DUHOV NO ŽIVLJENJE
LETO XI. - ŠTEV. 187	LA WO ©A ESF>0 G^DTUAL	AtfO XI. - NUM. 187
AVGUST 1943	AGOSTO 1943


Aqui se ve la loma con la Ermita de Santa Teresita sobre Villa Regina. El P. Juan tocö este punto en su gira anterior por Rio Negro, donde tambien hay muchos yugoslavos.
slika nam kaže kapelico Male Terezije na strmem brdit nad Villo Regino. O tistih krajih v Rio Negro poroča g. Hladnik v svojem potopisu v tej številki D. ž.
e
En su ultima gira que hizq el P. Juan en los dias de 5 al 18 de julio visitö la colectividad yugoslava en el Chaco (Säenz Pena, Las Breiias, Pampa del Infierno y Resistencia). en Santa Fe y Parana.
Nekateri spomini iz obiska rojakov v Villi Regini, pri Pabčiču in Humru.
He aqui unos recuerdos de Villa Regina en Rio Negro. Los yugoslavos se ocupan alli con la produccidn de vino, peras y manzanas.
NAŠA PRIREDITEV
Vsakoletna prireditev Duhovnega življenja je postala že znamenita po svojem lepem uspehu. Zato upamo, da bo tudi letos zbrala lepo število občinstva. Vsak naročnik Duhovnega življenja naj torej smatra za svojo dolžnost, da se vdeleži naše prireditve, ki se bo vršila v nedeljo 12. septembra ob 15 uri v Salonu San Jose, Azcuenaga 164. Prosimo vsa naša društva, da puste tisti dan prost za to prireditev in naj prila-gode svoje programe tako, da bodo vsi naši rojaki mogli prihiteti k tej lepi manifestaciji slovenske misli in besede. Program bo nadvse zanimiv. Videli boste na odru naše male in večje, slišali našo pesem in glazbo, nasmejali in razvedrili se ob šaljivih nastopih in odnesli s seboj tudi kak hvaležen spomin.
SEPTEMBERSKA ŠTEVILKA
“DUHOVNEGA ŽIVLJENJA" BO JUBILEJNA
Ob enem bo tudi program naše prireditve. Prosimo zatorej naše dobre naročnike, da nam za to priliko preskrbite kaj oglasov.
EL GRAN FESTIVAL ARTISTICO YUGOSLAVO
de la revista
46 L a Vida Espiritual”
que se realiza anualmente para reunir fondos a beneficio de dicha revista cultural-reliqiosa eslovena, cuya misiön es contribuir al conocimiento mutuo yugoslavo-argentino. tendrä lugar el
12 DE SEPTIEMBRE A LAS 15
EN EL SALON SAN JOSE, AZCUENAGA 164
con un programa muy variado e interesantisimo de TROZOS DE MUSIČA, CANCIONES, OBRAS TEATRALES de chicos y grandes, CINE y ACTUALIDADES.
Invitamos cordialmente a todos nuestros lectores. amigos y simpatizantes, para adquirir con tiempo las entradas.
DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 4 3 1
Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 48-3361 (48-0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer.
Ob sredah in petkih ni doma.
Uprava:
Paz Soldan 4924 Telefon 59 - 6413
Registro de Prop. Intelectual 81190
1. AUG.: MAŠA NA PATERNALU za Jožefo Leban.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Andreja in Mario Cigoj.
MOLITVE na Paternalu.
8. AUG.: MAŠA NA AVELLA-NEDI za Frančiško in Stefan Grc-dar.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za An tona Leban.
MOLITVE na Paternalu.
15. AUG.:	MAŠA NA PATER-
NALU za rajne Mavec,
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Ivana Furlan.
MOLITVE in PROCESIJA NA AVELLANEDI (Mitre 800).
22. AUG.: MAŠA NA AVELLA NEDI za stariše Gomboc.
MOLITVE na Paternalu.
29. AUG.: MAŠA NA PATERNALU za stariše Rojc.
POROČILI so se: Pri sv. Rozi IVANA MLJAČ in ALOJZ UŠAJ ter JANEZ MATAJURC in ROZALIJA HVALIČ.
KRŠČENI so bili v Las Brefias tri hčerke in sinček ŠUKLJETOVI; v S. Peni pa obe hčerki MOVRINOVT.
V VEČNOST STA ODPOTOVALA OBA TERČIČEVA, ki sta se pred 56 leti naselila v Paranä. ožef je imel že 81 let, žena Marija, roj. Jakin, pa 79 let. Bila sta iz Sabatina. Poleg Parani sta imela lepo čakro in še lepšo družino. On je umrl 15. avg., ona pa mu je sledila 21. dec. in je bila zakopana na lanski Božič ob spremstvu mnogih rojakov.
MNOGE POZDRAVE in toplo zahvalo je naročil č. g. LUDVIK PERNIŠEK IZ JUNINA de Los Andes, ko je v zadnjih dneh meseca junija preživel nepozabne dneve med slovenskimi rojaki v Buenos Airesu. Imel je sv. mašo na Avellanedi, kjer so mu prelepo zapeli in ga do solz ganili. Prisostvoval je tudi prireditvi Slov. Doma, kjer je zaživela pred njim ljubljena domovina. Obiskal je tudi nekatere rojake. Vsem se na tem mestu najtopleje zahvali.
NA AVELLANEDI JE 15. AVG. veliko proščenje. Ta dan je praznik Marijinega Vnebovzetja. Vrši se tedaj velika procesija in posvetitev Srcu Marijinemu. Tudi Slovenci se bomo te procesije vdeležili zato ste povabljeni vsi verni Slovenci, da prihitite 15. aug. popoldne ob 14.30 uri Avellanedo. Zbrali se bomo na trgu pred cerkvijo na Av. Mitre 800. Poglejte kje je naša avežanedska zastava s podobo Brezjanske Marije. Pridite številno, da bomo lahko tudi kaj lepo zapeli.
PRVO SV. OBHAJILO. Nikar ne odlašajte. Prijavite čimprej vaše itroke, da se bo vse pravočasno uredilo za prvo sv. Obhajilo, ki se bo vršilo pred Božičem
ROJAKOM V ČAKU, PARANA IN STA-FE se najtopleje zahvaljujem za Ijubez-njivost, katero ste mi skazali ob priliki mojega obiska po tistih krajih. Posebno toplo zahvalo naj dam Ivanu Movrimi in Martinu Guštinu v Saenz Peni; Kifnarje-vim, Kambiču, Klemencu in Dergancem v Las Brefias, Srečku Ferfolja v Pampi del Infierno: Persoljevim, Pintarjevim in Pla-ninškovim v Parana, Pertotu v Santa Fe, čukovim in g. konzulu v Rosariju ter Planinčevim v Resistenciji.
