GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 25 — Leto II. Murska Sobota, 22. junija 1950 Cena 2 din Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ulica. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev 641_906_030 — Naročnina: Celoletna din 100.— . polletna din 50.—. četrt letna din 25.— Delovni koleklivi v borbi za plan Tovarna perila je izpolnila polletni plan Delovni kolektiv tovarne perila je 10. junija izpolnil svoj polletni plan. Pri tem. da je kolektiv dosegel ta uspeh, je brez dvoma potrebno dati priznanje delavkam, ki so vložile vse napore, da bo plan čimprej izvršen in prekoračen V zadnjem času je celotni kolektiv zajel novi način tekmovanja, to je šahovski sistem v samem začetku še ni bil popolnoma jasen brigadirkam in delavkam postopek. Ko so ga osvojile, se je začela ostra borba za prvo mesto, katero v prvi dekadi pripada deveti brigadi na čelu z brigadirko Cipot Lino. Borba je ostra, saj je šele zadnji dan padla odločitev za prvaka. Drugo mesto je zasedla 1 brigada. Na zadnjem strokovnem svetu -je bil sprejet sklep, da se tekmovanje po, novem načinu nadaljuje. V dosedanjem tekmovanju so se posebno izkazale brigade s starejšimi delavkami. To tekmovanje smatrajo za povratno od prejšnjih, ko so bije zmagovalke mladinske brigade. Dober pregled dajejo grafikoni, ki kažejo dnevno uspehe brigad Tudi mehaniki dajejo svoj delež, da je strojni park v redu in da delavke nemoteno tekmujejo. V podjetju so udarnice, ki so si že osmič priborile ta častni naslov. Sindikalna podružnica in uprava podjetja se trudita za čimboljše pogoje v dodatni preskrbi. Obratna ekonomija, ki je dobro obdelana, je večkrat predmet debate. Delavke z udarniškim delom pomagajo na ekonomiji, saj vedo, da je le njim v korist. Več bo pridelano, več bo kolektiv sprejel pridelkov V dovoljni meri še ni rešeno vprašanje kuriva za zima Re je, da je sindikat organiziral sečišče v Brežicah, vendar je premalo zainteresiral delavke za sečnjo ter so drva prepustili dragim Na občnem zboru si je kolektiv zadal obveznost, da bo letni proizvodni plan izvršen do 29 novembra Vsi so se zagrizli v sprejeto obveznost in prepričani smo lahko, da bodo obveznost izvršili. Dosedanje delo je dokaz, kaj se da doseči s pravilno organizacijo dela J P V Vojvodini odkrivajo nafto in in zemeljski plin. V poslednjem času so odprli že več virov zemeljskega plina. Kjer pa je plin, mora biti tudi nafta. Strokovnjaki nadaljujejo raziskovanja in vrtajo na več mestih da bodo našli najprimernejši kraj za razvoj naftne industrije v Vojvodini. V Makedoniji proizvajajo vsak dan večje količine volne. V letih po osvoboditvi se je število ovac povečalo že za 800.000 Makedonski živinorejci bodo letos prodali državi preko pol milijona kilogramov volne več kakor 1946 leta. Obsojamo diskriminacijsko politiko Češkoslovaške in Albanije Predstavniki sindikalnih podružnic so na svojem sestanku obsodili nečloveško ravnanje z našimi diplomatskimi predstavniki v Češkoslovaški in Albaniji. Sprejeli so protestno resolucijo v znak solidarnosti z vsemi ukrepi, ki jih je ali jih bo sprejela naša vlada, in isto odposlali Agenciji Tanjug v Beograd s sledečo vsebino: Predstavniki sindikalnih podružnic v Murski Soboti, zbrani na konferenci Okrajnega sveta, najodločneje protestiramo proti diskriminacijski politiki čeških in albanskih politikov. Ne dopuščamo in nikoli ne bomo dopuščali, da naše diplomatske predstavnike zapirajo in uničujejo prav oni, ki bi jim morali biti vzgled kot pravi socialistični diplomati. Ako mislijo, da bodo s svojimi metodami naše ljudi pripravili, da bi se strinjali z njihovimi informbirojevskimi cilji, se motijo, jugoslovanski narodi so leta 1941 pokazali, kako se mora boriti, zato so tudi zmagali, čeprav to mogoče ni pri srcu tistim, ki se danes poslužujejo takih podlih dejanj. Izjavljamo, da smo trdno od strani našega vodstva in zahtevamo, da naša vlada napravi konec takim gnusnim metodam. Slava Dimitriju Dimitrijeviču! Predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic Okrajnega Sveta Murska Sobota Košnja v KDZ Benici je končana Nekaj pred košnjo so zadružniki KDZ Benica v dolnjelendavskem okraju prejeli namesto novega, star in pokvarjen kosilni stroj, tako, da so ob košnji ostali brez njega To jim je povzročilo resne težave saj ima zadruga samo 18 ljudi za delo sposobnih Da pa bi pravočasno začeli in končali s košnjo so zadružniki zaprosili pomoč sindikalne podružnice. Zadružno in delovno silo sindikalnih podružnic so tako razporedili da je vsak imel svoje določeno delo Kosci so že ob polnočnih urah hiteli na travnike, in malo pozneje so krenile desetine zadružnikov na okopavanje. Na travnikih so se množili redi visoke trave. V dveh dneh so pokosili 31 ha travnikov Od tega je mladina »Nafte« pokosila ena in pol hektara in ostalo zadružniki sami. Istočasno so končali z okopavanjem krmske pese, sirka in krompirja, sedaj pa dokončujejo z okopavanjem koruze F. N. Žetev se je pričela V tem sušnem letu žito hitro dozoreva Na državnih posestvih v Rakičanu in Beltincih so v petek pričeli z žetvijo ječmena, prihodnji teden pa sledi žetev ostalih žitaric, Dozoritev ječmena je zadovoljiva. Pri ostalih žitaricah pa je odraz letošnje suše občuten Tudi opekarna Puconci je izpolnila polletni plan 14. junija je bil kolektiv opekarno v Puconcih v veselem razpoloženju. Zakaj ne bi bil, saj so dosegli ta dan polletni plan in s tem že drugič priborili prehodno zastavo uprave ljutomerskih opekarn. Če si se pogovarjal z delavci in delavkami, so bili nasmejanih obrazov. S ponosom in zavestjo so potrjevali, da je borba bila za prvo mesto težka. Odgovarjali so, da ni bilo nobenega