob 10. uri Topolšica ob 9.45 uri
Lekarna Velenje
OE Lekarna Center Velenje OE Lekarna Cankarjeva Velenje OE Lekarna Kersnikova Velenje OE Lekarna Šmartno ob Paki
OE Lekarna Šoštanj Lampretov trg 1, Šoštanj telefon: 897 2610
www.lekarna-velenje.si
Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj!
Peter Mussi,	|
prvi šoštanjski knjižničar
Knjige sosvet zase jm in opozarjajo nase.
Ni pomembna rasa, ne način stasa, vživiš se lahko v knjige in pozabiš na druge brige.
Knjige zasvojijo te lahko
in to celo tako,
da od njih odvisen si zelo.
Brez njih svet reven bi bil, saj ne bi imeli kulturnih sil.
Pia Verdnik, 8. razred OŠ Šoštanj
Čestitamo ob prazniku Občine Šoštanj
KNJIŽNICA^VELENJE
KNJIŽNICA
Mojca Štruc
Gledališče
Sredina, 3. vrsta 7. sedež
Telenovela po slovensko ali nekaj o sosedovi Micki
Naše dnevne sobe naj bi pregovorno bile (poleg kuhinje) središče naših bivalnih prostorov. In kaj se tam dogaja? Resnici na ljubo - velikokrat nič oziroma bolj malo. Priča smo upočasnjenemu delovanju možganov, katerih lastniki hipnotizirano buljijo v čudo tehnike, »tevejček«. V preteklem desetletju papri tem spremljajo tudi čudo južnoameriške produkcije. Telenovele, drugače poznane tudi kot limonade ali žajfnce.
Priznam, slepa lepotica v zelenem je tudi mene prikovala pred sprejemnik. Črno-bela zgodba se je zdela dejansko verjetna, Armando, Fernando (ali nekaj takega) pa nadvse galanten očarljivec, ki mu seveda odpustimo vse njegove prevare in izdaje. Ker je pač... čeden. To seveda opraviči vse.
Na tem mestu se človek vpraša, kje vendar imajo špansko zveneče, sladkor višajoče nadaljevanke povezavo z našimi lokalnimi amaterskimi gledališči.
Ne, tam očitno nimamo Esmerald, Rodolfov in podobnega. Toda le na prvi pogled. Naši liki ne nosijo teh imen. So pa Micke,
Franci, Janezi, Matički,
Pepce, Maričke, Ančke, ...
In da, tudi ti tvorijo telenovele. Le da nekoliko bolj »po domače«.
Gledališki kritiki ponavadi kmečke igre, ki se preveč »obešajo« na znane stereotipe in nemalokrat mejijo na burke, besno razcefrajo in zmeljejo na drobne koščke. Da, toda takšne predstave so velikokrat tudi najbolj obiskane in gledane. Finančno pravi uspeh. In obiskovalci se jih radi spominjajo in rade volje še kdaj obiščejo predstavo gledališke skupine, ki jih je enkrat že nasmejala do solz.
Na kmečke igre lahko gledamo z več vidikov. Z vidika umetnosti večina besedil ne predstavlja kakšnega presežka. Črno-bela zgodba, pozitivni liki, negativni liki, razkošne scene, rdeča lička, poudarjena situacijska mimika, nerodno namigovanje na spolnost, prepovedana ljubezen, sitni starši, na koncu pa poroka in napovedan naraščaj. Kljub dejstvu, daje tudi prvo slovensko dramsko delo bilo tako naravnano, se človek včasih ne more znebiti vtisa, da določena besedila od takrat niso pretirano napredovala, da Linhart še danes marsikateremu tekstopiscu predstavlja svetel zgled.
Na umetniški vtis seveda ne vpliva le besedilo. Gledalci (in seveda kritiki) namreč vidijo tisto, kar je iz nekega besedila »ratalo«. Kaj so režiser in igralci ustvarili iz besedila. Ali so se napisanega držali kot pijanci plota in slepo sledili pravilu, da mora biti vse poudarjeno: kretnje, glas, mimika, make up in premiki in tako ustvarili komajda prebavljivo zadevo, ki je že zelo blizu cirkusu. Ali pa so se prilagodili času. Kar ne pomeni, da so folklorne elemente črtali, temveč da so se njihove obravnave lotili strokovno.
Da, tudi kmečke igre (in včasih prav te še posebej) zahtevajo določeno mero znanja in sposobnosti »potovanja v času«. Kmečke igre ne prikazujejo življenja na podeželju zgolj slabih 20 let nazaj. Če se je avtor kolikor toliko zavedal odgovornosti pri pisanju (in režiser pri postavljanju na oder), tako v igri ne bomo našli stereotipne predstavitve kmetov, ki veselo orjejo in še niso nikoli slišali za elektriko, po drugi strani pa jih obišče damica iz mesta (ki seveda pomeša štrene vsem nadebudnim in v tradicijo okovanim kmečkim mladcem), ki po odru veselo paradira v minici in z mobitelom v roki. Se pa tudi to zgodi. Kritiki se križajo, gledalci pa v povprečju
še vedno navdušeno ploskajo in se smejejo »što-rastim« kmetom. Oprostite, ampak če bi vi živeli na začetku 20. stoletja in bi vas obiskala pomanjkljivo oblečena oseba z neko tulečo zadevo v roki, verjetno tudi ne bi odreagirali povsem normalno. Da, za kmečke igre je značilna črno-bela zgodba.
Toda tudi ta mora biti vsaj kanček verjetna in zgodovinsko usklajena. Sliši se neverjetno, toda takšnih »kiksov« na naših odrih ni ravno malo.
Veliko stvari bi bilo boljših, če se ne bi marsikatera gledališka ekipa takšne igre že v osnovi lotila podcenjevalno. Nekako po vzorcu: preprost tekst - preprosti gledalci - preprosta izvedba. Gledalci, ki se sicer nasmejejo in veselo ploskajo, se ob tem verjetno niti ne zavedajo, da se takšna igra ne norčuje le iz likov na odru, temveč tudi iz njih samih. Kajti gledalec si zasluži kvalitetno predstavo. Navsezadnje je zanjo tudi plačal.
Razumem razloge, zakaj so kmečke veseloigre tako priljubljene. Ne razgrinjajo aktualnih družbenih problemov, od katerih smo tako ali tako zasičeni že iz medijev, temveč predstavljajo klasične »težave«, ki so nadčasovne. Ljubezenski problemi, nerazumevajoči starši, iznajdljivi podrejeni,... Preprosta zgodba, ki ni nujno enoplastna. A ljudi razbremeni in tako je na nek način zagotovo dosežena katarza. Vse skupaj je lahko kvaliteten pa tudi izredno gledljiv izdelek, ki je, konec koncev, lahko tudi finančno uspešen.
Toda pri tem se je treba zavedati določenih stvari. Da je nekaj lahko smešno, nekaj pa neumno in neresnično. Da je treba gledalce spoštovati in se tako zanje tudi potruditi. Da je treba za kvalitetnimi teksti nekoliko pobrskati in ne kar sprejeti prvega, ki pride pod roke. Da je treba upoštevati določene zgodovinske danosti, kot je npr. jezik. Marsikatera gledališka skupina se pri predstavi muči z nekakšnim knjižnim jezikom, ki pa v samo igro največkrat niti ne spada. Če že je uprizoritev v njem, potem mora to dejansko biti knjižni jezik. In ne nekakšno skropucalo med narečjem in finim sprenevedanjem, da nekdo govori pravilno knjižno slovensko. Kajti tudi zato je potreben trud.
In zato veliko prisrčneje in bolj avtohtono delujejo uprizoritve, ki se zavedajo tako svojih omejitev kot prednosti. Te so v narečju, a zaradi tega izpadejo prej napredne in zavedne kot pa »zabačene«. Sledijo tekstu, a ne želijo na slovensko podeželje preseliti likov iz mehiških nadaljevank. In se jih, navsezadnje, ekipa loti s spoštovanjem.
Barbara Fužir
28 Q List September 2007
Foto: Arhiv
Gledališče
Gledališka razglednica iz Ljubljane
Nova sezona se začenja z velikim udarom Ex Ponta, festivala, ki jeseni razmiga gledališko občinstvo. Letošnji je že štirinajsti po vrsti, za temo pa so izbrali politično realnost v gledališču. Na festivalu bosta dve premieri: drama Življenje v senci bananovca Ivana Vidiča, režiser Cezaris Graužinis (Litva), narejena v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. Koprodukcija s SNG Maribor - predstava Mali princ - po delih Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ in Veter, pesek, zvezde jo je režiral Diego de Brea. Prizorišča so raztresena po celi Ljubljani. Predstave se bodo vrstile od Cankarjevega doma, Stare elektrarne, SNG Drame, Križank, Mladinskega gledališča do Gledališča Glej. Trajal bo od 11. do 26. septembra in predstave bodo zagotovo vredne ogleda, saj so avtorji predstav režiserske zvezde, predstave pa narejene v mednarodni ali domači koprodukciji. Režiserji prihajajo iz Argentine, Litve, Hrvaške, Makedonije in Slovenije. Najbolj predrzen je, če lahko rečem, projekt TITO - izbrani diagrami življenja, besedilo je napisal Slobodan Šnajder, režisersko taktirko pa je držal Dean Damjanovski. Z idejo se vključuje 10 držav in 15 mednarodnih koproducentov, po nekaterih podatkih je ta projekt eden največjih evropskih gledaliških projektov sploh. Tako Ex Ponto (p)-ostaja odmeven in velik festival z majhnim producentom.