Imel sem ne le lepo vreme temveč sem našel povsod nadvse ljubeznjive obraze. Odnesel sem si od povsod najlepše spomine, katere bom tudi popisal.
Janez Hladnik
LA VIDA ESPIRITUAL Revista mensual
Direceion: Pasco 431,
U. T. 48-3361 y 0095 Director: P. Juan Hladnik Administration: Paz Soldan 4924 U. T. 59 -6413 Suseripcion anual $ 2.—.
na Paternalu. Prijavite slov. kaplanu g. Hladniku, Pasco 431, ali pa sestram: Paz Soldan 4824. Capital.
VIDOVDAN smo praznovali z molitvijo za žrtve naše svobode. Pri sv. Rozi se je kljub slabemu vremenu zbralo lepo število rojakov pri sv. maši 27. junija, pri kateri je zapel avežanedski pevski zbor in je presenetil s svojim nastopom.
TELOVSKE PROCESIJE smo se vdeležili z našo svetogorsko zastavo pri sv. Neži 27. junija.
V	LAS BREnAS v čaku, kjer živi lepo število naših rojakov, največ iz Bele Krajine, se je vršila sv. maša 10. julija in se je zbralo lepo število rojakov, ki so tedaj prvič slišali slovensko besedo božjo v daljni tujini. Nato smo se zbrali pri skupnem obedu in doživeli veselo slovensko popoldne.
V	SAENZ PEnI je bila sveta maša v nedeljo 11. julija in se je pri njej tudi zbralo vse, kar je slovenskega v tistem delu čaka.
BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA ima shod na AVELLANEDI na praznik Vnebovzetja 15. avg. in vabi vse člane in rojake k proštenjski procesiji, katere se bomo vdeležili pri farni cerkvi na Av. Mitre.
NA PATERNALU se vrši seja in shod 22. avgusta ob navadni uri.
IZ UPRAVE
Za tiskovni sklad so prispevali: Naglič 1.—, Repič 3.—, Cotič 1. — Zavrtanik M. 1.50, Vuga 1.—, Simčič l.-~, Terbižan F. 2.—, Terbižan L. 3.—, Šeruge J. 1.—, Turel E. 1.—, Željko 1.—, Bregant 1.—, Mislej 1.—, Strič L. 1.—, Troha Sl. 2.—, Jamšek F. 1.—, Konič M. 1.—,
Nekateri naročniki so zastali z naročnino. Poskrbite, da poravnate Vašo dolžnost in priložite kaj za kritje primanjkljaja s prispevkom v tiskovni skiad.
ZA SVETOGORSKO ZASTAVO so še prispevali: Daneu 3.—, Planinšek M. 2.—. Skupna zbirka je dala torej 517.— $.. Zastava je stala 440.— $. Preostanek 77. -$ je dan blagajni Bratovščine živega Rožnega Venca.
CRECE LA CONFIANZA
El desarrollo de la guerra ha tornado una vuelta netamente iavorable para las arm as aliadas. Ya se periila el triunfo Y ya hay que tomar en serio los asuntos del porvenir . Mientras las armas van conquistando vietorias decisivas, les toča a los diplomäticos pensar en la recons-trucciän de la futura patria libre.
Con este motivo se reorganizö el gabi-nete yugoslavo. residente en Londres. El nuevo regimen tiene que resolver una vez por todas el problema interno yu-goslavo. la uniön cordial de las tres partes integrantes yugoslavas:	eslovenos.
croatas y servios. Hay que asegurar la igualdad de derechos a todas las regio-nes y, para evitar los rozamientos, hay que iijar. desde ya. las bases de la Yugoslavia futura, en la que podrän en-contrar su verdadera patria todos los grupos del sur eslavo.
El nuevo gobierno en Londres aceptä un programa, que preve una Yugoslavia federativa, ya que el centralismo de la preguerra fue una causa continua de desacuerdos. Un pais formado por partes tan diferentes por su cultura como Servia (Oriente), Eslovenia ((Occidente), Croacia y Bosnia, no puede, con las le-yes unificadas, eliminar diferencias mile-solo para amalgamar pueblos de tan dis-tinta cultura, historia, costumbres y reli-giön. Ahora tenemos ya una base equi-tativa para todos, en la que cada parle integrante de la Yugoslavia futura tiene reconocido su correspondiente derecho.
Esta decisiön del gobierno yugoslavo ya tuvo sus palpables consecuencias en la coordinaeiön de todos los guerrilleros, que ahora bajo el mando supremo de Mihajlovich. estän preparando la inva-siön de los Balcanes. pues ya se estä acercando esa hora, tan ansiosamente esperada. En todas las regiones que formen la retaguardia del Adriatica estet ubicändose el invicto ejercito yugoslavo, esperando el momenta para abrir los puertos adriäticos a la invasiön.
LAS PERSECUCIONES CONTINUAN
Nos llegö una lista de los nombros de escritores, poetas y destacados persona-jes eslovenos que han sido fusilados y expulsados por los italianos. — Los alemanes han eliminado a todos ya en los primeros meses de su dominaeiön. — Los italianos se hacian ilusiones de con-quistar las simpatias del pueblo con un trato mas benigno. Pero nuestra geilte mantenia su derecho a la libertad y no quiso bajo ninguna condieiön cooperar con el Invasor. Luego siguiö la vengan-za y las ültimas noticias nos trajeron los nombres de la totalidad de personas importantes, asesinadas o internadas.
La universidad eslvena de Ljubljana to-davia existia el ano pasado. Tambičn po-dian continuar. aunque bien limitando su tarea, algunos colegios secundctrios. Ahora ya esta liquidado todo lo que lleva el nombre esloveno. La biblioteca universi-taria, los laboratorios, los equipos de las diversas facultades, todo ha sido secues-trado, llevado a Italia y repartido entre las universidades italianos.
Ultimamente cambiö el panorama. Los dignatarios fascistas que ayer hacian y deshacian arrogantemente. estän descon-certados. De golpe han agachado la ca-bez.a y estän repartiendo amables invita-ciones y favores por todas partes, paru conquistar siquiera algün defensor para el momento, que preveen cercano. en el que podrän mvcho aquelles que hoy to-davia gimen encadenades. Llegaron a darse cuenta que a un pueblo de caräc-ter y consciente de si, no se le puede dominar, sino que se le debe respetar.
Žarek upanja.
Naš višji dušni pastir, kard. in nadškof dr. S. L. Copcllo je odredil naj sc 15. avgusta, na praznik Marijinega Vnebo' vzet ja posveti cela dežela Srcu Marijinemu po Zgledu in naročilu svetega Očeta, ki je lani posvetil Rim m vesoljno cerkev Marijinemu brezmadežnemu Srcu, da bi nam po Mariji prišlo Kraljevstvo Kristusovega miru.