neopravičenega izostanka Da so dosegli tako pomemben uspeh, je zasluga pravilne organizacije dela. V podjetju je 6 proizvodnih brigad, ki stalno tekmujejo med seboj. Brigado sestavljajo najboljši brigadirji, ki so ponos kolektiva Med njimi sta Banfi Janez in Vogrinčič Ludvik na čelu. Težko jo ugotoviti, kateri so najboljši delavci, vendar se vsi strinjajo, da Perš Marija, Celec Franc, Gorza Ana in Kerčmar Štefan dajejo največ od sebe. Na dan zmage je bilo v podjetju razglašenih 34 udarnikov, med njimi nekateri že drugič. Udarniški naslov nosi danes v podjetju 11 žensk. Kolektiv se je obvezal, da bo borbo za dosego petletnega plana še bolj zaostril. Tovarišu direktorju Svenšku so dejali, da se zavedajo obveznosti, ki so si jih zadali in vedo, da so danes težave, katere bomo prebrodili, le z zavestnim in požrtvovalnim delom. Opekarna Puconci daje ponovno dober odgovor tistim, ki bi nas hoteli zavreti v izgradnji socializma J. P. Zdravniki so obiskali vasi Kot zaključek »Tedna matere in otroka je podružnica sindikata zdravstvenih delavcev iz Murske Sobote napravila zdravstveno akcijo, tako zvano »Mesto-vas« po vaseh: Sotina, Serdica, Nuskova in Ocinje Člani KOZ-a Kramarovci so prav dobro pripravili ljudstvo na zdravstveno akcijo. V akciji je sodelovalo šest zdravnikov, in sicer: dr Brandieu, dr Dobrijevič, dr Lukman, dr Starc, dr, Herzog in dr Pečan, nato šef javno zobne ambulante, dentistka Vrenko Ljubica in osebje soboške mestne lekarne pod vodstvom magistra Osnovno šolo v Serdici so preuredili v šest ordinacijskih sob z apoteko in gre za to v prvi vrsti zahvala učiteljici Marički in upravniku soboške bolnišnice Zdravniško pomoč z nasveti jo prejelo 239 prebivalcev z opravljeninimi 263 ordinacijami. Člani zadrug in revno prebivalstvo je prejelo brezplačna zdravila, doječe matere pa plenice in mleko v prahu Razdelila se je poljudno zdravstvena literatura, bilteni in knjige Zdravstveni delovni izlet iz »Mesta na vas« je za dvig zdravstva izredno važen Da bodo v bodoče take zdravstvene akcije temeljito izvedene, je dolžnost vseh vaških organizacij, da nudijo vso moralno pomoč Nove smernice za letošnji odkup Dne 11. t. m. se je zbrala k rednemu zasedanju okrajna skupščina ob navzočnosti predstavnikov KLO. V živahni diskusiji so se nakazale smernice o odkupu mesa, prašičev in masti. Tekom zasedanja so prejeli KLO letošnji razrez plana mesa, prašičev in masti. Pri letošnjem planu se lahko ugotovi, da tudi ta ne dopušča ugodnosti po novi uredbi. Vendar je plan za letošnje leto nekaj nižji od lanskega, posebno se opaža pri oddaji, mršavih prašičev. Stari plan, ki je bil izdan pred uredbo oddaje, določa 12.000 mršavih prašičev in letošnji plan se je znižal na 3400 prašičev, to se pravi, da bodo lahko kmetje z 9000 prašiči svobod. razpolagali. Letošnji plan oddaje mesa. prašičev in masti, ki je bil razbit na podlagi popisa živine s 15 januarjem, je prinesel vsekakor točne številke; če odračunamo letošnjo obvezno oddajo, bo živinoreja pri normalnem prirastku izkazala ob koncu leta za 5% več, kot v začetku leta. Te številke povedo, da je plan realen ter se da realizirati. Da se ne bi ponovile stare napake, ko so kmetje v šibkejših predelih oddajali enako dolinskim vasem, je okraj kljub dejstvu, da spada pod I. rajon, razdelil posamezne predele na tri področja, se ne more dopustih, da bi kmetje v pasivnih vaseh kot so n. pr.: Ženavlje, Petrovci in druge take vasi, oddajali enako nižinskim predelom, ki imajo mnogo večje možnosti oddaje. V diskusiji so med drugim tudi omenili napake lanskoletnega odkupa, ki je v pre- jšni meri zaviral realizacijo. Niti na KLO in niti na OLO niso imeli točne evidence nad skupinami, kedaj je bilo potrebno oddati živino in kdo je že oddal. Ta pomanjkljiva evidenca je omogočila špekulantom in prekupčevalcem z mesom in mastjo zaviranje odkupa. Zgodilo se je že, da je šla v zakol plemenska živina, ki bi jo krvavo rabili za razplod. (Nadaljevanje na 2 strani) Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 22. junija 1950 Nove smernice za letošnji odkup (Nadaljevanje s 1. strani) Velike važnosti za pravilen razrez letošnjih odkupov, je dobra evidenca, ki je zaenkrat ni opaziti na KLO. Primer slabe evidence daje MLO Murska Sobota. Po svoji statistiki uslužbencev Lutarja in Lanjščeka jih še vedno izkazuje kot lastnike zemlje, čeprav so jo oddali že pred dobrim letom v zadružni sektor. Kljub točnemu popisu živine v mesecu januarju, je potrebno upoštevati enostransko delo nekaterih popisnih komisij, ki so evidentirale živino, ne da bi razčistile lastništvo. Dogodili so se slučaji, da so nekateri špekulanti (večinoma se jih najde med večjimi posestniki), odgnali pred popisom, svojo živino siromašnim kočarjem. Pri pregledu hlevov je popisna komisija ugotovila za popis tudi kočarjevo kravo ali prašiča. Tako so mali posestniki na račun skrivanja oz. podtikanja živine večjih posestnikov bili po lastni krivdi oškodovan.. Nadalje je diskusija ugotovila grobo postopanje nekaterih uslužbencev odkupnega podjetja, ko so pogostokrat (brez vednosti KLO), prašiče različno izplačevali, in sicer pri enih 19 din, pri drugih pa po 24 din, kar je povzročilo nezadovoljstvo v vasi. Plan oddaje bo sprejet in razbit na poedince na zborih volivcev, ki bodo v naslednjih dneh po okraju. Za pravilno razbitje plana bodo mroale skrbeti partijske in ostale množične organizacije. Začel se je Kmečki festival mladine ljutomerskega okraja Tudi kmečka mladina ljutomerskega okraja sodeluje pri utrjevanju kmečkega zadružništva in je za mladinski kmečki praznik organizirala številno tekmovanje koscev. Kmečki praznik mladine je kulturna manifestacija mladega