Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Naoertuje Jos. Levionik, učenik. ._ ,. .Motto : ,Človek se uči (Dalje.)Dokler živi.« Narodaka prislovio«. Od švedske šole podajva se, dragi spremljevavec moj! v duhu čez sinje morje noter tje v daljno Ameriko, da vidiva, kako imajo ondotni narodi vravnane začetne učilnice za svojo mladino. Lastna sgrada na Dunajski svetovni razstavi kazala nam je djanski to. Predstavljala se nam je kot stavba pri tleh (ebenerdig), imela vhod ravno ob sredi, ter je bilo k levi roki (na vzhodni strani) stanovanje za učitelja; k desni (zapadni strani) pa se je nahajala šolska dvorana. Kar mi pri tej stavbi pervo ni dopadalo, bila je veliko premajhna veža, katera je koinaj zaslužila to ime. Ako pridejo otroci prezgodaj v šolo (kar je na kmetih zarad vremenskih in potnih [cestnih] razmer, še bolj pa zarad pomankanja natančnih lir prav lahko mogoče), mora jim biti šolska soba ali precej odperta, ali pa so primorani stati pred šolo pod prostim nebom, ali pa pod kapom. (Šolsko poslopje brez primerno prostorne veže se vsaj meni dozdeva precej veliko narobe!) Učna dvorana stavljala se nam je kot velik štiriogelnik pred oči, in v njo vodili so za dečke, deklice in učitelja odredjeni posebni vhodi. Vsi trije vravnani so bili ob glavni, t. j. sprednji strani, katera se je ravno v nasprotju z uftlnicami naših krajev nahajala ob izhodni steni. Svit dohajal je v dvorani po visokih oknih od treh strani (od juga, severa in zapada), kar je po eni strani sicer delalo učilnico zelo prijazno in svitlo; je pa li to tudi dobro za oči, tega sijaz terditi ne upam? Za prevetrenje (Ventilazion) vravnana je bila v srednje okno na zadnji (zapadni) strani precej velika veternica. Njena konstrukcija bila je mimo naših zelo različna, in skoraj dam jaz našim predstvo; kajti pri nas vdarja veter in zrak neposredno na kolesce, pri amerikanskih — vsaj kolikor sem v njih šoli videl — vdarja pa na precej dolge in prostorne plehnate cevi, v katere dohaja zunajni zrak okol in okol po tako malih luknjicah, kakor jih vidimo pri nas pri koncih onih kropilnic, s katerimi se prilija cvetkam. Tudi to mi ni dopadalo, da zaklopnica ni bila vravnana v verhnjo, ampak v spodnjo šipo okna. — Sprednja vzvišena stran šolske dvorane kazala nam je vse ono, kar smo navajeni videti v modernih šolah: učiteljevo katedro, barmonium, zemeljsko oblo in potrebne table; —• ostale stene okrog in okrog bile so poopete z raznoverstnimi slikami za kazavni poduk, z zemljevidi, s predložki za risanje (Zeichenvorlagen) ia z drugirai enakimi šolskimi stvarmi. Zmed šolskega orodja dopadal mi je skoraj najbolj stroj za računstvo z drobci, in razpostavljene otroške tablice za pisanje, računstvo ali pa risanje. Stroj za računstvo z drobci zdel se mi je za to pripraven, ker je bil bolj majhen, in tedaj lahko prenesljiv. Imel je na spodnjem koncu ročnik (deržalo); toraj ga med ukom učitelj lahko derži v roki, razkazuje na vse strani, in pride z njim povoljno k vsakemu otroku v neposredno bližavo; ali pa jim ga tudi celo labko v roke da, da manipulirajo sami po potrebi z njim. Tudi pisalne in računske tablice bile so mi zelo všeč, in skoraj da sem jira dal predstvo pred vsem, kar sem v tej šoli videl. Bile so kamnite s precej širokimi lesenimi belkastimi okviri; — v okvire pa so bili vtisujeni (eingepresst) na obeh straneh s černo barvo: mala in velika abeceda; številke; in tudi nekoliko lahkejših čert in slik za risanje. Vsled te naredbe imajo otroci s tablico združeno koj tudi vodilo za uk v pisanji, računstvu in risanji, — stvar, katera je bila vsaj meni čisto nova, pa močno všeč, ter videla se mi vredna posneme. — (Gotovo!) Klopi (pruke) so bile, kakor v švedski šoli, za vsakega učenca posebej vravnane, mimo unih pa še toliko bolj elegantne, ker je bilo pri teh, razven lesenega sedeža in verhne police pri berilnjaku (Pult), vse drugo iz vlitega železa (grodeljna) narejeno. Sedežna polica je bila, kakor pri švedskih prukah, tako vravnana, da se je po skrivni mehaniki sama navpično kviško vzdignila, kadar je na nji sedeči gori vstajal. Ker so bile klopi niimo švedskih še nekako bolj prostorne, in je bil tudi prostor med njimi nekoliko večji, ima v takih šolah mladina dovolj zložnosti za povoljno kretanje in za telovadbo, pa je tudi manj motjena, ako mora duševno delovati. Ob enem ima pa učitelj priliko, povoljno vsakemu učencu blizo priti, njegova dela opazovati itd. Kjer je dosti prostora in le malo učencev, in kjer je — kar je, se ve, povsod glavna stvar in pervi fakfor: dovolj cvenka! so pač taki stoli nnon plus ultra"; — za šole po kmetih vendar, kjer prostora primanjkuje, otrok pa je na kupe in zraven tega denarja ali le malo, ali celo nič, bi bilo kaj tacega v vsakem oziru — potrata. Ni namreč vsaka stvar za vsaki kraj. — Za shranjevaDJe zgornje obleke, pokrival, dežnikov in enakih stvari priredjena je bila na zadnji strani šolske dvorane nalašč sobica, kamor se vse take stvari med šolskim ukom shranjujejo. Kaj tacega je toliko bolj praktično, ker se z mokro obleko, s klobuki, dežniki itd. prinaša veliko vlage in slabih soparov v šolske sobe; — ako se pa take reči v odpertih vežah morajo puščati, imajo malopridni ljudje priliko, kazati djanski, kako razumevajo diferenco med »mojim in tvojim1'. Potepuhom služi namreč marsikaj za »dober dan!" Da bi bil tudi po stanovališču amerikanskih gg. sobratov rad stikoval in pregledoval, kaj je niorda v njih nam Evropejcem videti znamenitega, tega mi ni treba posebej praviti, ker častiti gg. bravci mojo slabo stran, veliko radovednost namreč, menda po večjem že poznajo. Ker pa so bili vsi dotični prostori zaperti, zadovoljen sem mogel biti s tem, kar sem v šolski dvorani videl in ravnokar poveršno popisal. (D. prih.)