S temile besedami je molil papež:
“Tebi, Tvojemu brezmadežnemu Srcu izročamo in posvečujemo v tej strašni uri človeške zgodovine nas in ves odrešeni krščanski svet, skrivnostno telo Kristusovo, ki je danes tako strahotno razdvojen v medsebojnem sovraštvu kot žrtev človeške krivičnosti.”
“Kakor je bila posvečena Srcu Jezusovemu cela Cerkev in ves svet, da bi v zaupanju Nanj dosegli vsi rešen je in zmago, prav tako se posvečujemo tudi Tebi, Tvojemu brezmadežnemu Srcu, o naša Mati in Kraljica Sveta, da bo Tvoja materinska ljubezen in varstvo pospešilo božje kraljevanje na zemlji; da bo ves svet, pomirjen med seboj in spravljen z Bogom, slavil Tebe in skupno s Teboj zapel slavospev hvale ljubezni in vdanosti Srcu Je-zuvemu v katerem edinem je mogoče najti resnico, življenje in mir.”
Naš tukajšnji nadpastir je. izdal toplo pastirsko pismo v katerem poziva vse vernike, naj se posvetimo Marijinemu Srcu in po njem prosimo miru. Očetovsko naročilo najvišjega božjega namestnika na zemlji je to. Pobožnost do Srca Marijinega ni nova stvar. Saj smo videli že v naših domovih podobe Marijinega Srca, katere pričajo o tej obliki otroškega Zaupanja do Marije, ki izvira že iz davnih preteklih stoletij.
SKRIVNOSTNO RAZODETJE zadnjega stoletja je pa dalo sedanjemu svetemu Očetu povod, da je prav V, tem trenutku pozval svet, naj sc izroči Manjinemu Srcu in po Njej izprosi mir.	•
Na Portugalskem stoji znamenita Marijina božja pot v Fatimi. Tamkaj se je prikazala Marija 13. jul. 1917.
Nekaj nedolžnih otrok je bilo deležnih Marijine prikazni in je priča sledečih besedi, ki so prerokba bodočnosti in se nanašajo zlasti na Rusijo, kjer je v naslednjih mesecih začel svoje delo komunizem z nespravljivim bojem proti veri in Bogu. Seveda ni v tistem času na Portugalskem nihče vedel ničzo boljševizmu in še manj so vedeli o njem otroci, katerim je bila Marijina 'prerokba izročena. Takole sc glasi:
“Vi, otroci, ste videli pekel, kamor bodo vržene duše grešnikov. Da se rešijo duše, želi Gospod, da se upelje med verne pobožnost do mojega brezmadežnega srca. Če se bo izpolnilo to, kar vam jaz naročam, bodo rešene mnoge duše in zavladal bo mir. Vojske bo konec. Toda če ljudje ne bodo nehali žaliti Boga, ne bo dolgo ko bo izbruhnila nova vojska, še bolj strašna kot sedanja.” (Bridko se je izpolnila ta prerokba iz 1. 1917.)
“Kadar boste videli noč razsvetljeno s čudno lučjo, vedite da je to znamenje, katerega vam daje Bog, da po njem spoznate bližajočo se kazen brezbožnemu svetu zaradi neprestanega teptanja božjih zapovedi: vojska, lakota, preganjanje svetega Očeta in svete Cerkve! Kot odpomoč proti temu vam naročam posvetitev človeškega rodu mojemu brezmadežnemu srcu in spravno sveto obhajilo prvo soboto vsakega, meseca.
“Če se bo spolnilo, kar vam naroačm, se bo obrnila Rusija in bo zavladal mir. Če pa ne, se bodo zlile grozote čez ves svet in bodo divjale vojske in preganjanja proti veri. Dobri bodo trpeli mučeništvo, sveti Oče bo mnogo trpel. Razni narodi bodo vničeni, toda slednjič bo moje srce zmagalo in bo spet naklonjen človeštvu mir.”
Tole prerokovanje je dalo papežu povod za posvetitev Srcu Marijinemu.
Tudi mi in naš nesrečni narod se pridružimo vernim častilcem Marijinega Srca in izročimo njenemu varstvu naš narod, našo bodočnost in nas same.
15. avgusta pohitite torej vsi verni rojaki v bližnje cerkve, kjer se bo posvetitev vršila.
Tisti pa, kateri morete, ste toplo povabljeni na A ve-llanedo, kjer se bomo skupno vdeležili procesije in skupne posvetitve v župniji Marije Vnebovzete na Av. Mitre 800.
O premišljevanju fatimske prerokbe pa le naj vsak prevdari Marijine besede in pogleda sam v svoje lastno srce in pretehta svoja lastna dejanja ter pregleda svoje življenje, če ne visi nemara tudi nad njim prekletstvo greha, ker mu ni mar božje postave, temveč živi zakopan v grehe, ki izzivajo kazen božjo.
TORE) 15. AVGUSTA OB 14.30 NA AVELLA-NEDO. AV. MITRE 800.
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Plaza Huincul je že zadaj. Vlak se je zapodil naravnost proti vzhodu in jo jaderno pobiral proti Cha-llacö. Proga je tam znatno pod noge, zato je opešal preje vlak, sedaj ga pa samo še bolj žene nizdol. Presušena pokrajina nudi v primerni razdalji še dosti idilično podobo, ki je prav za tiste kraje na splošno značilna. Na severu se vrstijo vseskozi do Neuquena ostro odrezana brda seveda popolnoma gola, katera se ponašajo z okroglimi grički, kot da bi'bili izrezljani na stroj. Predno ena vrsta brd preneha, že zraste izza njega druga in tako vse naprej tja v Rio Negro in do Ville Regine. Sestavina tistega gričevja je pa nekak
škriljavec, kateri je dal v Cinco Saltos pogoje za izdelovanje gipsa.
Na južno stran pa je svet raven in zato bolj žalosten. Sem pa tja se prikaže samotna kajžica z vodnim mlinom. Morda imajo celo kravico, ki je seveda tamkaj veliko bogastvo, če je kaj prida mlečna, kajti mleko je tamkaj po 30 c liter. Dalje proti jugu se vije struga bistre reke Limay, katera zalaga z vedo vse porečje od Bariloche j a do Neuquena. Plaza Huincul mora hoditi po pitno vodo v Senilloso, kjer jo zajemajo iz Limaja. Prav radi vode, katere je letos v Huinculu celo slane iz pozemskih virov zmanjkovalo, menda pri-
pravljajo načrt, da se bo s časom vse naselje preselilo na reko Limay, kjer sedaj preiskujejo, če morda tudi tam ne nudi kraj pogojev za petrolejske vrelce.