rodu. kjer bo v vsej luči pokazana vloga mladinske organizacije pri prevzgoji naših bodočih zadružnikov. Od 18. junija do 2. julija se bodo na trinajstih sektorjih okraja, vršili sektorski mladinski Kmečki prazniki in 9. julija bo v Ljutomeru Okrajni mladinski kmečki festival, kjer bodo tekmovale najboljše kulturne skupine. Najboljša skupina bo prejela nagrado Ok. LMS. Mladina iz Stare ceste, Stare-nove vasi, Bučečovec in Koga je že praznovala Prav skrbno je bil v Stari cesti pripravljen spored in vsa ostala manifestacija kmečkega praznika. Nastopal je pionirski pevski zbor IZUD, folklorna skupina in dramatska skupina z enodejanko »Tri zaostale ure«. Vodjem skupin in nastopajočim se daje vso pohvalo za dobro izvedene točke programa. Po kulturnem sporedu je bilo streljanje na prostem in ljudsko rajanje. Največ zaslug za skrbno pripravo praznika kmečke mladine ima učiteljica Julčka Modničeva, kateri gre vse priznanje. Najboljša v križevskem sektorju je mladina iz Stare-nove vasi, ki je pod težkimi pogoji nastopila z dramsko in pevsko skupino. Mladina iz Bučečovec se nam je predstavila s prav lepimi ljudskimi plesi. V Križevcih, Miklavžu in v Kogu je mladina nastopila z recitacijami, igrami pevskimi in folklornimi plesi. Vzgajajmo nove kadre glasbenikov ! Leta 1945 je bila v Ljutomeru pod okriljem OF ustanovljena glasbena šola z jasno določenim ciljem, da ustvari tisto vsebino, ki ji pripada v državi delovnega ljudstva v drugih kulturnih akcijah šola aktivno sodeluje. V okviru »Tedna matere in otroka« sta bila prirejena 2 koncerta in sicer v Babincih in Ljutomeru. Pouk na šoli se je postopoma razvijal. Seveda ni šlo brez težav, ki so zavirale razvoj pouka, toda z vztrajnim delom je vodstvu uspelo te težave prebroditi. Bilo je tudi pomanjkanje učnih moči, saj je pouk na šoli v šolskem letu 1945/46 opravljala le tov. Zacherlova. Leta 1946 Pa je prevzel vodstvo šole tov. Loparnik in se požrtvovalno zavzel za nadaljnji razvoj pouka na šoli. Število učencev, se je iz leta v leto večalo in tudi vprašanje novih učnih moči se je zadovoljivo rešilo. V letošnjem letu so na šoli nastavljeni 4 redni in 3 honorarni učitelji. Pouk se vrši na vseh glasbilih. Na šoli je vpisanih 130 učencev, od malih pionirčkov pa do odraslih delovnih ljudi. V znanju učencev je opaziti precejšen napredek, naj si bo pionirček ali pa odrasli gojenec. — Vsi so vložili obilo truda, da svoje znanje izboljšajo in ga utrdijo. Brez dvoma je zasluga učiteljskega kadra, ki je vložil ogromno truda in naporov, da šola doseže svoj namen. Velikega pomena je kulturno poslanstvo, ki ga vrši šola v okrajnem merilu. Uspeli nastopi učenev na Razkrižju, Cvenu, v Cezanjevcih ih drugod so velik prispevek k razvijanju kulture na naši vasi. Pa tudi Prijeten užitek so nudili učenci šole, ko so nastopili z vsemi glasbili. Pokazali so solidno znanje, ki so si ga pridobili v šolskem letu z napornim učenjem. Program je bil zelo pester. Nastopali so mali pionirčki, pa tudi odrasli gojenci so se pokazali. Ob navdušenju gledalcev sta zaigrali na klavir mali pionirki, Nemčeva in Kutnjakova, a pionirka Nedel Nadica je sama smelo intonirala Čajkovskega »Pogreb lutke«. Na oboo je zaigral pionir Žižek Ivan iz I. razreda ter pokazal, da svoje glasbilo precej obvlada. Gojenci šole zmorejo tudi težja glasbila. Saj so nam to pokazali, ko so zaigrali na flauto, klarinet in fagot Mozartov »Divertimento«. Prav pohvalni uspeh je dosegel skupni nastop orkestra in šolskega mladinskega pevskega zbora. Učenci so v pesmi in glasbi izvedli več točk, med njimi tudi pesmi »Slovenski pionirji« in »Ide Tito preko Romani je«. Takih nastopov si naši ljudje še želijo. Zato stoji pred šolo v bodočem šolskem letu velika naloga, vzgajati nove kadre mladih glasbenikov, ki bodo sposobni ponesti svoje znanje na našo vas, v naše zadruge in na ta način doprinesti delež kulturni preobrazbi našega podeželja. K s. Nastop gojencev v Ljutomeru Postavili smo dom kulture in prosvete! Kulturno umetniško društvo, na Kogu v ljutomerskem okraju je zgradilo svoj društveni dom. Vse od dneva, ko je okupator zapustil našo zemljo, je ljudstvo na Kogu gojilo veliko željo, da bi čimprej zgradili dvorano in tako začeli prirejati igre in druge prireditve. V dveh porušenih hišah so se zbrali zidarji in ostali strokovnjaki, ki so ugotovili, da bomo iz teh porušenih zgradb zgradili novo društveno dvorano. Huda je bila za les, toda s pomočjo upravitelja šole na Kogu se ga je vendar posrečilo dobiti. Po dobrih dveh mesecih je prostor okrog doma zgrubil svoje povojno lice in dan za dnem so se vrstili strokovni delavci, ki so iz ruševin dveh stavb zgradili lepo dvorano z modernim odrom in prostor za ljudsko knjižnico. Pri delu so pomagale množične organizacije vasi. Mlado kult. umetniško društvo je na dan 11. junija praznovalo zmago dela in je ob tej priliki nastopilo s kratkim programom. Moral se je zagovarjati Na sodišču v Dol. Lendavi, je bila razprava o zemljiški špekulaciji Lutar Štefana iz Lipe. Imenovani je leta 1947 ob popisu zemljišč prijavil le 5,65 ha površine, čeprav je imel preko 7 ha zemlje. Poleg tega je zatajil zemljo, ki jo ima v področju drugega krajevnega ljudskega odbora. Ni ga motilo, da so ostali, po- šteni kmetovalci morali kriti razliko v oddaji, katero si je on na podlagi zatajenega zemljišča prilastil. Delovno ljudstvo je obračunalo tudi s tem špekulantom, ki se je moral za svojo nepoštenost zagovarjati pred sodiščem. Za zavestno utajeno zemljo, mu je sodišče prisodilo šest mesecev odvzema prostosti in 14.000 din denarne kazni. Pripravlja se odhod MDB „Stefana Kovačaʻ Mladinska delovna brigada bo konec meseca odšla že na šesto delovno