Nova sezona ljubljanskih gledaliških hiš bo tudi pestra. Za prvo, a pravo ogrevanje bo v SNG Drama krstno uprizorjena Jagababa nedavno umrlega izvrstnega slovenskega pesnika in odličnega dramatika Daneta Zajca. Priprave na premiero so stekle že konec lanske sezone pod izkušeno režisersko roko velemojstra Mileta Koruna in svežo mislijo Jere Ivanc, asistentke režije. Zasedba bo blesteča: Igor Samobor, Janez Škof, Branko Šturbej, Jernej Šugman, Jure Zrnec, Aleš Valič, Lojze Svete, Saša Tabakovič in Grega Bakovič. Premiera je 22.9- 2007. Zatem se bodo nove predstave kar vrstile; oktobra bosta dve premieri, ena na velikem in ena na malem odru. Mateja Koležnik bo režirala dramo Tennesseeja Williamsa, Orfej se spušča, mali oder pa bo zasedla drama Julijana Barnesa, Prerekanja pod režijsko roko Borisa Cavazze. V novembru bomo torej lahko gledali že tri nove predstave in predstave prejšnjih sezon. December bo spet prinesel dve novi predstavi, spet eno na malem odru: Yasmina Reza, Bog maškara, režiral bo Janusz Kiča. Na velikim odru bo režiral Frangois-Michel Pesenti dramo Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem dramatika Heinricha von Kleista. Po novem letu bo sledilo še osem premier: Harold Pinter, Vrnitev domov, režiser Matjaž Zupančič; Yukio Mishima, Markiza de Sade, režiser Ivica Buljan; Andrej Hieng, Osvajalec, režiser Dušan Jovanovič; William Shakespeare, Tit Andronik, režiser Diego de Brea; Brian Friel, Jaltska igra. Poigra, režiser Dušan Mlakar; Mihail A. Bulgakov, Moliere ali Zarota svetohlincev, režiser Tomi Janežič; Dušan Jovanovič, Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni, režiser Jaka Andrej Vojevec; Mare Bulc, Slovenec Slovenca gori
postavi, režiser Mare Bulc, ki je načrtovana aprila in je zadnja premiera v sezoni.
Mestno gledališče ljubljansko se bo ovesilo v premiersko slavje že nekoliko prej. 13. 9. 2007 bodo prvič postavili na oder muzikal Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick, Goslač na strehi v režiji Stanislava Moše. Oktober bo v znaku Petra Nicholsa, En dan v smrti Rožice Jožice, režiser Zvone Šedlbauer; Sergeja Belela, Mobi, režiral bo Boris Ostan; še en muzikal Kirn Komljanec, Kura nima jajc, režirala bo avtorica sama. Novembra se bo predstavil J. P. B. Moliere, Ljudomrznik, režiser Samo Strel in po libretu narejena melodrama Giuseppeja Giaco-sa in Luigi Ulica, posodobljala je Jana Pavlič, Tosca, režiser Matej Filipčič. Januar nam napoveduje premiero Vladimirja Nabokova, Lolita, režiserka Andreja Kovač; februarski premieri pa Draga Jančarja, Lahka konjenica, režiser Zvone Šedlbauer; in Philip Roth, Predsednik sveta, režiser Mare Bulc. Zadnja premiera bo aprila Antona Pavloviča Čehova, Tri sestre, režiser Boris Kobal.
Slovensko mladinsko gledališče je letos v svoj repertoar uvrstilo kar devet premiernih predstav. V septembru sta načrtovani dve: Mark Ravenhill, Kok ti men dol visiš, režiser Veno Taufer, in Krstno uprizoritev Anne Furse in drugih, Don Juan. Kdo?, režirala bo avtorica sama.
Oktobra in novembra bosta premierno postavljeni predstavi Herveta Guiber-ta, Mlado meso, režiser Ivica Buljan, in Nor na Vincenta, režiser Philippe Calvario. Februarja bo prišel na vrsto Ivan Cankar, Hiša Marije pomočnice, režiser Silvan Omerzu. Aprila bosta predstavi F. M. Dostojevski, Zločin in kazen, režiser Diego de Brea, in predstava Johna Webster ja (po posodobitvi Simone Semenič), Vojvodina Malfij-ska, režiser Ivan Talijančič. Junija bo premiera Sarah Kane, Razdejani, režiser Vinko Moderen-dorfer. In še zadnja premierajan Fabre, Rekviem za metamorfozo, režiral bo avtor sam.
Poleti je ljubljanske ulice in parke poživljala Ana Desetnica, ki je tudi v Šoštanju stara znanka. Le da ji je letos zagodlo vreme...
Vsekakor bomo ljubitelji gledališča lahko veliko premlevali, izbira je velika. Zdi se, da gledališča preizkušajo zgornjo mejo, koliko premier prenesejo na sezono. Ne smemo pozabiti, da se predstave odvijajo tudi za otroke, za to skrbita predvsem Lutkovno gledališče Ljubljana in Mini Teater: pet novih predstav za otroško in tri za odraslo občinstvo. Za razvijanje slovenskih dramskih tekstov in dramatikov skrbi program Preglej in kulturno
društvo Integrali, ki ima vsak mesec novo bralno uprizoritev. Stara Elektrarna nam vedno ponuja nekaj, kar odstopa od konvencionalnega. Prav tako je vredno omeniti Šentjakobsko gledališče, ki zaseda amaterje, a kljub vsemu napovedujejo šest novih predstav zanimivega izbora, od Goldonija do Woodya Allena.
Tekst in foto: Zalka Grabnar Kogoj
Slovenske
avtohtone
Martina Pečnik ■ *
Tudi v Sloveniji se ponašamo z avtohtonimi domačimi živalmi, ki so jih vzredili kmetovalci v različnih okoljih s skrbim izbiranjem najboljših predstavnikov in prilaganjem naravnim razmeram.
Kranjska sivka je izredno cenjena slovenska ebeia, tudi v čebelnjakih v Šaleški dolini.
Foto:, Marija Lebar
. *
Izvor avtohtonih domačih živali
Z udomačitvijo živali so si naši predniki pridobili pomočnike za opravljanje dela ter nove vire svoje prehrane. Da bi živali čimbolje opravljale svojo nalogo do človeka, so morale biti prilagojene njegovim potrebam in zahtevam naravnega okolja. Npr. za težka dela na polju so potrebovali močne in vzdržljive konje. Za prenašanje pošte pa so bili bolj uporabni lažji in hitrejši konji, ki so bili zmožni prehoditi dolge razdalje med nekdanjimi mesti. Kjer se je torej izkazala potreba po živalih, ki bi lahko posebej dobro opravljale določeno nalogo, so ljudje pričeli z načrtno vzgojo pasem. Z načrtnim križanjem znotraj posameznih vrst so skozi stoletja vzredili živali, ki so lahko optimalno zadovoljile potrebe ljudi in bile hkrati prilagojene razmeram v naravnem okolju. S tem je človek pridobil številne nove vrste, ki izhajajo iz čisto posebnih lokalnih okolij. Pomislimo samo na to, koliko je danes na svetu različnih vrst psov, mačk ali konj? Marsikateri narod na svetu se ponaša s čisto svojimi vrstami domačih živali. Prenekatere od njih so se s prometno povezanostjo z ostalimi celinami raznesle nato v povsem druga okolja, kjer morebiti svoje prvotne vloge sploh ne opravljajo več - npr. severnjaški delovni pes husky je v zahodnem svetu večinoma le hišni pes.
Za »avtohtone pasme« štejemo v Sloveniji tiste, za katere je na osnovi zgodovinskih virov o pasmah dokazano, da je njihov izvor v Sloveniji. Torej da obstaja dokumentacija o reji pasme iz katere je razvidno slovensko poreklo že za najmanj pet generacij. Poleg avtohtonih pasem srečujemo še pojem »tradicionalne pasme«, ki pa po svojem izvoru niso iz Slovenije. A so v Sloveniji v reji že več kot petdeset let, imajo slovensko rejsko dokumentacijo in imajo v svojih poimenovanjih besedo »slovenska« ali kakšno drugo slovensko krajevno ime (npr. konj ljutomerski kasač).
Avtohtone pasme v Sloveniji
Slovenci smo skozi stoletja vzgojili kar nekaj »svojih« vrst domačih živali in s tem obogatili raznovrstnost posameznih živalskih skupin. Slovenske avtohtone domače živali je vzgajal slovenski kmet za pomoč pri delu, za prehrano, tudi za proizvodnjo različnih izdelkov. V Sloveniji imamo svoje avtohtono govedo, imenovano cikasto govedo, tri avtohtone vrste konj - lipicanski konj, posavski konj in slovenski hladnokrvni konj. Od ovac so avtohtone: jezersko-solčavska ovca, bovška ovca in istrska pramenka (istrijanka). Avtohtone pred-
stavnike imamo tudi med drugimi skupinami domačih živali: krškopoljski prašič, drežniška koza, štajerska kokoš (Štajerka) in čebela kranjska sivka. Izhajajo iz lokalnih okolij, kar je večinoma razvidno iz njihovih imen - npr. drežniška koza je iz vasi Drežnica pod Krnom v dolini Soče. Vsaka od njih ima neko svojo značilnost po kateri se odlikuje in je zato posebej primerna za rejo v podobnih okoljih. Zaradi uvoza in uvajanja tujerodnih pasem je marsikatera izmed njih danes v nevarnosti, da bo izgubljena za kmetovanje in je morda kmalu ne bomo več videvali na slovenskih kmetijah. Te spremembe prinaša uveljavljanje tujerodnih pasem, ki je močno povezano s preusmeritvijo kmetijske proizvodnje. V preteklosti so kmetje proizvajali večinoma le za lastno oskrbo, njihove domače živali so bili prilagojene njihovim potrebam. Z uvedbo intenzivnega kmetovanja pa so za doseganje večje proizvodnje v rejo vključili raje pasme, ki dosegajo večjo produkcijo mleka, mesa idr. Kljub prevladi intenzivnega kmetijstva, pa smo se pričeli v današnjem času ponovno zavedati pomena avtohtonih pasem, ki ni samo v klasični kmetijski proizvodnji, temveč ima tudi kulturni, turistični, krajinski in socialni pomen. Zaradi tega se reja avtohtonih pasem na kmetijah podpira tudi s posebnimi finančnimi podporami kmetijske politike.