Kmalu me je minila volja opazovati pokrajino. Vlak je dvignil tak oblak prahu, da je bilo treba zapreti okna, kajti še vedno je bila manj nadležna vročina žgočega dne kot pa vsiljivi prah, ki nas je brez usmiljenja dušil.
Kdaj kdaj smo zropotali čez kak mest. Enkrat na leto je tamkaj rečna struka. Prav zadnjič, ko sem bil na isti poti, pred dvemi leti, je grmela za vlakom nevihta, ki me je v Neuquenu vjela. Eno uro za tistim, ko je vlak bežal čez tiste mostičke in struge, je silen naliv sprožil toliko vode, da je bilo več mostov podrtih in proga vlakova na dolgo ednešena. Ta dan ni bilo pod mostom niti kaplje vode.
Pri Senillosi se pa že nekoliko odmakne puščava. Razpeljani kanali že zamakajo novo delano polje, na katerem je zelenela nemška detelja, menda glavni pridelek v tistih krajih. Bistri Limay je prinesel v deželo življenje, ki vsako leto bolj daleč preganja puščo. Ono leto, ko sem hodil tam okrog, je bilo videti šele kanale, letos so že precej visoko zrastli topoli in se že vidijo nove čakre, ki cd tedaj naprej spremljajo železno cesto v večjih ali manjših presledkih. Pa je že tako da ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran. Tako je tudi z reko Limay, ki ima izborno pitno vodo, a za polje pa nikakor ni tako izdatna kot je ona iz reke Neuquen.
V DEŽELI SLADKEGA VINA
V Neuquenu priklopijo še nekaj voz, nakar jo vlak ubere čez reko Neuquen in že je v Cipoletti, kjer me je čakalo še eno presenčenje. Gorupovi so imeli dobro misel. Zares bi bilo grdo, da bi človek v sado-nosni “Gornji dolini” sline cedil po lepem sadju, ki ga gleda skozi okno vlaka iz vseh vrtov, pa so mi prinesli sladko zalogo sliv, s katerimi sem si sladil nadaljno pot, ki se je končala malo pred polnočjo v Villi Regini, kjer me je pričakal tamkajšnji župnik, ljubeznjiv gospod, ki mi je tudi naslednji dan delal družbo na mojem potu po čakrah.
Naslednje jutro se mi je zahotelo sprehoda, kot sem ga kdaj napravil na ljubljanski grad. Prav nad Villo Regino se strmo dviga brdo, na katerem so zgradili malo kapelico. Tja gori sem jo nameril z brevirjem v roki. Ni me motila nevšečna steza, kjer se laporni grušč in prah melje pod nogo in vsiplje v čevelj. Imel sem po dolgem času spet priliko, da stopam v breg in kar prekratka je bila pot. Iz viška je pa krasen razgled na deželo, ki sega vse tja do reke Rio Negro. Dolge vrste topolov kažejo pot kanalom in mejam med čakrami, po katerih je že pričelo mehčati sladko grozdje, ki je v Villi Regini glavni pridelek.
Daleč doli leže čakre naših rojakov. Taka je podoba proti jugu, čez železnico, ki se vije prav na podnožju brda. Ravno tedaj je trudno lezel dolg vlak surove nafte. Iz vasi pa je bilo slišati jutranje veselje, katerega znanilci so petelini. Pokrajina na sever pa ni vredna ne pogleda ne piškavega oreha.
Ob osmih je bila napovedana maša. Prišlo je nekaj naših ljudi. Villa Regina je podeželska vas, kjer v tednu pač ni pričakovati mnogo ljudi k maši. Domači gospod, — doma iz Sev. Italije in zato velik ljubitelj planin in dotedaj neznani občudovalec nepoznanega rajnega gospoda Kastelica, — je na svoj način to, kar je "župnik slovenskega podeželja. Dva dni je bil pridno na delu, da bi priklical čim več ljudi k sveti maši in je bil nato žalostno razočaran, ko je bil odziv tako majhen. Saj je obšel skoro vse družine naših ljudi in teh
ni malo, — največ so iz Istre — povsod je vabil, da pride “padre yugoslavo”. En dan je bil z njim tudi g. Pernišek. .. Pa kaj bi se človek hudoval, ko nič ne hasne. Ljudem se pač zdi, da več velja njihovo delo kot blagoslov božji in celo v nedeljo — nimajo časa za svojo dušo.
Kapela je prav vaška. Nekaj suhega cvetja krasi lesene oltarje. Na stranskem oltarju pa pade v oči sv. Izidor, ali bolje rečeno: njegova volička. Njegov kip naj bi ljudi spominjal, da ničesar ne zamudi pri svojem delu tisti, kateri Bogu da, kar je božjega, kakor je znano iz življenja sv. Izidorja, ki je služil za hlapca, da je namesto njega angel oral, ko je šel Izidor k maši. ..
V preroku Izaiju govori Bog: “Vi boste orali in sejali, hrošči in kobilice bodo pa požele, ker ne posvečujete Gospodovega dne. Nič vam ne pomaga zgodaj vstajati, zakaj v bridkosti boste jedli grenek kruh, če ne boste dvigali kvišku vaših misli in src... ”
Po maši sva odbrzela z župnikom na obiske. Dolgo je imel skrb za to, da bi ne zmanjkalo nafte za to priliko. Najprej sva se vstavila pri Zoviču, ki je naš rojak iz Istre. Sladko vince se mu je tako priljubilo, da hoče z njim razveseljevati srca celemu svetu, zato je napravil veliko vinarno. Velikanski cementni sodi, ki drže celo jezero vina, se vrste drug za drugim v dveh vrstah. Menda znaša njegova letna produkcija sedaj kakih 200.C00 hi. Pač ni bilo treba ne prositi ne čakati. Tik tak je bila sladka kapljica na mestu in še karkoli bi si človek poželel. Tamkaj sem našel tudi g. Božiča, kateri me je v prejšnjih časih spremljal po Villi Regini, dokler je imel službo pri telefonu. Sedaj pa vrši svoje delo in je pri Zoviču ravno tedaj vodil povečevalna dela v vinarni.
Obiskala sva nekaj bolnikov, nekaj naših družin in že je bila ura kosila, katero naju je čakalo pri Fabčiču, kot sme se dogovorili že zjutraj ko so tudi Fabčiče vi prišli k maši.
Najpoprej smo se razgledali malo po vzorni čakri, i ki ima poleg grozdja in sadja tudi lepo letino detelje, \ fižola, koruze in. . . kaj je pa tole? Gorčica je, “mes-taza” po argentinsko. Dobili smo seme na poskus in se zdi, da se bo dobro obneslo.