akcijo. Njeni člani so v glavnem dijaki gimnazije in ekonomskega tehnikuma. Na vseh dosedanjih akcijah je žela uspehe. Lansko leto je bila med najboljšimi na gradnji Avtoceste. Tudi letos bo odšla na gradnjo Avtoceste, kjer bo opravljala stranska dela. Nedvomno, da bo tudi letos vložila vse svoje sile za dokončno zgraditev Avtoceste. Dijaška mladina se zaveda, da gradi lepšo in boljšo bodočnost sebi in bodočim pokolenjem. Prav zato se je mladina gimnazije prijavila brez odlašanja v brigado. V manjšem številu se je prijavila mladina tehnikuma. Nekoliko leži krivda tudi na vodstvu, ki ni začelo že davno prej mobilizirati. Prepričani smo, da bo mladina gimnazije z isto voljo nadaljevala z delom in da bo še naprej ostala med najboljšimi šolami v Sloveniji. Kljub delu pri novi gimnaziji je dosegla dobre učne rezultate. Osmi razred je najboljši v naši republiki. Tudi v drugem delu ne zaostaja. Na delovni akciji si bo pridobila še nove izkušnje in jih prenesla v novem šolskem letu v delo na šoli. Volitve v odbore AFŽ Volitve v odbore AFŽ so močno razgibale žene ljutomerskega okraja. Kmečke žene, zlasti zadružnice so se udeleževale predvolivnih sestankov in volitev. Povprečni udeležba na volitvah je bila 70%. Na sestankih so žene sprejemale razne obveznosti za poživitev dela v organizaciji in za pomoč zadrugam pri obdelavi ogroženih površin zemlje. Najboljše je bilo v ljutomerskem sektorju. Tu so se volitev polnoštevilno udeležile. Nič ne zaostaja sektor Vinogradniških obdelovalnih zadrug. Partijske in frontne organizacije so zelo aktivno pomagale ženam v izvedbi volitev. Volitve v Presiki, Železnih dverih, na Kogu in Vinskih vrhovih so močno razgibale žene zadružnice za večje udejstvoanje v gospodarskem in političnem življenju zadrug. Tudi žene v Stari-novi vasi so se dobro odrezale. V čast volitev so opravile na zadružnem polju preko 60 prostovoljnih ur, pa tudi ženam, katerih možje so v JA in v gozdni akciji, žene pridno pomagajo. Mnogo slabše je na sektorju Tomaža in Razkrižja. Tu se frontna organizacija zelo slabo zanima za delo žena Nabrali so 27 vreč zdravilnih zelišč Pred dnevi je šola v Mostju priredila skupno nabiranje cvetja plavice, ki ga je precej po okoliških njivah Pionirji so se razporedili po brazdah in mejah in v kratkem času nabrali preko 50 kg cvetja plavice. Dan pozneje pa so trije razredi pionirjev lendavske gimnazije krenili v Črni log nabirat koprive. Bilo jih je preko 80. Ko so prišli na cilj, so sicer v začetku oklevali pred pekočo rastlino, vendar je bil strah kmalu premagan. Odkrili so, da kopriva ne peče cela, temveč le zgornje sončno listje. Začelo se je živahno tekmovanje. Vsak je hotel biti prvi, vsak je hotel čimveč nabrati. Posebno deklice so se dobro odrezale. Najboljši sta bili Oletič Rozalija in Vuk Marta, ki sta prvi napolnili vreče, potem pa pomagali še ostalim sošolkam. Kmalu so nabrali 27 velikih vreč koprivovega listja. Za denar si bodo pa kupili razne šolske potrebščine in tako staršem prihranili izdatke. V počitnicah bodo nadaljevali z začetim delom. Murska Sobota, 22. junija 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 V ljutomerskih zadrugah že pridno kosijo »Rana košnja — zlata košnja«, pravi upravičeno stari pregovor. Tega se v celoti zavedajo tudi zadružniki in ostali kmetje v ljutomerskem okraju, ki že nekaj tednov pridno kosijo in suše seno. Na splošno bodo travniki, ki jih imajo v okraju nekaj nad 2200 ha, od česar je tudi nekaj travnikov z manjvredno krmo, dali v letošnjem letu večji pridelek, kakor druga leta. V okrajnem merilu je posušenega in pospravljenega sena že nad 30%. Številke so pa mnogo višje v zadružnem sektorju, ki ima pokošenih travnikov na splošno več, kakor privatni sektor. Košnja in sušenje se odvija tudi v zadružnem sektorju različno. Tam, kjer so z dobro organizacijo košnje delo pravilno porazdelili na brigade in kjer imajo uvedene norme, tam gre košnja in sušenje mnogo hitreje, kakor pri zadružnikih. Tako so n. pr. v zadrugi Mota pokosili in posušili že čez 90% svojih travnikov. Kljub temu na Moti nimajo več delovne sile, kakor na Krapju in po nekaterih zadrugah, kjer so komaj začeli s košnjo. Pri sami košnji so letos zadružnikom velika opora »stroji in kosilnice«, ki jih je v okraju čez 90, Okraj- no poverjeništvo za kmetijstvo v Ljutomeru je pravočasno pristopile k popravilu pokvarjenih kosilnic, ki jih je bilo opaziti na terenu. Z domačimi strokovnjaki so popravili 25 kosilnic, ki so že nekaj dni pridno v delu. Razen starih kosilnic so zadružniki nabavili tudi 15 novih domače konstrukcije, ki se razmeroma prav dobro obnesejo in ne zaostajajo za inozemskimi. Velike važnosti za pravočasno izvršitev košnje v okraju je pravilna in enakomerna porazdelitev strojev. Dolinske zadruge, ki so vključile premožne kmete, razpolagajo z mnogo večjim številom kosilnic, kakor ostale. Okraj je pravočasno pristopil k razporeditvi, tako, da so že tekom preteklega tedna prejele stroje tudi ostale zadruge, ki jih prej niso imele. Seveda se pri tem nekatere zadruge postavljajo na stališče, da ne bodo posojevale strojev, kar je povsem nepravilno, saj je treba upoštevati, da se košnja mora izvršiti v vseh zadrugah. Tako so zadružniki odstopili kosilnico zadrugi v Miklavžu. Za uspeh strojne košnje je potrebno predvsem stroje pregledati, da se izognemo okvar. Predvsem so strojni referenti v zadrugah odgovorni, da so stroji pravilno počiščeni in da so kose nabrušene. Tekmovanje koscev pri Sv. Tomažu Mladina iz Sv. Tomaža je v preteklem tednu priredila tekmo koscev. Kosili so od 3. pa do 7. ure zjutraj in so pokosili za dobra dva voza sena. Sredi travnika so imeli postavljeno zastavo in ko so med košnjo počivali, jim je zaigral harmonikar Najboljši kosec je bil tov. Lukačič, za njim pa tov. Miklošič in tov. Orel Albin, član NM, ki stalno nudi domači mladini pomoč. Ta aktiv se tudi dobro pripravlja na svoj sektorski kmečki praznik, ki se bo vršil 2. julija pri Sv. Tomažu. Mladina pripravlja igro z nekaj fizkulturnimi točkami. Priredili bodo tudi tekmo strelcev. Napovedali so tudi tekmovanje sosednemu aktivu Gradišče-Mala vas in sicer po sledečih točkah: 1. Kateri aktiv bo imel rednejše sestanke ter skrbel za polnoštevilno udeležbo. 