Avtohtone pasme v naši okolici
Od slovenskih avtohtonih živalskih pasem je geografsko najbolj razširjena prav kranjska čebela, saj z njo zavzeto čebelarijo tudi na drugih celinah sveta. Prvotno je bila razširjena na celotnem slovenskem etničnem prostoru in na vzhodu vse do Romunije in Bolgarije. Vzgojili so jo slovenski čebelarji, na »Kranjskem«, ker je med evropskimi čebelami najbolj siva, se jo je oprimilo ime sivka. Odlikuje se po pridnosti, kratkosti, mirnosti, odpornosti proti boleznim in ostremu podnebju, varčnosti s hrano in naglem spomladanskem razvoju. Zelo je rojljiva, to pa ji zagotavlja obstanek tudi v zdajšnjih vedno bolj ogroženih razmerah (zastrupitve onesnaženega zraka, umetna škropiva, vedno manj cvetočih travnikov). V bližnjih Lučah so pred kratkim odprli vzrejališče matic kranjske sivke.
Cikasto govedo je nastalo z oplemenjevanjem bohinjskega goveda s pincgavsko pasmo iz avstrijskih dežel. Glede na geografsko območje reje sta se med 19. in 20. stoletjem izoblikovala dva tipa cikastega goveda: tolminsko in bohinjsko cikasto
Cikasto govedo (cike) se še vedno pase na Veliki Planini. Prisotnost avtohtone pasme pomembno dopolnjuje etnološko podobo turistično zanimive pašne planine.
Jezersko-solčavska ovca izhaja iz bližnjega alpskega območja Kamniško-Savinj-skih Alp.
govedo. Na Tolminskem se je oblikoval manjši tip živali, ki je bil primernejši za pašo po strmih planinah. Na Bohinjskem pa so svojim tipom želeli izboljšali odlične lastnosti mlečnosti. Za cike je značilna rdečkasta barva z značilno belo liso preko hrbta in prsnega dela.
Jezersko-solčavska ovca je nastala s križanjem primitivne domače bele ovce z bergamaško in pa-dovansko ovco. Ima značilen izbočen profil glave, ki ga je dobila po bergamaški ovci in kakovostno volno, ki jo je podedovala po padovanski. Ovce so večinoma bele barve, v preteklosti je morala imeti ovca tudi »očala« ali »solzo«, to je barvno liso okrog oči ali nakoncih ušes. Ta vrsta ovce je prilagojena za dobro hojo po strmih gorskih pašnikih in življenje na alpskih planinah. Njena odlika so tudi pogosti dvojčki, kar pri ovcah sicer ni običajno. Na vzrejnem območju Jezerskega in Solčave so ohranili jezersko-solčavsko pasmo, kakršna se je izoblikovala v prejšnjih stoletjih.
Foto: Anita Kranjc	_______ Foto: Martina Pečnik
Nedavne poplave v Sloveniji so bile najhujše v zadnjih 250 letih, so ugotovili strokovnjaki. Poleg ogromne materialne škode so terjale tudi človeške žrtve. Zgleda, da se intenziteta poplav nenehno veča, saj so bile te, letošnje, še veliko hujše od tistih iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Železnikih je v nekaj urah padlo toliko dežja, kot je dvakratna povprečna septembrska količina za vso Slovenijo!
Po toči zvoniti je prepozno. Uidi ne gre, da bi na tem mestu ugotavljali, koliko bi lahko posledice omilile pravočasne in pravilne napovedi, če so te sploh mogoče. Je pa sam poveljnik Republiške uprave za zaščito in reševanje Miran Bogataj povedal, da so k škodi prispevali tudi neurejeni vodotoki in zanemarjeni in nevzdrževani odtočni jarki.
Dandanes je celo predsedniku ZDA Georgeu Bushu, ki je to dejstvo dolgo zanikal, jasno, da so tako ekstremni vremenski pojavi posledica človekovega pogubnega vpliva na okolje. Kakor koli že, dejstvo je, da se človek do vode obnaša vse preveč brezbrižno. Dejstvo je, da se do vode zlasti prebivalstvo »zahodnega« sveta obnaša povsem malomarno, kot da voda ne bi bila najdragocenejše, kar na tem planetu premoremo, in kar nam zagotavlja preživetje.
Zadnjič sem se peljala od doma. Cesta pelje ob manjšem potočku. Nenadoma me je preplavil »prijetni« vonj po gnojevki. To sicer ni nič nenavadnega, saj so travniki večkrat deležni tega »blagoslova«. Tokrat pa na travniku ni bilo videti sledi gnojenja. Ko sem se peljala skozi gozd, me je vonj še vedno spremljal. Od kod neki prihaja smrad? Pa mi je kapnilo; iz potoka. Nisem mogla verjeti, zato sem se pri bližnji hiši ustavila in vprašala gospodarja, če imam prav.
Pogledal me je kot največjega naivca in povedal: »A si lahko mislite, kako je šele nam, ki ob tem potočku živimo. Živinorejci iz zgornjih kmetij nenehno vanj vlivajo odvečno gnojevko. Večinoma počakajo na kakšno deževno noč, če pa dežja dalj časa ni, potem pač kar tako...Pa ne samo to, tudi ko gnojijo travnike, cisterne potem perejo v potoku, menda ne mislite, da to počnejo na svojem dvorišču! Saj je sosed, ki živi niže od nas, že večkrat klical inšpektorje, pa se nihče ne zmeni. Kriv je pač sodoben sistem živinoreje, kmetje se morajo odvečne gnojevke pač nekako znebiti!«
Z nostalgijo sem se spomnila, kakšen je bil ta potoček pred desetletji. Otroci smo v njem in ob njem imeli najlepše in najbolj zanimivo igrišče na svetu. Če si obrnil kamen, si našel raka. Če tega ne, pa vsaj postonico. Tb in tam se je srebrno zaiskrilo, ko se je iz vode za mušico pognala postrv.
Ob bregu je bilo v objemu mogočne smreke ptičje gnezdece, polno pikastih jajčec. In kar je bilo najlepše, iz tega potoka si lahko pil.
Vendar pa tako naravovarstveniki kot ribiči in lovci zatrjujejo, da se stanje sicer počasi, pa vendarle izboljšuje. Da so ljudje vse boj osveščeni, da kosovnih odpadkov v gozdovih in na divjih smetiščih ni več toliko. Prav gotovo bi tukaj morala kaj narediti tudi država, vzpostaviti stimulativen sistem odstranjevanja odpadkov, z dovolj visokimi kaznimi in z dovoljšnjim številom ljudi, ki bi vse to nadzorovali.
Res imamo inšpektorje, a jih je premalo. Poleg tega niso ti nič bolje plačani, če gredo na teren, ali pa če sedijo v pisarni in rešujejo spise in akte, ki jih je čedalje več. Zlasti od kar smo v Evropski uniji. Na kar smo sicer ponosni, se pa od ostalih še nismo dosti naučili na področju varovanja okolja. Še več, na tem področju so veliko pred nami tudi nekatere države v naši okolici, ki še sploh niso v uniji in mi nanje zato seveda gledamo malo zviška.
Že nekaj let hodim na počitnice na Hrvaško. V majhen kraj pri Puli. Ker rada vstajam zgodaj, sem se ob svitu sprehajala po plaži in opazovala, kaj vse je morje čez noč naplavilo na obrežje. Poleg redkih školjk in morske trave je bilo največ ostankov plastičnih vrečk in plastenk različnih oblik in velikosti. Ko so prišli kopalci, so si vsak svoj prostorček za silo očistili in vso to navlako spet zmetali nazaj v vodo.
Po dveh letih pa sem videla, da zjutraj pripelje
komunalno vozilo in dva delavca sta smeti naložila na tovornjak, da je bila plaža pospravljena, ko so prišli kopalci. Ti pa so zvečer za sabo puščali pravo smetišče. To se je vleklo nekaj let. Lani pa sem presenečena opazila, da je ne samo plaža, pač pa tudi cel kraj veliko čistejši, nikjer kupov plastike... Le kako jim je to uspelo?
Potem sem čez dan videla, da so se po plaži sprehodile Romkinje, preiskale grmovje pa tudi kontejnerje za smeti. Vsaka je imela s seboj priročno palico in večjo vrečko, kamor je spravljala odpadne plastenke in pločevinke. Na Hrvaškem so uvedli sistem vračljive plastične in pločevinaste embalaže. Odnesete jih lahko v katerokoli živilsko trgovino ali center, kjer vam za vsak kos obračunajo petdeset lip in vam dajo potrdilo, ki vam ga v trgovini pri nakupu obračunajo.