Pozanimal sem se, kako je sedaj z lastninsko pravico na čakrah. Tamkaj je namreč velika zmeda" kajti lastniki so nekatere banke in neka “compania”. Ne enega ne drugega od njih ni sram, vreči ven iz hiše, ki jo je siromak napravil, in iz čakre, ki jo je s svojimi žulji zasadil, kljub temu da so skozi dolga leta odra j-tavali večji del svojega pridelka tistim brezimnim gospodarjem, kateri bi sedaj radi za drag denar prodali lepo obdelane vinograde in vrtove, ki so bili suha in žalostna pušča tedaj, ko so jo izročili v roke kolonu ali najemniku. Dolga je že tista pravda v Villi Regini in pred letom je bilo podobno, da bodo pregnali večino
ljudi, dokler se ni zavzel za brezbrambne prebivalce škof za Rio Negro mons. Nikolaj Esandi. Stopil je v brambo pravic in je dosegel uspehe, kakršnih ni nihče pričakoval in sedaj je menda tista zadeva dokončne rešena v prid najemnikov in kolonov, kateri bodo z malim odplačilom, ki je v njihovi moči, v kratkem lahko postali neseperni lastniki sveta v katerega sc skozi toliko let vlagali svoj trudni znoj.
Kakor se je zgodilo že tolikokrat in kakor mora biti: tisti, ki imajo na skrbi duše vernikov, so dokazali da jim je tudi njihovega časnega blagostanja mnogo bolj mar, kot pa tistim, ki so zato postavljeni, školu Esandiju bi pač po vsej pravici postavili veliš spomenik v Villi Regini. Pa ni treba kamenitega, temveč v znamenju hvaležnosti naj bi postavili vredno cerkev, v kateri naj se nato verno zbirajo in prosijo in izprosijo svoj časni in večni blagor.
Polna je bila miza dobrih jedi, polna tudi gostov, ki smo kmalu postali prav živahni in prav isto veselo razpoloženje smo ponesli tudi k Humru, ki je našemu veselju še priložil. Prinesel je iz svojega hramu nekaj “boljšega”. In menda po pravici rečem, da je bilo ne le “dobro” temveč “zelo dobro’ in preveč dobro, kajti kar paziti je treba, da človek ne pozabi na vse drugo in potem bi pa tisto veljalo, kar je rekel Slomšek: “Kako bi bilo to grde, če bi ne znali kam domov”....
Zanimal se je Humar, če sem si kaj ogledal njegovo čakro v Centenario, kjer je starejši sin. .. Pač sem se peljal tik poleg, toda notri pa nisem stopil, pa res škoda...
Kaj pa vojska, gospod? Ali bomo zmagali?
Zmagali? Še vprašate. Vprašanje ni to? Le tega ne vemo kdaj bo! In tega ne vemo, kdo naših tam doma bo dočakal živ! Takrat boste pa kar domov v Grgar in na Sveto goro pohiteli, ali ne?
En glažek al pa dva, to nam korajžo da...
Bratci veseli vsi. . . vesel zapojmo mi
od vinca sladkega, kot sonce čistega tlalalala. . .
Še župnik nam je pomagal in vsi iz bližnje soseščine so se zbrali in je bilo kot v nedeljo popoldne pod vaško lipo. .. Mesto lipe je bila — vrba. .. Nekaj takega veselja v zelenkah moram pa tudi s seboj vzeti, tako sem izrazil željo in se je seveda tako zgodilo. Seveda je tisto veselje že davno pošlo.
SKOZI CHOELE-CHOEL. .
Še marsikam sva stopila z župnikom tisto popoldne in zvečer na obisk k rojakom, kateri so vsi želeli, naj bi prišel kdaj v nedeljo in če bo mogoče, bom to ob priliki tudi napravil. Bomo videli, če bodo v nedeljo kaj bolj kristjani, kot so v delavnik.
Naslednje jutro — sobota — sem kar takoj po maši odhitel na vlak in dalje proti Bahiji. Spet se je ponovila tista poletna zgodba, ko človek Boga hvali, — ne kot tisti farizej “zahvalim Te Gospod, da nisem kot tistile cestninar, grešnik, pijanec...” temveč takole: “zahvalim Te, da nisem kot trebušnih, ki bi se gotovo scvrl, če bi ga takale vročina zgrabila. .. ” Vsedel sem se v svoj kot, vzel pero v roke, da si bom zapisal kake spomine, pa je tako vroče pritiskalo, da se mi je ne le tinta sušila temveč tudi spomin. Treba je bilo nadomestiti spanja, ki ga mi je že nekaj dni manjkalo.
Ko sem se čez čas zdramil, je moje oko obstalo na ljubkem pogledu na reko Rio Negro, ki se tiho vije na južni strani proge nekliko nižje doli. Na desni strani vode se širi prostran algarobov gozd, na levo pa prehaja pokrajina v dvigajočo planjavo, porastlo z ničvrednim grmičjem, skozi katerega je drvel naš vlak in vsak čas zgrmel čez kako globoko urezano grapo, suho
hudournikovo strugo. Na severni strani železnice pa kmalu pokrajina zaživi. Tamkaj je v delu široka cesta, po kateri bomo čez kaj let hiteli v Bariloche. Letos delajo traktorji, drugo leto bodo že drveli tam kamijoni.
V	Choele-Choel, ki leži v nižini ob reki, ki ima tam tudi velik otok, znan posebno po izborni detelji, ki jo tam v izobilju pridelujejo in tudi po lepem sadju, se vleče železnica precej visoko gori v bregu, od koder smo seveda zaman iskali pogleda na lepo ravnino posejano z vasmi. Vsega tega ni nikjer. Vidi se samo pusto grmičje. Plodni svet in otok je skrit za bregom.
Spet smo pognali naprej. Tik ob železnici je speljana cesta. Dobro jo je mahal naš “lukamatija'', pa prav tako jo je ubiral po cesti poleg avto, ki je pridrvel za nami. Kot da tekmujeta oba, nam vsem seveda na veliko nevšečnost, kajti avto je dvigal oblak prahu, ki je zajel vso dolžino vlaka in tako smo tekmovali vse naprej in zabavljali na bedastega avtomobilista. Zgodilo se je pač tako, kot se rado dogaja: krivična'sodba! Spet sem imel en dokaz več, da ne sme biti človek nagel v obsojanju temveč — v odpuščanju in prizanašanju. . . Ko smo pred naslednjo postajo zadržali hitrost nas je tisti avto prehitel. Ko je vlak obstal je ves razburjen vstopil mož in se nato ves zadovoljen vsedel in menil “čast Begu”. Mož je zamudil vlak na prejšnji postaji in je nato tekmoval z vlakom, če bi ga mogel dohiteti na naslednji.