2. Kateri aktiv bo imel več študijskih sestankov. 3. Kateri aktiv bo naredil čimveč na kulturno-prosvetnem polju ter se najboljše pripravil na sektorski kmečki praznik. 4. Kateri aktiv se bo potrudil, da bo sprejel več mladincev v LMS. 5. Kateri aktiv bo nabral več zdravilnih zelišč, 6. Kateri aktiv se bo čimbolj udejstvoval v fizkulturi 7. Kateri aktiv bo imel čimveč mladine vključene v strelsko družino. 8. Kateri aktiv bo vključil čimveč članov v avto moto krožek. 9. Kateri aktiv bo prispeval čimveč prostovoljnih ur v KDZ, pri košnji, sušenju, okopanju itd. 10. Kateri aktiv bo čimveč delal in sodeloval s KLO-jem pri gospodarskih akcijah. Tekmovanje traja do sektorskega kmečkega praznika, t. j. do 2. julija. Uspehi dela Ljudske tehnike v soboškem okraju Revolucionarna preobrazba, ki so jo izvršili naši narodi v letih osvobodilnega boja, je omogočila najširšim slojem udejstvovanje v tehniki ter sprostila neslutene sile in iniciativo delovnih, ljudi, borcev na fronti socializma. Pri nas ustvarja socializem nov človek s široko tehnično kulturo, ki je osvojil tehniko in jo iz dneva v dan bolj obvladuje. Iz vrst preprostih ljudi se dvigajo novatorji, racionalizatorji in konstruktorjih Naše delovno ljudstvo pod vodstvom naše slavne Partije gradi socializem samo in z lastnimi silami. Zato je naša važna naloga, da bomo obvladali moderno tehniko, da bi lažje premagali težave, ki nas čakajo na poti socialistične graditve. Ljudska tehnika posveča svoje delo tehnični vzgoji delovnih ljudi in mladine. Zadnje čase se je tudi organizacija Ljudske tehnike v soboškem okraju pričela razvijati tako, da je pričelo z delom 6 klubov tehnike: Rakičan, Se- beborci, Kleparstvo in Gimnazija v Murski Soboti, Rogaševci in AERO klub Murska Sobota. Poleg tega dobro dela tudi avto-moto društvo v Murski Soboti in elektrostrojni klub, ki je bil pred kratkim formiran in je takoj napovedal tekmovanje ljutomerskemu elektrostrojnemu klubu teT 4 postaje mladih tehnikov v Prosenjakovcih, Tišini, Fokovcih in Križevcih. Od vseh obstoječih organizacij LT se je najbolj izkazal klub tehnike v Kleparstvu, ki ima novatorski krožek in iz dneva v dan izpopolnjuje delo v krožku. Ta krožek je že izdelal več novih konstrukcij. Zadnja konstrukcija je ročna brizgalka za pranje motornih vozil, ki jo je poslal na razstavo v Ljubljano. Največ zaslug v novatorskem krožku imajo tovariši: Sever Jože, Lutar Vinci in predsednik kluba Štertak Alojz. S tako metodo dela v organizaciji 1 ljudske tehnike in z novimi konstrukcijami bomo dali dostojen odgovor vsem klevetnikom naše domovine. Z to mladinci in mladinke, vključujte se v vrste organizacije Ljudske tehnike! S. J. V Križevcih bo tudi center prireditev pred festivalom Pred prireditvijo okrajnega festivala bodo v Križevcih priredili, tekmovanje posameznih društev in sekcij, ki so v neposredni okolici. V. kraju bodo nastopila društva iz Domanjševcev, Petrovcev, Adrijancev, Hodoša, Prosenjakovcev, Dolencev, Markovcev in Šalovcev. Vsa društva iz omenjenih krajev so prijavila svoje sodelovanje na okrajnem festivalu v M. Soboti V Beltincih gredo v širino tekmovanja Pred prireditvijo okrajnega festivala bodo v Beltincih tekmovala izobraževalna društva iz Malinec, Beltincev, a po možnosti tud. društvo iz Bakovec. Razen tega bodo sodelovali prosvetni aktivi iz Gančan, Ižakovcev, Dokležovja, Lipovcev in Ivanjcev. Ižakovci bodo najbrž tekmovali pod naslovom svojega društva, čigar ustanovitev je v poteku. Prav tako je v poteku ustanovitev društva v Gančanih. V Dokležovju bodo morali tudi pristopiti k organizaciji društva, ker imajo dober pevski zbor in knjižnico, a razen tega so ljudje v Dokležovju, ob priliki predavanj Ljudske univerze, v zimskih mesecih dokazali, da se zanimajo za kulturnoprosvetno delo in da želijo v njem aktivno sodelovati. Aktiv je uprizoril tudi Kranjčevo »Pot do zločina« in nas čudi, da še niso V Dokležovju ustanovili društva. V nedeljo se je vršila letna skupščina slepih v Ljutomeru. Po skupščini so izvajali slepi kratek kulturni program, Tov. Dajčar Janez je zaigral na harmoniko in tov. Malika Marinič iz Radoslavec nas je očarala s svojo blagozvenečo pesmijo, saj slovi daleč naokrog po lepem petju. V petje je vložila vso svojo ljubezen, vso svojo nesrečno in hrepenečo dušo. V ljutomerski prodajalni »Steklo-barve« so izložili izdelke naših slepih. Tu vidiš lično in skrbno izdelane cekre, potne in ročne torbice, delo predsednice slepih. Načuditi in verjeti ne moreš, da je to delala slepa žena. Najbolj pa se čudiš in te sili k občudovanju izdelek tov. Petek Ivana s Koga, ki je razstavil pleten globok otroški voziček za dojenčka. Pri pomanjkanju otroških vozičkov nas je stepi tovariš rešil vseh neprilik bodočih mamic. Odslej bo on izdeloval otroške vozičke, ki so prav tako lepi, udobni in imajo to prednost, da bodo bolj zračni in mnogo cenejši. Na tej razstavi najdeš se kvačkane čipke za posteljno in namizno perilo. Mala blazinica z lepimi ornamenti, je izdelek tov. Macun Antonije, doma iz Stročje vasi, ki pripoveduje, da je skvačkala s štetjem in s tipkanjem. Pletena steklenica, košare