Tak sistem imajo tudi marsikje drugje v Evropi. Na ta način se plastika pravilno odstrani iz okolja, se spreša in stisne v velike bale ter gre na recikliranje. Prav tako je na vsaki plastenki in pločevinki napisano, da je vračljiva in da zanjo dobite petdeset lip, kar je pol kune. To pa za hrvaške razmere ni majhen denar. In namesto tistih, ki tega ne vedo ali se jim ne ljubi, to počno pač Romi. Našli so »tržno nišo«, ki koristi vsem.
Mi, ki se štejemo za civilizirane, saj imamo ekološke otoke, kjer stojijo kontejnerji za plastiko, takega preprostega sistema seveda še nismo uvedli. In kdaj ga bomo? Že sedaj je jasno, da si z našim ravnanjem z okoljem ne žagamo le veje, na kateri sedimo, pač pa žagamo že kar korenine.
Terme Topolšica
kjer je vsak letni čas nekaj posebnega...
- ugodni večdnevni programi bivanja
■	čudoviti zunanji in notranji termalni bazeni
■	savne in solarij
■	klasične in alternativne masaže ter ostale zdraviliške storitve
■	odlična kulinarična ponudba v retsvraciji in v kavami
Prepustite se brezdelju in užitkom, privoščite si razvajanje... v Termah Topolšica!
Rezervacije:
(03)896 3102,
896 3100 Terme Topolšica,
Topolšica TT,
3326 Topolšica E mail:
info@t-topolsica.si,
www.t-topolsica.si
duerni e	Topolšica
Ht?m
Agencija za trženje informatiko in marketing
F SECURE	zanesljivo
amisB
.info
Bojan ROTOVNIK s.p.
Aškerčeva cesta 11 / SI-3325 Šoštanj Tel.: 03 891 10 16/ Fax: 03 891 10 21 GSM: 031 382 450 / E: info@atim.si / www. atim.si
7fo Za praznik Občine Šoštanj PURI».» vsi na kolo za zdravo telo.
Knjižne novosti in dogodki v mestni knjižnici Šoštanj
Maja Rezman Huremović
Med dežjem in soncem... se sprehajamo, iz ene skrajnosti v drugo. Danes je na primer tako lep jesenski dan, da bi šla nabirat gobe, pa grozdje prešat k stari mami, pa miljon reči, ampak MORAM napisat članek, pa otroke v »Mižule« poslat, pa perilo posušit in oprat... eh.
Najprej knjige...
Za najmlajše razgrajače sem odkrila super slikanico: Včasih se rad kotalim kakor žoga, avtorja Vicki Chushill in Charles Fuge.
Mali vombat se nadvse zabava. Rad skače v nebo, na ves glas kriči in se z golobi sprehaja okrog. Rad dela spake, se v blatu umaže in teče kot za stavo. A kaj je tisto, kar mali vombat počne najraje?
»Ko sonce spusti se za zlato obzorje, poiščem si nekaj, kar je najbolje, se v mehko in toplo naročje pri-vijem in tam se v prav majceno žogico zvijem.«
Najbolje je seveda pri mami.
Slikanica je zelo lepo in zabavno ilustrirana, slike vsebujejo veliko zabavnih podrobnosti, ki bodo malčkom gotovo všeč.
Učila, 2006
Naslednja je že za odrasle: Naš ledenik se tali, avtorja John Kotter (predavatelj na Harvardski poslovni šoli) in Holger Rathgeber (poslovnež).
Toni
knjiga o klimatskih spremembah ... to je preprosta basen o tem, kako uspevati v nenehno spreminjajočem se svetu.
Govori o skupini čudovitih cesarskih pingvinov na Antarktiki, ki se oklepajo starih navad.
Ko eden
®
John Kotter
Holger Rathgeber
Naš ledenik
O SPREMINJANJI.' IN tiSPEVANJU V vsak »Snih okouščinaii
zvedavejših od njih odkrije težavo, ki preti, da bo uničila njihovo naravno okolje, ga sprva nočejo poslušati. Junaki basni, Fred, Aliča, profesor in Nene so podobni ljudem, kijih poznamo, tudi nam. Ne marajo sprememb in junaških podvigov, dozdevno nepremagljivih ovir in umnih taktik za njihovo premagovanje. Njihova zgodba se v različnih oblikah dogaja vsepovsod po svetu - le da se pingvini veliko bolje spopadejo z resničnimi odzivi kot večina od nas.
V nasprotju z množino podatkov, s katerimi nas bombardirajo, so dobre zgodbe vredne, da si jih zapomnimo, saj porajajo misli, predajajo pomembne nauke in nas navdihujejo, naj jih uporabimo. V našem sodobnem, visoko tehnološkem svetu, zlahka pozabimo to preprosto, a globoko resnico.
Knjiga je lepo oblikovana in opremljena s pronicljivimi ilustracijami Petra Muellerja.
Rahlo spominja na Malega Princa (op.av.)
Založba Eno, 2007.
Kaja Jakopič
Si VDAJE n <31
Kajo Jakopič poznamo kot eno izmed voditeljic, novinark v informativnem programu, od leta 2001 pa je urednica oddaje Studio City.
Tokrat se nam predstavlja kot avtorica knjige TV voajerji. To je prva slovenska knjiga, ki si zastavlja drzno vprašanje, kaj sploh pomeni realizem po televiziji, katere o konvencije, s katerimi je po televiziji konstruiran občutek realnosti, in katera sredstva gledalca prepričajo, da je to, kar se kaže, realno. Danes prav vsi TV-žanri (od resničnostnih šovov, do vojnega reporterstva) realnost »zapakirajo« kot entertainment, kot zabavo. Nasilje v televizijskih poročilih je postalo TV-šov, prav tako je TV-šov postalo poniževanje sodelujočih v oddajah resničnostne televizije. Gledalci jih sicer spremljajo kot »resnične«, čeprav vedo, da gre za konstrukte, zato kljub vsemu ali pa prav zato v svojih pogovorih skoraj vedno uporabljajo priljubljeno frazo: »Videl sem po televiziji«.
Ste to že danes komu rekli?
ISH, 2006.
Strašen naslov: Umirajoči Evropejci.
Evropa dolguje svoje kulturno bogastvo majhnim narodom. Danes nekaterim med njimi grozi, da bodo nepovratno izginili. Karl - Markus Gauss se je odpravil po sledeh zgodovine in sedanjosti zgodovinskih regij in narodov: obiskal je Sefarde v Sarajevu, kočevske Nemce, Lužiške Srbe v Nemčiji, Arbereše v Kalabriji in Vlahe v Makedoniji. Nastalo delo je pričevanje o izjemnem popotovanju na
obrobja naše celine.
Avtorje pisatelj, literarni kritik in založnik. Njegovi eseji, potopisi in dnevniki združujejo analitično ostrino z literarnim darom, s prispevki v največjih avstrijskih dnevnikih pa vpliva na mnenje o aktualnih vprašanjih.
Delo Umirajoči Evropejci je prejelo nagrado Vilenice, leta 2005.
Cankarjeva založba, 2006.
k^t
Umirajoči
Evropejci
UE
Poglej si z novimi očmi!
Film, televizija, video, internet, računalniške igrice in drugi mediji gibljivih podob postajajo iz dneva v dan pomembnejši del naše kulture in družbe.
Doseči polno pismenost v
21.	stoletju pomeni biti tudi sposoben razumeti in uporabljati te medije. Izdajatelji te knjige menijo, da bi morali otroci v današnjem času že v najzgodnejših letih dobiti priložnost, da začnejo pridobivati znanje o »gibljivkah«. Pred nami je uporaben in prepričljiv vodnik, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in staršem tri do enajstletnih otrok, ki lahko vsakodnevno pomaga razširiti in izboljšati uporabo »gibljivk« in olajša učenje o njih. Vodnik je na Britanskem filmskem inštitutu pripravila priznana ekipa strokovnjakov, učiteljev in filmskih svetovalcev, pri prevodu pa so se potrudili in vsebino prilagodili slovenskemu uporabniku.
V vodniku najdemo osem osnovnih učnih tehnik za lažje razumevanje filma in televizije, obilico praktičnih nasvetov, analiz in argumentiranih dokazov o pomenu »gibljivk« pri vzgoji otrok starih od tri do enajst let. Nakazane so tudi pozitivne povezave filma s pismenostjo, vpliv »gibljivk« na socialni razvoj otrok v zgodnjih letih, različni aspekti gibljivih medijev in pomen njihove integracije v učni program vrtcev in osnovnih šol.
To je to.
Zdaj pa punce v »Mižule«.
Svetloba
Svetloba
Meditacija
Človek se mora izničiti, če hoče zažareti v božanski svetlobi. Biti nič in to živeti, pomeni, dati priložnost delovanju moči, ki je vse ustvarila, vse stvari vodi in jih na koncu uniči. Dati priložnost Bogu, da igra svojo predstavo, je človekovo prvo pravilo. Ko to pravilo osvojimo, lahko spoznamo, kako narava v svojem mikro in makro kozmosu deluje.