Prav taka je bila pokrajina naprej proti Rio Colorado: to se pravi žalostna pušča. Skozi tiste kraje sem se sicer že večkrat vozil, toda nikdar ne po dnevi* To pot sem spoznal, da človek v lepih sanjah vidi mnogo več lepega kef pa nudi budnemu tista dežela, ki čaka iznajditelja, ki naj pričara vodo tja in bo spremenil puščavo v lep raj.
V	Rio Colorado smo zgrmeli čez dolg most in široko reko. Od tam naprej se pa že kažejo po nekod lepše pokrajine, ki služijo za žitna polja ali pa tudi za sadovnjake.
Tam nekje na vzhodu pa nas je čakala in pričakala Bahija Blanca. Ko sem izstopil, sem bil takoj sredi rojakov, ki so me, bilo je v soboto zvečer, prijazno pričakali in me spremili na dom k Ferletičevim, kjer je bila že na mestu večerja in nato tudi vesel pomenek, čakale so me pa tudi razne novice. Pepe, ki mi je bil vsako leto spremljevalec in voznik po Bahiji, si je med tem ustanovil lasten dom. Oženil se je. Karlina mi je predstavila moža, ki je bil ob zadnjem obisku ženin. Novakova Zvonka je tudi med tem stopila pred oltar in si menjala priimek. Ferletičev Nino je dovršil svoje šole — sedaj je že nastavljen kot učitelj v Gral. Lavalle.
PRAŠNI VIHAR
Naslednje jutro sem imel sveto mašo pri salezijancih, kjer se je zbralo nekaj rojakov. Večinoma žive na svojih lastnih domovih, katere sem v nedeljo obiskal. V težki sopari, ki je pritiskala, da je kar dušilo, da so se grmadili težki oblaki, ki so napovedovali nevihto. Pa smo bili kar Židane volje, ko smo pokusili posebno kapljico čilskega vina kot spomin Zvonkine" svatbe. Kapljica je pač nas razbistrila, nevihte pa ni pregnala. Pa saj bi bilo škoda! Naj se le vlije, ko je vendar taka nemarna suša, da je strah.
Ko bi bilo iz tega kaj vode! je podvomil Novak. Toča nemara, kot ono leto, ko nam je vse zbila. Dežja pa ne bo nič.
Vse bolj so se gnetli oblaki in je vrelo kot v kotlu. Očrnelo je ozračje in grozila je divja nevihta. Toda čas ni čakal, zato smo pohiteli naprej, do Kluna, ki žive nekaj kvader naprej. Sunkoma seje zaganjal veter, vse
niže so težili temni oblaki, vrtinci so dvigali prah, ki je ščemel v oči. Ali se bo sredi dneva stemnilo? Takole je moralo biti onekrati, kadar so Indijanci v nekdanjih časih napadali Bahijo Blanko. Pravijo, da so izrabili take prašne viharje, ki so neredek dogodek v tistem kraju in so prišli ropati v mesto, dobro vedoč, da jih nihče ne bo motil pri njihovem poslu.
Pač je padla kaka kapljica vmes, a le prah in prah je vil vse na okrog' in smo se ga rešili šele, ko smo stopili na prekrito dvorišče Klunovo, kjer smo čakali kaj bo.
In kaj je bilo? Nič! Kakor je prišlo, tako je šlo. Nevihta se je “razkadila” in suša ter vročina sta pritiskali naprej.
Naslednje jutro je bilo treba spet dalje. Stopil sem na vlak, kjer me je čakalo veselo presenečenje.
Hola! Gospod Janez, sem slišal pozdrav, ko sem iskal sedež.
Bil je g. Sulčič, ki se je vračal iz Lago Alumirie. Z njim je bila še druga družba, ki je takoj postala tudi moja družba in smo tako prav družno nadaljevali pot vse do Olavarrije, kjer sem jaz izstopil, da obiščem naše v Lomi Negri.
Ferletičeva mama me je spet oskrbela za nadaljno pet s prijetno dišečim zavojem, ki je imel za grlo in želodec vsega potrebnega. Postavili smo si skupno mizo, kjer smo si vse složno delili in v prijetnem razgovoru je bila kar hitro ura, ko smo si podali roke. Mene so pa že čakali spremljevalci za zadnji kenček mojega potovanja: veseli Radovec Marko Golobič in ljubeznjivi Metličan Tone Pezdirc.
CEMENT V KRIZI ’
Toneta danes ni. Je bil operiran in še ni za na pot, tako sta mi že stara znanca in prijatelja opravičila Štularja, ki je že moj znanec iz davnih časov.
Pa smo družno stopili na vrček piva prav tja, kjer sem imel že znance iz pred tedna, ko sem potoval proti jugu skozi Olavarrijo. Že je pritrobil omnibus, ki nas je nato ponesel proti Lomi Negri, kamor bom prihodnjič prišel že po novi cesti, če bodo srečno dokončali lepo delo, katero sedaj vršijo.
In kako je v Lomi Negri?
Sedaj pa ne bom rekel, da vse po starem, je menil Marko. Že v Lemo Negro bomo kmalu po “novem” prišli. Tam je pa marsikaj novega. Slabe so naše novice, zakaj sedaj je jako malo dela.
Prav tisti čas je bil cement v krizi. Cementni industrij ci so hoteli dvigniti cementu ceno, toda vlada tega ni dopustila. Iz tega je nastal spor, ki je imel za posledico veliko zmedo v stavbeni industriji. Fortobat,
En Loma Negra (Olavarria) tambien hay yugoslavos. He agui la comisiön directiva de la Defensa Nacional Yugoslava. Znani obrazi iz Lome Negre, odbor odseka N. O.
lastnik Lome Negre, je imel stotisoče ton cementa na zalogi, a je vstavil vsako prodajo. Prihajali so kamijoni kdo ve od kcd. Prazni so se vrnili, tovarne so kadile le na en dimnik, dva sta ugasnila. Delavci so imeli komaj nekaj ur dela na teden. V skladiščih pa je leno čakal cement. Grda neprilika je bila to za naše rojake, ki jih je tam kakih 50 zaposlenih.
Druga novica je nova cerkev, za katero so postavili temelj, sedaj pa čakamo, kdaj jo bodo zidali.
Še naslednji dan sem se zamudil v Lemi Negri in obiskal vse rojake, med katerimi sem našel veliko volje za skupno delo. Menda se niso nikjer drugje tako dobro vzeli skupaj rojaki iz cele Jugoslavije, kot v Lomi Negri. Črnogorec Danilo Dražeta je predsednik Narodne obrane, naši fantje so pa odbor. Le to vsi z žalostjo opazujejo, da je v Buenos Airesu vse tako nejasno in da se tvorita dve ločeni skupini. Iz Lome Negre so organizirali tudi rojak v San Jacinto, ki ima tudi nekaj naših ljudi. Vsem je cilj eno: hočemo nazaj Jugoslavijo, katero bodo že znali urediti, da bo prav zal narod. Naša naloga je da delamo zato. Nadaljno delo bodo pa uredili oni sami tam doma in nimamo mi nobene pravice, da bi jim kaj vsilili.