in nešteto malih predmetov, živo dokazuje, kako marljivi, vztrajni in potrpežljivi so pri delu naši slepi. Iz tega je razvidno, da stepi niso več prepuščeni sami sebi. Vključeni so v svojo organizacijo, ki vodi skrb za vsakega izmed njih. Vsak ima svoje delo in svoje dohodke, ki mu kljub temu, da ne vidi, omogočajo dostojno življenje. Tudi slepi doprinašajo svoj delež skupni graditvi socializma. Delo slepih v ljutomerskem okraju OBIŠČITE RAZSTAVO LJUDSKE TEHNIKE! Ob 1. kongresu Ljudske tehnike Slovenije so odprli v Ljubljani obširno ter zanimivo razstavo, ki prikazuje razvoj, delo in uspehe organizacij Ljudske tehnike. Avtomobilsko motoristična, letalska, radioamaterska, foto-kino-amaterska, pomorsko-brodarska in elektro-strojna zveza ter ,,Klubi tehnike᾿᾿ in ,,Postaje᾿᾿ mladih tehnikov, razstavljajo izdelke svojih članov, vse od malega pionirskega avtomobila do domačih konstrukcij motornih vozil. Od lesenih letalskih in brodarskih modelov do visokosposobnih jadralnih letal: Udarnika, Triglava in Jadrana ter kajakov, jadrnic, potapljaških oprem itd. Od preprostega detektorja do večcevnih radijskih aparatov in od mikavnih tehničnih igrač pa do pomembnih racionalizatorskih in novatorsko izdelkov članov Ljudske tehnike. Razstavni prostori so v III. državni gimnaziji za Bežigradom ob Linhartovi ulici, trajala pa bo razstava do 25. junija. Za obiskovalce je odobrena polovična cena vožnje na železnici. Ljubljanska opera, ki je gostovala v Grazu in Celovcu, je doživela velik uspeh. Upravnik gledališča v Grazu je izjavil, da je bilo gostovanje ljubljanske opere v Grazu največja gledališka senzacija v poslednjem času. Avstrijski časopisi v svojih kritikah primerjajo ljubljansko opero z najboljšimi predstavami dunajske opere. Pionirji is Gornje Lendave so obiskali Osojnikovo zadrugo pri Ptuju V »Tednu matere in otroka« so pionirji obiskali zadružnike »Osojnikove zadruge«, kjer so si ogledali zadružno življenje. V Ptuju, kjer so izstopili, so si najprej ogledali zanimivosti mesta in muzej z bogatimi zgodovinskimi spomeniki. Proti večeru so pionirji odšli v Osojnikovo zadrugo, kjer jih je predsednik lepo sprejel. Zadružniki so bil na delu — bil je čas košnje in oni, ki so delali doma, so se radi razgovarjali s pionirji in jim pripovedovali o svojem življenju. Pripovedovali so, da zadružniki obdelujejo 250 ha zemlje, kjer so bila nekoč drobna kmečka gospodarstva, tu krpica njive, travnika, zraven gozd pa spet njiva. Danes se širijo v nižjih predelih samo njive, v višjih pa sadovnjaki. Zlasti lep je mladi breskov nasad. Predsednik je pripovedoval pionirjem o težavah v prvih časih Iztrebili so gozdove in zavozili ribnik Mnogo znoja so prelili, preden je dobila zadruga današnje lice. Pionirji so si ogledali razne stroje na zadružnem dvorišču Zlasti jih je zanimal tritonski lemež za rigolanje, katerega vlečeta dva goseničarja, vsak s silo 65 konjskih sit. Ogledali so si na novo zrigolano površino, ki je preorana en meter globoko. Zvedeli so še to, da opravi stroj v enem dnevu enako delo, kot tri sto ljudi. Pionirji so še zvedeli, da je v zadrugi osemdeset družin in v njih 112 delavcev. Zadružniki dobijo delo plačano v denarju. sorazmerno z vloženim, trudom pa dobijo tudi pridelke. Pridelke zadružniki plačajo, vendar po nizkih cenah. Krompir so lani dobili za 1.45 din po lastni proizvodni ceni. V kleteh imajo zadružniki ogromne posode za vino, zunaj betonske, znotraj steklene. Gospodarska poslopja imajo na štirih mestih, kjer redijo povsod po 30 do 40 glav goveje živine. Zadružniki sami nočejo rediti krav, ker je z njimi preveč dela, pač pa dobijo od zadruge mleka kolikor ga potrebujejo. Tudi ohišnic nočejo imeti več, kot do 50 arov. Vsak večer si zadružniki določijo delo za naslednji dan, vsak mesec pa zbor zadružnikov določi delo za ves mesec. Ko so si pionirji ogledali življenje in delo v zadrugi, so priredili zadružnikom pester naslon. Na igrišču so nastopili najprej s telovadno točko, nato pa so zapeli najlepše pesmi, kar jih znajo. Za zaključek so še zaplesali pionirsko kolo. Predsednik se je pionirjem prisrčno zahvalil za užitek, ki so ga nudili zadružnikom. A, M, Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 22. junija 1950 Z našo mrežo smo ujeli vse resnične, a vesele Upravnik, ki trpinči živali Žrebeč iz puconske Žrebčarne se je zvečer po težkem delu truden vrnil domov. Bil je potreben počitka. Upravnik žrebčarne si je po brezdelnem dnevu zaželel na sprehod Zajahal je žrebca, toda ta se je uprl. Upravnik vzame palico. Ko ta ne zaleže pograbi lopato in lop, lop, padalo udarci po izmučeni živali. Ljudje, ki se jim žival smili, upravnika opozorijo. »Kaj vas pa briga, saj je državni žrebec,« prejmejo odgovor. Vemo, da ljudska oblast ve kaj je storiti s takšnim upravnikom. Če so kuharice presladke Prekmurska brigada seka les Tudi cigani pomagajo Kuha jim Sočičeva iz Černelavec. »Kava je grenka,« ugotavljajo cigani. »Sladkorja ni,« jim odgovarja Sočičeva. Cigani razumejo težave, razumejo tudi to da ni sladkorja. Po izpolnjenem planu se brigada Vrača v Prekmurje. Sočičeva se je vrnila s težkim kovčegom Pomagajo ji ga nositi cigani. Spotoma se kovčeg naglo odpre Začudeni cigani pa v njem zagledalo vzrok njihove grenke kave. Škoda, da cigani niso njeno »presladko življenje malo zagrenili Cigani verjamejo, da je ljudska oblast močnejša od kuharice in bo obračunala s takimi ljudmi, ki delovnemu ljudstvu odtrgujejo hrano. Zaradi preobilne »sladkosti« tov. Sočičeve bi bilo potrebno za mesec dni ji zagreniti življenje na družbeno-koristnem delu. Kaj je naš mali Jakec doživel in sanjal Odkupnemu podjetju v Dol. Lenda je ušel bik Zdrvel je proti madžarski meji kjer so ga ubili, meso pa pojedli Lendavčani Ponoči pa je imel Jakec težke sanje. Videl je bika, ki drvi proti Madžarski. Madžarski graničarji brzojavijo Rakošiju: »Jugoslovanski fašisti pri obmejnem kamnu tem in tem, ubili tega in tega.