Spoznanje, da nikoli nimamo nobenih zaslug, niti nismo za nič krivi, je pot do uspeha. Krivi smo samo za svojo nesrečo, bolezen, trpljenje, vse muke in bolečine, kajti to je edini greh, ki smo ga skozi milijone let svojega delovanja prigarali. Greh je samo to, da ne uživamo v božanski Svetlobi in Zvoku, ki neprekinjeno odzvanjata v naši notranjosti. Pomembnost človeškega življenja je tako velika, da si človek tega enostavno ne zna predstavljati. Če bi vedel, bi nemudoma iskal pomoč in rešitev v duhovnem svetu, med tem ko bi v materialnem svetu delovali po načelih vesoljnega zakona. Žal danes ne delujemo po tem zakonu, niti se ne ukvarjamo z duhovnim svetom, saj smo rajši v klavrnem stanju, kakršnem pač trenutno smo.
»Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.« (Matej 3:10)
Janez Krstnik govori o pomembnosti človeškega življenja. Če drevo ne rodi dobrega sadu, ne more ostati v vrtu. S sekiro posekamo korenine in jih vržemo v ogenj. Kaj pomeni »sekira«? Predstavlja tiste grehe in karme, s katerimi se rodimo. »Drevo« pa je naše življenje. Priložnost človeškega življenja nam daje Svetloba, podarja nam jo zato, da bi rodili dobre sadove. Spoznali naj bi Svetlobo v sebi, postali naj bi eno z Bogom. Če torej potem, ko nam je bilo dano človeško telo, ne izpolnimo naloge dati dobrega sadu, bomo vrženi v ogenj in posekani, tako kot je posekano drevo s sekiro. Ko se rodimo na ta svet, ki je najnižji na lestvici svetov, naš greh in karma postaneta naša »sekira«. Postanemo sužnji, ki nimamo svobodne volje, na koncu pa moramo zapustiti našo telo, ne da bi vedeli, kaj nas čaka. Človeško telo nam je dano, da izpolnimo nalogo in se vrnemo od tam, od koder smo prišli. Če te ne izpolnimo, se bomo zagotovo rodili v nižji obliki kot je človeška, kajti človeško telo je zelo redko in dragoceno. Če smo ga zapravili za minljive stvari in se nismo posvečali duhovnemu, bo sekira zagotovo posekala drevo. Janez Krstnik nas opogumlja, da izmaknemo sekiro izpod korenin.
»Jaz vas krščujem z vodo, da bi se kesali.« (Matej 3:11)
Da bi lahko uresničili Svetlobo v sebi, nas mora nekdo krstiti. Kaj pomeni krst? Krst pomeni priti v stik s tistim, ki je eno s Svetlobo, pomeni biti posvečen ali krščen od njega. Tisti, kije eno s Svetlobo, nas postavi na Pot in nam razloži tehniko približevanja Bogu. Biti posvečen, pomeni biti v stiku z živo vodo. »Voda« predstavlja živo vodo, notranji nektar. Dokler ne dobimo posvetitve, ne more naša duša zasijati v polni meri, ne more odvreči nesnage in zasijati v vsej lepoti. Nesnago lahko odvržemo samo tako, da se posvečamo meditaciji in se kesamo za storjene napake. Meditacija je poglobitev v svojo notranjost, ki je edini tempelj, sinagoga ali cerkev, ki mora obstajati. Kesanje pomeni, da ne ponavljamo vedno istih napak in se znova in znova vračamo na Zemljo v različnih oblikah. Karkoli bomo tukaj posejali, bomo potem morali priti nazaj po pridelek. Dobro, slabo, vse nas vrne na polje, kjer smo sejali. Najprej se je torej potrebno pokesati in potem si ne nalagati novih karmičnih bremen. Ko potujemo skozi meditacijo, nas spremljajo težave,
saj se je potrebno odtegniti od telesa, potrebno je opustiti vsako sebičnost in navezanost na ta svet, drugače se moramo ponovno roditi v ta svet. Na primer ženska, ki si je želela roditi otroka in ga nikakor ni mogla dobiti, kajti narava je to tako uredila, je velikokrat gojila željo po rojstvu otroka. Ko je umrla, je narava takoj izpolnila njeno željo. Po stoletjih tavanja v očiščevalnem okolju, se je rodila v živalski obliki, in zdaj lahko vsako leto rojeva otroke. Zakon vesolja je neizprosen in ustreže vsaki želji, ki jo gojimo. Zelje so največja težava človeka in kdor jih ima veliko, ga le te priklepajo na svet. Želja bi morala biti samo ena in taje meditacija, iskanje Svetlobe in našega pravega doma. Tu kjer sedaj bivamo, ni naš pravi dom, je le mesto nevarnosti, trpljenja, kratkih užitkov in seveda minljivosti.
»Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Matej 6:21)
Če se navežeš na meditacijo, boš kmalu v Svetlobi in v svetu, kjer vladata blaženost in večnost in dan ti bo zaklad, v nasprotnem se lahko rodiš v hlevu, ker ljubiš in uživaš meso ubitih živali. Lahko pa se rodiš nekje v Iraku, kjer ti bo zdrobilo glavo pod bremenom rušilne granate, če si užival v lovljenju rib, ali pa si drugače ubijal nemočne živali. Za vse je poskrbljeno, kajti zakon je zakon in tu ni nobenega goljufanja in pristranskosti, kot se to dela recimo po zemeljskih zakonih. V svetu uma in materije ni nobene milosti. Milost obstaja, samo ko prosimo za Svetlobo in nebeško kraljestvo.
»Nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.« (Matej 10:34-36 )
Imamo cel kup težav, pa še vedno vztrajamo v svojem izgubljenem položaju. Trpimo in jočemo, pa se kljub temu ne moremo ločiti od svojih posvetnih navezanosti. »Meč je narejen za sekanje. Prišel sem za vedno posekati vaše vezi,« je Jezus izrekel v opomin vsem, ki smo na Zemlji, kajti tu prevladuje trpljenje. »Prišel sem, da ločim sina od očeta, hčer od matere, moža od žene, da vas odtegnem enega od drugega.« Ko se rešimo vseh navezanosti, šele takrat lahko duša poleti k izvoru. Lahko posedujemo vse bogastvo, dobrine in znanje tega sveta, toda če v sebi ne najdemo zaklada večnosti, smo popolni berači. Zatorej ne hrepenimo po minljivih svetnih igračah, podajmo se rajši na pot meditacije. Če bomo predolgo odlašali, bomo pristali v nezavidljivem položaju, kjer ne bomo imeli nobene možnosti za duhovni dvig in mirno življenje.
Zen Aj
Ob prazniku želimo občini Šoštanj še naprej veliko delovnih uspehov.
LESNA TRGOVINA VRABIČ d.o.o.
Skonto 37, 3335 ŠOŠTANJ
TELEFON: 00 386 (0) 3 89 11 250, FAX: 00 386 (0) 3 89 11 251 GSM: 00 386 (0) 41 622 637, 00 386 (0) 31 622 637
SKORNŠEK Lidija s.p., Ravne 202, 3325 Šoštanj Tel.: 03/589 31 05, GSM: 041 563 377
Čestitamo ob občinskem prazniku.
BDV storitve in trgovina d.o.o.
Levstikova 15,3325 Šoštanj, fax:+386 3/5-865-967 e-mail: bdv.pisarnafäemail.si
Trgovina Elektro ČAS
Akerčeva 5/d, 3325 Šoštanj, tet&fax: +386 3/5-881-333 e-mail: elektro.casßemail.si
Čestitamo za praznik in vas vabimo v našo trgovino!
KOLEKTIV ELEKTRO ČAS
Gostilna in Pizzerit
BORIS STRNIŠA s p.
Vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku!
Oktober 2007
Ana	m’
Venera je šla spet normalno pot, zdaj pa se bo pričel kujati Mars, agresivni planet, planet vojne in napadalnosti. Vse skupaj bo trajalo nekaj mesecev, zato v tem času ni priporočljivo napadati - recimo vlagati tožb, ker ne boste uspeli (od 17. septembra do 30. januarja). Če ne verjamete, preverite, če drži. Posebno vas opozarjam pred operativnimi posegi, ki niso nujni. Počakajte raje na pomlad. V oktobru bo šel » ritensko« še Merkur (od 12. oktobra do 1. novembra), komunikacija, dokumenti in promet nam bodo povzročali težave. Poskusite živeti mirno in pazite nase!
sOven Jesenski dnevi ne bodo tako ugodni, kot so bili poletni. Zelo * nemirni in nepotrpežljivi boste, še posebno v drugi polovici meseca. Pogosto se vam bo dogajalo, da boste morali na nekoga ali na nekaj čakati. Ker je ravno to tisto, česar ne prenesete, se boste pogosto razburjali. Pod vplivom neharmoničnih vplivov se boste težko osredotočili na delo in na družino. Če ste pred kratkim začeli z novo ljubezensko zvezo, se bodo zdaj javljale težave, na katere niste računali Morda vam ne bo všeč vse, kar bo pokazal vaš novi partner, morda pa vam bodo težave povzročali doma.
Prijetno obdobje vas čaka. Problemi iz prejšnjega obdobja bodo počasi bledeli, morda boste celo oprostili ljudem, ki so vas v preteklosti prizadeli. Polepšali se boste, izboljšalo se vam bo zdravje in razpoloženje. Več pozornosti boste namenili negi telesa, vse z željo, da bi bolje izgledali. Planeti vam bodo pomagali v reševanju ljubezenskih težav. Svoje življenje boste želeli narediti skladno. Če so vaše želje usmerjene k uspešni karieri, boste imeli razlog za veselje. Vaši šefi vas bodo vključili v važne dolgoročne projekte, o katerih pa vsaj zaenkrat še, ne govorite nikomer, sploh pa ne prijateljem. Z denarjem previdno - še posebno okoli 12. oktobra.