Prekratek je bil dan, zakaj povsod so nas dolgo zadržali in povsod je bila polna miza in tako se je po pravici ponavljala Markotova zdravica: “Bog živi našega gospodarja, ki nam da jest in pit brez dnarja.” Naslednje jutro smo rekli z Bogom in na svidenje. Še en dober potegljaj, me je čakal do Buenosa. Šest ur vlaka je. Žalostni sledovi suše so se kazali na vse strani; vse je prosilo dežja — da, miru in dežja! Dež je že prišel, upajmo, da bomo kmalu tudi mir dočakali.
IZ UPRAVE IN UREDNIŠTVA
Naša revija praznuje letos že svojo desetletnico. Vsak naš nepristranski opazovalec in čitalec mora dati ob tej priliki priznanje tej najbolj razširjeni slovenski publikaciji v Južni Ameriki, ki ima 1300 naročnikov. Prireditev 12. septembra je namenjena tudi proslavi desetletnice in boste zato vsi hvaležni bralci tem bolj z veseljem dokazali vašo hvaležnost z vašo vdeležbo. Res je, da smo majhni Slovenci. Pa vkljub temu se lahko ponašamo pred mnogimi večjimi narodi, zakaj niti Čehi,
niti Poljaki, niti naši jušni bratje in še nebroj drugih narodnih skupin, ki žive v Argentini, niso v stanu pokazati nekaj tako vrednega, kakor je naša lepa kulturno-verska revija. Vzemite si torej za častno dolžnost, da 12 septembra manifestirate v priznanje tega vrednega slovenskega kulturnega dela, ki dela čast tudi vam vsem, ki ste zvesti bralci in naročniki te revije.
Vsak pa naj stori tudi kar mu je mogoče za povečanje naročnikov, da bomo prišli na 2000 naročnikov. Pošljite nam nove naslove.
DOBITKI ZA SREČOLOV NA PRIREDITVI
Vsako leto smo našli mnoge dobre rojake, ki ste nam doprinesli lepe dobitke za srečolov. Prosimo, da pohitite tudi letos. Pošljite dobitke na upravo ali na uredništvo.
NOVA KANONIKA LJUBLJANSKEGA
kapitlja
“Slovenski dom” poroča, da je sveti oče Pij XII. v posebni buli imenoval dva nova kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja, Namesto pokojnega protonotarja kanonika Ivana Sušnika je imenovan župnik Ivan Gogala, uršulineki spiritual France Korelič pa je imenovan za kanohka namesto pokojnega dr. Alojzija Merharja.
La raiz de los males
"Esto has de ensenar y ordenar". ”Si alguno ensena de otra manera, y no obraza las saludables palabras o instrucciones de N. S. lesucristo ... es un soberbio orcju-lloso, que nada sabe, sino que antes bien enloquece o flaquea "de cabeza sobre cuestiones y disputas de palabras, de donde se originan envidias, contiendas. blas-iemias, siniestras sospechas, altercaciones de hombres de änimo estragado y privado de la luz de la verdad, que piensan que la piedad es una granjeria, o un medio de enriauecerse. |Y ciertamente es un gran tesoro la piedad, la cual se contenta con lo que basta para vivir! Porque nada hemos traido a este mundo, y sin duda que tampoco podremos llevainos nada. Teniendo, pues, que comer, y con que cubrirnos, contentemonos con esto. Porque los que pretenden enriquocerse,, caen en tenta-ciön, y en el lazo del diablo, y en muchos deseos inütiles y perniciosos, que Hunden a los hombres en el abismo de la muerte y de la perdieiön. Porque raiz de todos los males cs la avaricia, de la cual arrastrados algunos, se desviaron de la fü, y se sujetciron eilos mismos a muchas penas y aflicciones
A los ricos de este siglo mändales que no sean al-tivos, ni pongan su confianza en las riquezas caducas, sino en Dios vivo que nos provee de todo abundanie-mente para nuestro uso; ezhortändolos a obrar bien, a enriquecerse de buenas obras, a repartir liberalmente, a comunicar sus bienes, a atesorar un buen fondo para lo venidero, a fin de alcanzar la vida verdadera". (I Tim. VI, 3 - 19).
Bien Claras son estas palabras de sabiduria eterna que dirige San Pablo a su discipulo Timoteo. Son una explicaciön inequivoca de la desgracia en la cual se halla hoy la humanidad. No cabe duda de que la causa de la tragedia actual son las injusticias sociales, opresiones de minorias, espiritu de venganza. Pero todo eso acusa mäs gravemente todavia a los sabios de este siglo y a los pröceres de las naciones, por no Haber prestado la debida ateneiön a las palabras del Apostol que con terminos tan cristalizados marcö la avaricia como raiz de todos los males, pues de "la sed del oro" proviene el desequilibrio politico, social y econömico. Los bienes temporales han fascinado al hombre, que desviö su mirada de las estrellas y la clavö en la tierra. Otra vez volviö a poner en el altar el becerro de oro y otra vez el baile en derredor de su altar se transformö en una cuchillada . iQue acusa-ciön y que condenaciön! por tener tan claras las ense-nanzas eternas, por tenerlas tantas veces comproba-das en la historia; por haberlas despreciado!
No podeis servir a dos senores: a Dios y al mamom (dinero), asi lo maniiiesta Jesucristo. No se alcanza la dicha con el dinero. Sin conocer el Evan-gelio se diö cuenta el sabio griego Krates, que echö en el mar sus riquezas diciendo: "Os anegare para no ser anegado por vosotras". No se puede ser feliz, mientras persiste el apego excesivo a los bienes materiales, como el mejor nadador no puede sostenerse nadando si sostiene atada una piedra pesada.
Una mäquina marcha bien solo mientras cada parte integrante desempena con perfecciön su tarea. Una construcciön se levanta sölida solo mientras se trabaja de acuerdo con el olan. Lo mismo sucede en el orden de la vida humana. Mientras los elementos que nos rodean prestan su servicio en la forma corres-pondiente, se desarrolla la vida normalmente.
EL USO Y EL ABUSO DEL DINERO
He aqui una componente de nuestra existencia: el dinero y los bienes materiales en general. Tienen su papel bien determinado: facilitan al hombre lo que
necesita en el orden material para mantener su vida; le dan. la posibililadad de hacer obras buenas.