« Naslednji dan bere Jakec časopis, »Jugoslovanski fašisti streljajo naše simpatizerje, ki pred terorjem Titove klike beže na Madžarsko«. Jakec se je pričel na ves glas smejati in se je v smehu zbudil Kljub veliki količini vode so še žejni V Melincih so končali z gasilskimi vajami Beltinski gasilci so se dobro odrezali Uspeh so na veselici pošteno zalili. Na križpotju pri Beltincih se srečajo s člani ljudske oblasti. Gasilci zahtevajo vino Toda niti predsednik, niti tajnik krajevnega odbora jim ga ne moreta nuditi. Gasilci so užaljeni S suvanjem poplačajo člane ljudske oblasti, ki jim ne znajo preskrbeti pijače Stefan Vereš, ki mu je postalo najbolj vroče, sleče gasilsko uniformo, ker »noče biti zastonj gasilec«. Poštni uslužbenec Puklavec pa iz jeze zažene svoje kolo v obcestni jarek MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja: Od 23 do 26 junija: francoski film ,,DOMOVINA᾿᾿ in od 27 do 29 (unija ameriški film ,,VOJNA DIVJIH MAČK ᾿᾿ Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri, ob nedeljah ob 15., 17.30 in 20 uri. Prvi letalec je bil „Rus“ ali „laž ima kratke nogeʻʻ Lev Gumiljevski, sovjetski pisatelj je napisal knjigo »Ruski inženiri« v Kateri navaja, da je naki Bogolepov zapisal tole: Leta 1724 se je v vasi Tehluce, v rjazanski guberniji pomočnik poremišljevske tovarne Ostrovkov odločil da poleti v zrak. Napravil je krila iz govejih mehurjev vendar se ni dvignili kasneje po tem neuspehu je prav tako napravil iz mehurjev neke vrste letalo in se dvignil višje od človeka, nato pa padel na krono nekega drevesa ter se ves opraskan komat rešil Letalo iz govejih mehurjev je bilo prvo »jadralno letalo« in Ostrovkov »prvi jadralec na svetu«, ki se je s svojim izumom že pred 150 leti (pred Lillenthalom in bratoma Wridt) dvignil v zrak. Toda. to še ni vse. Leta 1731 je V Rjazamu pisar Krjakutni izdelal veliko žogo. jo napolnil s smrdljivim dimom, jo pripel na napono, nato sedel v žogo in ga je smrdljiva sila dvignila v višino, višje od breze. Zadel se je ob zvonik nato zgrabil za vrv s katero se zvoni in tako je ostal živ. To je bil prvi balon v zgodovini človeštva. Brata Mongofier sta se torej za Rusi dvignila v zrak in sicer pol stoletja pozneje S takimi in podobnimi izumi bi hoteli Rusi dokazati, raziskovalno in izumiteljsko nadarjenost ruskega človeka Ostalo človeštvo ni na polju tehnike in znanosti ničesar storilo Poslušajte še tole: »Boljševik« teoretični in politični organ VKP(b) je nedavno navedel, da je ruski učenjak D. S. Jakobi prvi skonstruiral brzojavni aparat in da mu je »Siemens« v dobesednem smislu ukradel njegove načrte brzojavnega aparata. Takih »resnic« je še več A N. Lodigin je izdelal prvo žarnico pred Edisonom in prvi parni stroj je izumil I I Poizunov, ne pa Wat Elektromagnetični brzojav P L. Šiling in ne Morse radio A. Popov. Leta 1911 je bil prvi tank v Rusiji, a prvo padalo prav tako v Rusiji in pred tem leta 1880, so že imeli prvi gosenični traktor ki ga je izumil A Blinov Prav tako so že imeli prvi na svetu, plinsko masko elektromotor pa tudi lokomotivo. Kaj pa smo mi delali v Evropi? Kradli smo Rusom njihove izume in jih imeli prej kot oni. Ne vem, če bodo otroci svojim starim mamicam ob pripovedovanju teh pravljic verjeti ko pa se mora resnejši človek ob tem smejati Nedavno je sovjetski list »Sovjetsko izkustvo« objavil celo to. da so tudi filmski trak izumili Rusi, kakor tudi zvočni film h koncu še dodaja da so prvi barvast film posneli že v letu 1914. Mi pa vemo, da je bil ruski film »Kameniti cvet« in »Pravljica o Sibirski zemlji« posnet na nemškem traku »Agfakolor« v čeških ateljejih na Barandovu pri Pragi Najbrž so Nemci in Čehi ukradli te njihove iznajdbe Naše ljudstvo pa k temu pridaja da laž ima kratke noge! A N FIZKULTURA SOBOTA—JEDINSTVO (Čakovec) 3:3 Pred množico gledalcev je bila v nedeljo popoldne odigrana prijateljska nogometna tekma med domačim klubom »Sobota« in »Jedinstvom« iz Čakovca. Čeprav je bila prijateljska tekma je bila tekma kljub temu zelo zanimiva. Prav na igrišču so se znašli gostje vendar jih je neodločen napad nasprotnika tako presenetil da niso izkoristili prilike za dosego gola Prvi gol so dosegli gostje in nekaj minut za tem so igralci »Sobote« izenačili V drugem polčasu je imelo vodstvo igre domače moštvo Enajstorica domačega moštva je v tem polčasu zamudila nekaj lenih prilik za dosego gola, saj bi lahko najmanj trikrat pretresla mrežo nasprotnika Tekmo je sodil Vezijak z napakami Iz ljutomerskega okraja Pred nekaj meseci je vaški frontni aktiv hotel preurediti eno sobo v zidanici na Prenerščaku za frontni kotiček da bi ne bilo treba za vsako sejo in sestanek uporabljati, šolskih prostorov Stanovanjska komisija je prošnji ugodila, toda frontovcem ni uspelo dobiti hišnih ključev od bivšega vinogradnika, sedaj zadružnika KOZ Ivanjkovci, češ da bo hišo rabila zadruga Od tega je minilo že pol leta, toda zidanica je še vedno prazna in prepuščena razpadanju OBJAVA! Vpis v 1. razred Ekonomske srednje šole (Ekonomski tehnikum) v Murski Soboti se bo vršil 27., 28., 29. in 3O. junija v ravnateljski pisarni od 8 do 12. ure. Absolventi nižjih gimnazij in sedemletk, ki se žele vpisati, naj predložijo ravnateljstvu z 10 din kolekovano prošnjo za sprejem v srednjo strokovno šolo. spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, rojstni list, nad 18 let stari potrdilo o volivni pravici ter potrdilo o eventualno opravljeni