Dvojčka
Tehtnica
V preteklem obdobju ste s svojim obnašanjem izazvali mnoge ljudi, saj ste bili do njih pogosto nesramni in neprijazni. V oktobru bi se lahko zgodilo, da vam bodo oni začeli vračati udarce, a žal ne odprto, pač pa tajno, tako da ne boste točno vedeli, za koga gre. To bo pri vas izzvalo stres, besni boste. Čez nekaj časa boste izvedeli, kdo je določena oseba, presenečeni boste, saj niste niti pomislili na to osebo. Ne podcenjujte nasprotnikov, da se zadeve ne bi še bolj zapletle. Čas je, da se zresnite in začnete realno gledati na situacije. V nasprotnem primeru boste še najbolj škodili sami sebi. Videli boste, da niste nedotakljivi, da niste najmočnejši in da drugi ljudje niso vaši podložniki. Preverite stanje avtomobila!
Pod vplivom planeta akcije, Marsa, bodo vaše poslovne in prihvatne ambicije še povečane. Zelo odločni boste s svojimi željami, na trenutke celo agresivni in prodorni. Tudi manipulirali boste, da bi od drugih dobili vse, kar pričakujete. Delovni tempo bo ugoden, odločno boste šli k zastavljenim ciljem. Studenti bodo imeli dobre rezultate, profesorji jih bodo opazili. Še posebno ugodno bo za tiste, ki študirate kemijo ali agronomijo. Zveze in odnosi se bodo odvijali v ustvarjalnem tempu, le partner bo včasih težko sledil vašemu ritmu. Verjetno bosta malo manj skupaj, kajti delala bosta vsak svoj posel. Pazite se ljubosumja in posestništva. Okoli 3. oktobra bo zelo napeto v ljubezni.
cv Po zelo ugodnem septembru vas ta mesec čaka nekaj malce htežjih situacij. Planeti ne bodo ravno sovražni do vas, bo pa vseeno vsak problem izgledal v vaših očeh večji, kot v resnici je. Imeli boste težave s koncentracijo, na trenutke boste strašno nerodni, precej zmedeni. Še najbolje se boste počutili v prvem tednu meseca, najslabši pa bo zadnji teden. Kar nekaj stvari vam ne bo šlo na roko, škodili pa si boste predvsem sami. Vaš prirojen dar za dramatiziranje bo tokrat vzrok za prepire s partnerjem in s prijatelji. Če živite s starši, bo cel mesec v znamenju napetosti in prepirov z njimi. Bodite malo bolj obzirni!
iDevica Temni oblaki iz prejšnjih mesecev se bodo razkadili. Vaše življenjsko stališče bo bolj pozitivno, okolica pa se bo do vas začela obnašati bolj spoštljivo. Postali boste bolj spoštovani in pomembnejši. Zahvaljujoč dodatnemu zaslužku ali novi službi boste sanirali finančne težave, še najbolj pa vas bodo veselile ljubezenske spremembe, ki bodo dosti obetale. Generalno gledano vam bodo v tem obdobju čustva zelo pomembna. Celo pomembnejša od denarja in profesionalnega vzpona. Ljubezen vas bo oborožila z novo močjo, dobili boste več volje, da se spoprimete z vsemi težavami. Izboljšala se bosta vaš videz in zdravje, šarmantni, vedri in velikodušni boste. Prijatelji in sodelavci bodo cenili vašo pomoč. Še celo konkurenca vam bo dala priznanje.
Oktober bo dokaj lagoden mesec. Nekaj htežav vam bo povzročal bojevit planet Mars. Občasno boste napeti in nervozni, vsi vam bodo šli na živce, če se le ne bodo obnašali tako, kot vam ustreza. Zdravje bo spremenljivo, prisoten bo nek notranji nemir. Prav zaradi tega boste slabše spali. Pogosto boste sumili tiste, ki bodo imeli dobre namene. Do partnerja in družine boste nepotrpežljivi, otroci vam bodo povzročali sive lase. V službi vas bodo ovirala nestrokovnost in neodgovornost sodelavcev. Pomembno je, da se dobro naspite. Najdite si nek miren kotiček. Lahko bi se zapletli z nekom, ki vas bo istočasno privlačil in odbijal.
ion V prvi polovici meseca boste malce ^nervozni in negotovi, manjkalo vam bo odločnosti in samozavesti. Zdelo se vam bo, kot da ste v oblasti nekih svojih mračnih misli. V svojevrstnem mirovanju boste le opazovali, kaj se dogaja, zbirali vtise in analizirali ljudi in dogodke. Po 12. oktobru se bo vse spremenilo. Tudi vaše zdravje in predvsem ljubezensko življenje. Imeli boste več energije, posebno zadovoljni pa bodo vsi tisti, ki bodo spoznali novo ljubezen. Tudi stare zveze se bodo ponovno zableščale. Čisto možno je, da vas prijatelji spoznajo z osebo, ki bi vam bila všeč, ali pa boste začutili posebno naklonjenost do nekoga, ki je vaš prijatelj. Z novimi zvezami vseeno previdno, saj ne bodo dolgo trajale, prinesle bodo le nekaj več razburjenja!
(Strelec Pri poslih boste zelo uspešni, zato s pridom
^uporabite vso svojo kreativnost in duhovitost, ki vas v tem mesecu še posebno spremlja. Živeli boste v nekem svojem svetu, zato nikar ne zamudite dogovorjenih rokov in ne zamujajte s projekti. Konec meseca boste vabljeni k prijateljem. Čaka vas prijetna zabava. Psihično si boste odpočili. Čas, ki ga boste preživeli z ljudmi, ki so vam blizu, pa bo nadvse ugoden. Višek energije porabite za šport, tecite ali pojdite v hribe. Ne jejte preveč sladkarij!
Premik Venere bo tudi vam prinesel olajšanje. Nervoza povezana z eksistenčnimi problemi se bo zmanjšala, zato se boste občasno zavedali, da neupravičeno paničarite okoli tega. Povrhu vsega vam bo Venera prinesla še željo po uživanju. Samski bodo v tem mesecu polni seksualne in magnetične privlačnosti, kar ne bo ostalo neopaženo. Po vsej verjetnosti se boste ogreli za osebo, ki je vezana. Trudili se boste pridobiti njeno pozornost. Pazite, da ne boste škodili sami sebi, saj ta oseba ne bo povsem iskrena do vas, vi pa lahko ostanete prizadeti. To je mesec, ko morate več pozornosti posvetiti prehrani.
iVodnar Samski bodo v tem mesecu spoznali osebo,
'/v katero se bodo zaljubili na prvi pogled. Sploh ne boste razmišljali, kakšno zvezo si pravzaprav želite. Že na prvem sestanku boste vedeli, da je to oseba, na katero ste čakali, partner pa vam bo čustva vračal. Predstavili ga boste svojim prijateljem, njihove reakcije pa bodo več kot pozitivne. Počutili se boste popolni in blaženi. Končno boste začutili, daje vaših problemov konec in da imate poleg sebe osebo, do katere nekaj čutite. Svoje navdušenje boste prenašali na druge in vsem boste povedali, kako lepo je biti zaljubljen do ušes.
Pripravljeni boste na vse izzive, ki jih prinaša poslovno ih življenje. Celo ambiciozni boste. Intuicija bo močna, zato jo dobro izkoristite. Zelo dobro se boste znašli v vseh stresnih situacijah in iz njih potegnili najboljše, kar se trenutno da. Če imate kake nerazjasnjene poslovne odnose ali pa že nekaj časa čakate na povišico - to je mesec, v katerem lahko zaprosite za to. Četudi ne boste uspeli, bo drugim postalo jasno, da se znate boriti zase. Veliko časa boste preživeli v službi in se ukvarjali s hobiji. Partner se bo čutil zapostavljeno, zato vzemite v obzir še njegova čustva.
V okviru 3. Koroškega kulturnega poletja na Ravnah na Koroškem sta v šotoru pri mestnem kopališču nastopili skupina JAZOO iz Slovenj Gradca, ki je predstavila svojo glasbo, pripravljeno za novo zgoščenko, in pevka MONIKA PUČELJ, tudi s Koroške. Koncert se je zgodil v sklopu predstavitev kreacij modne oblikovalke mag. STANKE BLATNIK iz Slovenj Gradca, ki letos praznuje deseto obletnico svoje prve zmagovalne kreacije. Predstavljeni sta bili dve zmagovalni kreaciji, ki sta ju tudi na tej prireditvi nosili mis Slovenije 1997 Maja Šimec in mis Universe Tjaša Kokalj (steklena kreacija s segmenti mojstra Matijaša Gostečnika iz Slovenj Gradca). V oblačila, ki jih je oblikovala in sešila Stanka Blatnik, so bili oblečeni tudi člani zasedbe Jazoo in pevka Monika Pucelj, ki je nosila kreacije, narejene v letih od 2004 do 2007. Monika Pučelj, uveljavljena pevka slovenske zabavne glasbe, je zmagovalkaMelo-dij morja in sonca 2003 in Song festivala Velden 2002 v Avstriji, visoka mesta je dosegala tudi na festivalih EMA in Slovenska popevka. Je tudi avtorica besedil in glasbe skladb, s katerimi se je predstavila na modnem koncertu na Ravnah.
V razstavišču primarija dr. Staneta Strnada v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in organizaciji Kulturnega društva Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je bila na ogled razstava likovnih del JELISAVE LESKOVAR iz Brester-nice pri Mariboru. Umetnica, rojena v Slovenj Gradcu, je razstavljala v svojem rojstnem kraju tretjič. Na otvoritvi sta nastopila dva mlada domača glasbenika, solo pevka Vesna Pučelj in Andrej Javornik z diatonično harmoniko. Slikarka Jelka Leskovar je likovno ustvarjala že na učiteljišču. Bila je učiteljica razrednega pouka, nato je končala likovno akademijo in postala likovni pedagog. Je članica raznih likovnih sekcij in mentorica likovne dejavnosti. Sodeluje v številnih likovnih kolonijah doma in v Avstriji. Imela je vrsto samostojnih razstav ter prejela mnogo priznanj. Stilistično je pretežno realistka. O delih, razstavljenih v slovenjgraški bolnišnici, je povedala, da se izživlja v vseh tehnikah, predvsem ustvarja pastele, akrile, olja in tudi grafiko. V likovnih kolonijah upodablja naravo, doma, pra-
vi, ne more mimo rož na vrtu, loti se tudi tihožitij in figur. Na razstavi je bilo videti pokrajine v različnih tehnikah. Poskuša se v novih tehnikah. Upodobila je gozd, gozdne poti, »rože z mojega vrta« in drugo. Nekatera dela so zelo realistična. Naslikane pokrajine so nastale v Dravogradu in okolici Pameč, so pa delno skice in delno fotografije. V Šmarjeških toplicah jo je navdušil ribnik z velikanskimi lokvanji. Ta dela so v tehniki akril in lepljenka iz različnih materialov.
V Galeriji Ganeš Pratt v Ljubljani so julija letos odprli samostojno razstavo del akademskega slikarja mag. SAŠA VRABIČA iz Slovenj Gradca z naslovom »Pogrešani (ekrani)«, Vrabičev režijski prvenec. V beli kocki Galerije Ganeš Pratt se v tem primeru ne predstavlja film, temveč prostorska instalacija, ki izkorišča prvine režije, da bi zavzela vse čute obiskovalca. Podobe, predmeti, vonji in zvoki v popolnosti prevzamejo percepcijo tistega, ki vstopi vanj. Instalacija izrablja nekatere elemente ustvarjanja filmske pripovedi, ki je v projektu realizirana v treh dimenzijah in mnogih medijih. Totalnost doživetja poteka v dvodelnem okviru, ki ni linearna pripoved in ne podoba hollywoodskega spektakla, ampak refleksija reprezentacij, kakršne ponuja-
jo oglaševalci in režiserji visoko proračunskih filmov.
Naslov namiguje na vir nastanka prostorske inštalacije. Pogrešani (ekrani) izvirajo iz medijsko posredovanih obvestil o ugrabitvi štiriletne deklice Madeleine McCann, ki se je zgodila 3-maja v hotelskem letovišču na Portugalskem. Velika medijska kampanja, ki je sledila dogodku, je umetnika spodbudila k raziskovanju polja ugrabitev otrok. Spekter človeške fascinacije z otroštvom in otroki, ki je na eni strani pogojen s stereotipno medijsko posredovano simboliko otroštva kot lepote, ljubkosti, čistosti, nebogljenosti in sreče, ustvarja povrhnjico, pod katero se skriva druga, mnogo bolj temačna in grozljiva plat.
Projekt Saše Vrabiča raziskuje nestabilnost pomenov podob in drugih sporočilnih elementov, ki tvorijo inštalacijo. Podobe so umeščene v sistem, ki je pogojen z medsebojnimi razmerji med deli inštalacije, in režiran s strani umetnika. Iztrgane iz prvotnih kontekstov podobe ponujajo popolnoma nova branja. V ljubkem se razkrije grozljivo in popačeno, običajno postane znak nedolžnega in ljubkega. Podoba je prazen znak, ki v ustvarjenem sistemu ne zmore ohraniti prvotnega pomena. Tudi ona sama je ugrabljena. Režiser dogodka - umetnik jo izrablja, ljubkuje in izkorišča, da bi pokazal na njeno pomensko nestalnost. Projekt Pogrešani (ekrani) Saša Vrabiča je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Nadaljujmo z vodo. Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, Inštitut za arheološke znanosti Dunaj, Inštitut za dediščino Sredozemlja in ZRS Univerze na Primorskem so na Trgu svobode v Slovenj Gradcu pripravili potujočo arheološko razstavo z naslovom Iz vode pred oči javnosti.
Razstava je del projekta From underwater to public attention - IZ VODE PRED OČI JAVNOSTI. Njegov glavni namen je spodbujanje zanimanja javnosti za objekte kulturne dediščine, ki se nahajalo ali so bili najdeni pod vodo. Glavni prijavitelj projekta inštitut VIAS je svojo pozornost usmeril v prazgodovinska kolišča in morebitne pripadajoče najdbe v jezerih na avstrijskem. Pri pripravi projekta bodočega muzeja prazgodovinskega kolišča v Hodiškem jezeru jim pomaga hannoverski inštitut IRAS. Strokovnjaki Inštituta za dediščino Sredozemlja pa se posvečajo podvodni kulturni dediščini v slovenskem morju. Kot študijski primer so v ta namen uporabili stroki že poznan pristaniški objekt iz antičnega časa, katerega ostanki so v morski plitvini neposredno ob plaži v Fizinah pri Portorožu.
Razstava, ki je lani gostovala v Kopru, letos pa torej v Slovenj Gradcu, skuša s pomočjo panojev, projekcije in razstavljenih muzejskih projektov osvetliti različne aspekte podvodne kulturne dediščine. Ključen trenutek projekta in tudi razstave je predvsem ozaveščanje širše javnosti o objektih podvodne kulturne dediščine, ki jih je tudi v sorazmerno majhnem slovenskem morju kar dosti. Postavitev razstave From underwater to public attention - Iz vode pred oči javnosti v Sloveniji koordinira Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem.
V Knjižnici Radlje ob Dravi so odprli sedmo območno razstavo ljubiteljskih likovnikov TUDI ČRNA JE BARVA. Ob tem dogodku je Lions klub Slovenj Gradec poklonil radeljski knjižnici računalniško opremo, prirejeno za slepe in slabovidne. Območno srečanje in razstava ljubiteljskih likovnikov Tudi črna je barva je bilo tudi v Muzejskem razstavišču na Ravnah in v Dravogradu. In kaj pomeni ta projekt? V Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Radlje ob Dravi so povedali, da je bila letos prvič razpisana takšna tema, ki pa ni omejevala vsebin in ne sloga, prav tako so v poštev pri ustvarjanju prišle vse tehnike in materiali. Na razpis radeljskega javnega sklada za kulturne dejavnosti se je prijavilo 12 ustvarjalcev. Besedo o njih je podala mag. Simona Javornik. Namen razstave je prikazati kakovostne rezultate ljubiteljske likovne ustvarjalnosti in s tem vzpodbuditi razvoj in kakovostno rast tovrstne produkcije.
Na to temo je bilo razstavljenih več kot šestdeset likovnih del tudi v Informacijski pisarni Dravograd. Zbrani so bili klasični motivi. Ustvarjalci so pri ustvarjanju dobivali nov vpogled v komponento likovnin, ki jo predstavlja barva. Črna je mistična, misteriozna in kot taka popolnoma drugače deluje na likovno delo kot druge barve.
V cerkvi svetega Vida je bila tudi razstava Domači ustvarjalci prazniku v pozdrav. Robert Pre-glav je povedal, da jo je pripravila JSKD 01 Dravograd v sodelovanju z likovno sekcijo Kulturnega društva Dravograd. Razstavljali so vsi domači ustvarjalci, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z likovno dejavnostjo, bilo jih je dvanajst. Videti je bilo
predvsem prosto tematiko z naslovom Domači ustvarjalci prazniku v pozdrav, kajti razstava je bila namenjena tudi občinskemu prazniku v Dravogradu. Praznujejo ga 4. julija. Slike so nastale v kontekstu dediščine kraja na stičišču dveh koroških dolin, ki je že dolga leta vir navdiha. Ustvarjeni so bili tradicionalni motivi: krajina, vedute, tihožitja, žanrska motivika, videti je bilo tudi nekaj abstraktnega slikarstva.
v
RNA NA KOROŠKEM je slikovita občina. Njen sedež, kraj Črna, velja za najlepši turistični kraj v Mežiški dolini, znan po tradicionalnih koroških turističnih tednih. Njeni naravni biseri so čudovite alpske doline Topla,
Koprivna in Bistra.