praksi Za absolvente nižjih gimnazij ali sedemletk, ki se bodo vpisali po opravljenih popravnih izpitih, je vpis 13. septembra. Revnim in marljivim učencem je štipendija zajamčena, vendar morajo vložiti prošnje s potrebnimi prilogami do 26. junija na šolo ki so jo doslej posečali. RAZPIS za sprejem gojencev-gojenk v dvoletno poljedelsko šolo Rakičan, ki se bo začela 15. septembra za I. letnik 1950-51 Pravico do vpisa imajo mladinci(-ke), ki so starejši nad 15 do 18 leta, kakor tudi mladinci od 20 do 23 leta, ki so izpolnili svojo vojaško obveznost in ki so uspešno končali osnovno šolo z najmanj 4 razredi osnovne šole. Za sprejem imajo prednost mladinci(-ke) socialno šibkih staršev, iz KDZ državnih posestev, zadružnih ekonomij, kakor tudi iz ekonomij ustanov ali podjetij Učenci ki se hočejo vpisati v poljedelsko šolo. moralo vložiti kolkovano prošnjo z 10 din, z navedbo točnega naslova in priložiti sledeče dokumente: 1 Rojstni list 2 zadnje šolsko spričevalo 3 zdravniško spričevalo; 4 potrdilo o premoženjskem stanju. 5 Izjavo staršev ali skrbnika, s katero dovoljuje vpis in se obvezuje, da bo povrnil vse stroške ki bi nastali s šolanjem učenca, ako bi le-ta neupravičeno in samovoljno zapustil šolo. 6 obvezo učenca, da bo po končanem šolanju ostal v socialističnem sektorju kmetijstva. t j če pride iz KDZ ali državnega posestva, da se bo vrnil v isto podjetje Med šolanjem je učencem zagotovljena brezplačna brana stanovanje in šolanje. Zaradi ostalih pojasnil se obrnite na upravo tukajšnje šole. Prijave se sprejemajo osebno in po pošti najkasneje do 1 septembra 1950ž Uprava poljedelske šole Rakičan Murska Sobota V soriškem okraju se kaže izredno dobra letina. Zadružniki kmečkih delovnih zadrug v Bukovici in Rihenbergu cenijo letošnji pridelek žit na 30 metrskih centov Zadružniki trdijo, da bo letošnji povprečni hektarski pridelek žitaric okrog 400 kg večji od lanskega. Na državnih posestvih v Dalmaciji delajo poizkuse s križanjem goveje živine. Domačo govejo živino križajo z Hainansko pasmo. To križanje je znatno dvignilo mlečnost domačih krav Leta 1947 so dale domače krave letno po 1270 litrov mleka, lani pa se je mlečnost dvignila že na povprečno 1800 litrov mleka na kravo. RA D I O MARIBOR PETEK 23 junija: 16,00— 16,15 Hrvaške umetne pesmi poje baritonist Karlo Kamuščič, pri klavirju Dušan Babič 16,15—16,30 Predavanje radijske ljudske univerze 16,30—17,00 iz del Wollganga Mozarta 17,00—17,10 Poročila objave 17,10—17,30 Pisan spored izvaja na harmoniko Martin Malovrh 17,30—18,00 Češka zabavna glasba SOBOTA, 24. junija: 15,30—15,50 Igra Zabavni kvintet 15,50 —16,00 Kulturni pregled 16,00—16,20 Naša narodna pesem - Poje baritonist Vlado Dolničar, s harmoniko spremlja Vinko Drčar 16,20 —16,30 iz življenja in dela množičnih organizacij 16,30—17,00 Igra Zabavni orkester Radia Maribor, p v Dušana Bošteleta 17,00 —17,10 Poročila, objave 17,10—17,20 Deset minut za ljubitelje resne glasbe E. Chabrier-Espanna rapsodija: Habanera 17,20—17,30 Kaj žele poslušalci in kaj želi Radio Maribor. 17,30— 18,00 Plesna glasba — igra plesni orkester Radia Maribor o v Fr Robnika NEDELJA, 25. junija: 8,00—9,00 Vedre melodije — prenos iz Ljubljane 9,00—9,40 Poje in pripoveduje „Micka“ iz Prlekije. Vmes igrajo prleški godci 9,40—10,00 Petletka naša teče. 10,00 — 11,00 Prenos koncerta godbe na pihala iz Mestnega parka v Mariboru 11,00—11,30 Slovenske narodne, partizanske in umetne pesmi poje zbor Narodne milice iz Maribora p. v Staneta Bohinca 11,30—12,00 Kako žive in delajo — prenos iz Ljubljane. 12,00 —12,30 Opoldanski koncert Igra orkester mariborske radijske postaje p v Draga Lorbeka. PONEDELJEK, 26. junija: 16,00— 16,20 Poje moški zbor SKUD ,,An- gel Besednjakʻʻ iz Maribora p. v Albina Horvata. 16,20—16,30 Gospodarska oddaja — Lokalno in komunalno gospodarstvo v mariborski oblasti 16,30—17,00 Melodije iz Puccinijevih oper 17,00—17,10 Poročila, objave. 17,10—17,20 Glasbena medigra 17,20—17,30 Tedenski fizkulturni pregled. 17,30—18,00 Igra Zabavni orkester Radia Maribor p. v. Dušana Bošteleta TOREK, 21 junija: 16.00—16,15 Oddaja za pionirje — Na počitnice pojdemo. 16,15—17,00 Spored Izvaja mariborski komorni trio Nada jevdjenijevič-Brandl, violina Oton Bajde, čelo, dr. Roman Klasinc, klavir 17,00—17,10 Poročila, objave 17,10—17,40 Pisan spored izvaja Danilo Kranjc s kapelo. 17,40—18,00 Naši kraji in ljudje — Od Mure do tromejnika SREDA, 28 junija: 15.30—14,00 Koncert orkestra mariborske radijske postaje p v. Draga Lorbeka 16,00 —16,15 Melodije iz Leoncavallovih in Verdijevih oper 16,30—17,00 Operetno glasbo izvaja Zabavni orkester Radia Maribor, p v. Dušana Bošteleta 17,00—17,10 Poročila, objave 17,10—17,20 Georges Bizet — Otroška igra 17,20—17,30 Oddaja za žene — Žena v organizaciji. 17,30—18,00 Igra plesni orkester Radia Maribor o v Fr Robnika ČETRTEK 29. junija: 16,00— 16,30 Pisan spored Izvaja Danilo Kranjc s kapelo 16,30—16,45 (z naše socialistične graditve — O delu kolektiva KONUS v Slovenskih Konjicah 16, 45—17,00 Gitaro solo igra Andreas Segovija 17,00—17,10 Poročila objave 17,10—17,40 Spored izvaja SKUD ,,Tončka Vresnik" iz Lovrenca na Pohorju Prenos iz Ruš 17,40—18,00 Literarna oddaja PETEK. 30 junija: 16,00—16,15 Skladbe L Škerjanca poje sopranistka Ivanka Ribičeva pri klavirju Heribert Svetel 16,15—16,30 Predavanje radijske ljudske univerze 16,30—17,00 L van Beethoven Simfonija št. 4 v B-duru 17,00 —17,10 Poročila objave 17,10—17,30 Pisan spored izvaja na harmoniko Martin Malovrh. 17,30— 18,00 Baletna glasba Urejuje uredniški odbor - Odgovarja uredniški odbor - Naslov uredništva: »Ljudski glas« Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.