Na Ludranskem Vrhu seže zgodovinski spomin Najevske lipe, najstarejše slovenske lipe, še iz časov turških vpadov. Na minule čase pa nas spominjata tudi domiselno urejeni rudarska in etnološka zbirka v središču kraja. Pred dobrimi šestimi meseci, takoj po jDustni prireditvi, so se pri Turističnem društvu Črna pričeli dogovarjati o 52. Koroškem turističnem tednu, ki je letos vseboval vodilno temo 870 let prve omembe kraja Črna. Vsako leto izberejo simbol te stare prireditve, ene najstarejših tovrstnih prireditev v Sloveniji. Letos je bil to Kralj Matjaž v steni najvišjega vrha Pece (2126 m), Kordeževe glave. Kulturno društvo Gozdar iz Črne na Koroškem v sodelovanju z domačo občino in Zvezo kulturnih društev je že peto leto zapored v času Turističnega tedna v Črni pripravilo folklorno prireditev. Ko se je to kulturno društvo včlanilo v mednarodno zvezo folklornih skupin, so člani folklorne skupine Gozdar povabili k sodelovanju tudi goste iz sosednjih držav. Letos je mednarodno srečanje, poimenovano NA GAUDI SE DOBIMO, potekalo dva dni, predstavile so se štiri folklorne skupine: domača folklorna skupina KD Gozdar, Folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike, italijanska folklorna skupina Danzierini di Lucinico (folklorna skupina iz Lučnika v Furlaniji) in folklorna skupina KUD Kolo iz Obreža v Srbiji. Plesalke, plesalci in »muzikanti« so predstavili svoje noše v povorki po Črni, zaplesali so tudi v kulturnem domu. »Mednarodno srečanje folklornih skupin pa ni namenjeno samo ljudskemu plesu in glasbi, temveč tudi druženju in izmenjavi mnenj,« je povedal predsednik Kulturnega društva Gozdar
Črna na Koroškem GORAZD MLINŠEK. Predsednika Zveze kulturnih društev iz Črne na Koroškem (Joža Praprotnik) in iz Obreža (Miroslav Popovič) sta 18. avgusta 2007 na svečani seji Občine Črna na Koroškem podpisala listino o medsebojnem sodelovanju. V času bivanja so plesalci in plesalke imeli možnost spoznavati zanimivosti Črne in njene okolice (Bistra, Topla, Koprivna). Folklorno skupino iz Obreža je spremljala tudi delegacija Občine Varvarin.
V okviru koroškega projekta LETNI KINO 2007 so si prebivalci Podvelke prvi na igrišču pri osnovni šoli ogledali družinsko pustolovsko komedijo Očka, ne ga srat. Ideja organizatorjev je pripeljati kino v vsak kraj, zato so zajeli tudi najbolj oddaljene koroške občine. Vse prireditve, ki so trajale do 15. septembra 2007, so bile brezplačne. Projekt so nadgradili z dvema projekcijama avtokina, ki sta po besedah organizatorjev, Ekipe letnega kina, popolna organizacijska in tehnična novost, saj je bilo zvok iz obeh filmov moč poslušati iz avtoradiev. Pri izboru filmov so upoštevali želje lokalnih skupnosti. Druga filmska predstava, komedija Moj ata, socialistični kulak, je bila v Ribnici na Pohorju. Nato si je bilo moč ogledate film Borat v Črni na Koroškem in tako v vseh dvanajstih koroških občinah do zadnje predstave, ko je bila na Prevaljah filmska predstava Pirati s Karibov: Na robu sveta.
Društvo GVIDO iz Podgorja pri Slovenj Gradcu vpisuje učence v svoje izobraževalne programe, ki potekajo v Slovenj Gradcu, Ljubljani,
Preserju, Celju in Žalcu. GVIDO večino svojih učencev obiskuje na domu, saj je to zaradi pomanjkanja časa in vedno hitrejšega tempa življenja zelo ugodna rešitev za otroke, njihove starše in za odrasle učence. Pripravljeni so individualni in skupinski programi za klavir in električni klavir, električne klaviature, sintesajzer, akustično in električno kitaro (klasika, pop, rock, jazz), flavto, saksofon (klasika, pop, jazz), harmoniko, bobne in solo petje (pop, soul, jazz).
Zaradi velikega zanimanja se je pouk šole iz društva Gvido začel septembra v popoldanskem času tudi v Osnovni šoli Podgorje pri Slovenj Gradcu. Že nekaj časa pa iščejo večje prostore za izvajanje pouka v Ljubljani.
Društvo Gvido se ukvarja tudi s prirejanjem koncertov. Mentorji - učitelji iz šole društva Gvido aktivno sodelujejo v glasbenih skupinah ali nastopajo kot samostojni glasbeni izvajalci: Ja-zoo: Tomaž Pačnik - klaviature, Vlado Kreslin: Tomaž Pačnik - klaviature, Eclipse: Ana Šimenc - saksofon, Nina Pušlar Band: Gregor Bele, Meilenstein (A): Rok Lajlar in Jadranka Juras. Vsi ti so poleti nastopali doma in v tujini.
Foto: Tomaž Pačnik - GVIDO
NEM GLASBENO PODJETJE
STANO-
VANJSKI
PROSTORI

GLAVNO MESTO BIH
OSAMLJE-
NJE
30. 9. PRAZNIK OBČINE ŠOŠTANJ
ŠESTI PLANET
SKUPINA
RAZIGRANIH
OTROK
SLOVENSKA IGRALKA ALJA...
DRSKE
Avtor
SADNO
DREVO
MUSLIMANSKO IME
REŠEVALNE
SANI
ČEBELJA PAŠA
NAB RAN :
BREZKUŽ-
NOST
IZDELOVALEC
RANT
ŠVIC. SLIKAR, GRAFIK
MESTO V MANDŽURIJI
LATINSKI
VEZNIK
HONGKONG, REŽISER (WEII
POSODA ZA GROZDJE
PREBIVALKA
VELENJA
(L)OVOR
AŠKERC
PRIMORSKA
JED
STAR IZRAZ ZA LILIJO
SESTANEK,
ZASEDANJE
SED.STAROGR. FILOZOF. SOLE
LJUDSTVO
NA
ALEUTIH
MADŽ. IGRALEC ILASZLO)
PERUNIKA
KRAJ NA AVSTR. KOROS. (...VAS)
POTOMEC
SPODNJI
DEL
OBRAZA
DOVRŠNI PRETEKLI ČAS
ANTIC. MESTOV JUŽNI ITALIJI
TALIJ
MOČVIRSKA
RASTLINA
SLOV.MLEK.
STRO-
KOVNJAK
BRAZILSKO
MESTO
STAR SLOVAN
TUJE ŽENSKO IME
CUNJA
SREDINA
MAČKA
SRB MESTO OB JUŽNI MORAVI
KUMANOVO
AKTINU
KOMB.SMUC.»
PADALSTVA
PREBIVALEC
NAVARRE
VISOKA IGRALNA KARTA
SREDINA BARJA
AMERIŠKI LETAL. KONSTRUKTOR (WILLIAM)
DRAG KAMEN PRELIV. BARV
.REDKEJŠE ZENSKO IME
ZADEVA JE KONČANA
(LAT.)
100 m2
2. Črka grške ABECEDE
NEKD. SAMO-. UPR. ORG. TES
NIZOZEMSKA REKA, PRITOK MAASA
PRIPADNIK
ABNAKOV
NEM. AVSTR. SLIKAR (L)AIB
KONČEK
SUKANCA
ALPSKI
SMUČAR
(TOM)
KONEC MOLITVE (BREZ ZAČETKA)
RIBJE
JAJČECE
ŽIDOVSKI
PISATELJ
AŠ(G)
GRAFIČNA
DEJAVNOST
UGANKARSKI SLOVARČEK:
AMI ET- švicarski slikar (Cuno); JIANUSI - mesto v Mandžuriji; NIERES - nizozemska reka; PEVC -slovenski mlekarski strokovnjak;
SIM ROCK - nemško glasbeno podjetje; STIANSEN - norveški smučar.
Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela po: dve vstopnici za gledališko predstavo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, po lastni izbiri ter eno knjižno nagrado. Izžrebana nagrajenca prejšnje križanke (List 7/8 2007), sta: Alojzij Hriberšek, Dijaška ulica 10,9000 Murska Sobota, ki prejme gledališke vstopnice in Vesna Anclin, Pod smrekami 12,3311 Šempeter, ki prejme knjižno nagrado.
Nagradna križanka	September 2007
Gesla Križanke:
Ime in priimek: Naslov:
izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 18. oktobra 2007.
NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana
Občinski praznik je naš praznik. Praznujmo ga skupaj.
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o. Cesta Lole Ribarja 18 3325 Šoštanj info@te-sostanj.si uuww.te-sostanj.si _____________________________________________________________________________________________________________________________
www.stanovanjskikredit.si
NLB Stanovanjski kredit vam bo pomagal narediti . čisto vaš dom. Denar za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnin boste dobili na preprost in udoben način.
Lahko seje preseliti!
NLB Stanovanjski kredit

Nove energ odpirajo nova obzorja prihodnosti.
Velenje
Sp Do 35 LIST OBČINE 2007
352(497 4 šoštan
9003645,9
j)
lil
COBISS s
V	mestu, ki temelji na energiji, sega pogled desetletja naprej. Z novimi močmi vidimo še dlje!
V	prihodnost smo zazrti skupaj z okoljem, v katerem delujemo. Iskrene čestitke ob prazniku občine Šoštanj!
www.hse.si j www.modra-energija.si
ze oa
12€
Celovita ponudba za vaš dom!
2.875,68 SIT
Kličite ceneje z UPC Telemachovo digitalno telefonijo
Kabelska televizija Vam že danes mogoča nadgradnjo vseh najsodobnejših komunikacijskih storitev - digitalne televizije, interneta, telefonije in mnogih dodatnih storitev kot so varnostni paket, povečanje hitrosti od uporabnika, ipd. Ne odlašajte in postanite član družine UPC Telemach. Čaka vas obilo ugodnosti, prijaznih svetovalcev, pomoči na domu in izobraževanja o najnovejših tehnologijah.
In seveda prihranek stroškov, saj boste prejemali samo en račun.
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 22 88
UPC
K fi J /j; I‘č fi ~V fc’C fc ftJt ~