Mientras se mantiene lija la orientaeiön de la vida, con rumbo hacia la eternidad; mientras se tiene en cuenta que la vida terrenal es tan solo pasajera. con-cedida para granjearse meritos para la eterna; mientras todas las cosas terrenas se usan como medio para el fin sobrenahural de la dicha celestial; mientras el dinero y todos los bienes materiales queden subordi-nados al fin sobrenatural del alma inmortal, cumple el dinero perfectamente con su verdadera misiön y resulta un gran medio de bien material y de merita sobrenatural.
Pero cuando el hombre desvia su mirada de la eternidad deseuidando la dicha eterna de su alma, con-centrando todos sus esfuerzos en procura del gocc sensual para su cuerpo; cuando el bienestar material es considerado como el mäximo bien del hombre; cuando la muerte se considera como el fin de la existencia y por ende es temida como el mal mas fatal; entonces sube el dinero sobre el trono y el hombre que se nego de creer, servir y amar a Dios, de quien tiene prome-tida la dicha eterna, se postra delante el becerro de oro; las pasiones, que solo la esperanza de la dicha eterna puede frenar y ennoblecer, no tardan en llevar al hombre a los crimenes mäs horribles que pronto lo convierten en la bestia mäs cruenta.
lEsclavo en vez de ser dueno de su propiedad sueumbe el hombre a la maldicion del oro!
Mientras uno queda sehor de sus bienes dandoles la importancia limitada que les corresponde, teniendo debidamente frenadas sus aspiraciones materiales, aunque siendo pobre, es lico. Tiene pocos deseos, que, con lo poco que tiene, puede atender. Es asi que un pobre creyente y sobrio es feliz. Pero cuando las riquezas ocupan el corazon y la cabeza, subyugando al hombre y ocupando el sitio de Dios, todas las riquezas, por mäs grandes que fueran, no pueden proporcionar ni dicha ni siquiera paz. El mäs rico idolatrando sus tesoros resulta un desgraciado, pues la dicha no se mide con los millones, ya que cuanto mäs se tiene, tan-to mäs se desea . Feliz es aquel que ve cumplidos sus deseos. Cuanto menos desea uno, tanto mäs feliz es; cuanto menos precisa, tanto mäs dichoso. Asi Francisco, hiio del rico comerciante Bernardone, fue un eterno descontento por no poder satisfacer nunca todos sus capirchos, pero mäs tarde, cuando llego a ser — “San" — Francisco, desposado con la Pobreza, fue modelo de alegria, llamado el santo riente, que con su ejemplo de renunciacion total, entusiasmö a miliares de jovenes para buscar la dicha en la santa pobreza e impulso a millones a buscar la felicidad verdadera en, la reduccion de sus deseos materiales inütiles y vanos y dirigir sus esfuerzos a alcanzar la dicha eterna de su alma.
NO HAY QUE DESCUIDAR
Cierto que los bienes materiales son necesarios para la vida en el mundo. Por lo tanto es necesario dedicarles ciertas atenciones, pero, con todo, un ver-dadero cristiano jamäs ha de olviidar las palabras de Jesucristo: "Buscad primero el reino de los Cielos y lo demäs se os darä por anadidura. Para que sirve ganar todo el mundo y perder su alma".
Dios nos ha dado el cuerpo, la salud, ciertos ta-lentos; nos ha colocado en un determinado ambiente. Nadie ha recibido, lo poco o lo mucho con que Dios lo ha regalado, como propiedad absoluta, sino como Capital con el cual obrar para el bien de su alma y
de su cuerpo, para hacer bien al projimo y dctr la gio-ria a Dios. Algün dia cada cual tendrä que presen-tarse ante el trono de su Juez eterno para dar cuentas de su vida. del uso de lo recibido. Bien claras son las palabras de Jesucristo sobre eso. A quien recibiö mäs se le exijirä mäs, a quien se diö menos, menos se le pedirä.
Si serä condenado el haragän que guardö escon-dido su talento, en lugar de obrar con el ique ha de esperar aquel que quiso deiraudar a Dios, al dispo-ner fuera y hasta contra la voluntad de Dios, de lo que de El tenia prestado?
He aqui la palabra de Jesucristo:
"El reino de los cielos se parece al senor que, al parlir, entregö sus bienes a sus empleados. A uno diö cinco talentos, a otro dos y al otro uno; a cada uno segun su capacidad. El que recibiö cinco talentos se luč a negociar con ellos y gcuiö otros cinco. Asimismo aquel que habia recibido dos. Mas el que tenia uno, cavö en la tierra y escondiö alli el dinero. Des-pues de mucho regresö el senor. Primero se presentö aquel de cinco talentos: "He aqui otros cinco que he ganado'. Lo a)abö el senor: “Porque fuiste fiel en lo poco te darö lo mucho, Entra en el gozo de tu senor". Lo mismo fue con aquel de dos talentos.
Ultimo Uega el de un talento: “Senor, se aue eres un hombre de recia condiciön; siegas donde no sembraste y allegas donde no esparciste. Temiendo perderlo escondi tu talento. Aqui tienes Io que es tuyo". . Y el senor: "jSiervo malo y perezoso! A pesar de conocer mi rigor no llevaste mi dinero ni siquiera al banco, que viniendo yo hubiera recibido con los röditos lo que es mio. Quitadle pues el talento y dadlo a aquel que tiene diez y al siervo inütil echadla a las tinieblas
Este ejemplo nos presenta claramente la obligaciön absoluta, de hacer productivo todo cuanto hemos recibido del Senor, ya que lo reclamarä todo con creces. Con la cantidad de lo recibido crece la gravedad de la cuenta. Por eso amenaza Jesus cuatro veces: "Ay de los ricos". No porque la riqueza sea en si una des-gracia, sino porque a muchisimos hace ciegos y sordos para la salvaciön de su alma, para las necesidades del projimo, y para la gloria de Dios. Porque en lugar de disponer de su propieaad como duenos, se hacen sus esclavos.
EL USO DE LOS BIENES
se resune en estas ncrmas: 1. Deben proporcionar lo que se necesita para la vida. Para ser feliz hay que reducir al minimo los deseos y caprichos. (Mäs feliz fue el sabio Diogenes “sin camisa" que el poderoso mo-narca Felipe).
2.	No angustiarse por lo que a uno le falta y el večino tiene, sino mäs bien recordar a los muchisimos que carecen de lo que uno tiene.
3.	Con el dinero hay que granjearse amigos que serän defensores ante el tribunal eterno. Aunque el cielo no se puede comprar con el dinero, pues aunque "nada hemos traido a este mundo ni nada Devaremos de acä" tienen los ricos la posibiliidad de practicar las obras de caridad. con las cuales truecan sus bienes perecederos por los meritos inmortales.
4 |Que no sepa la izquierda lo que estä haciendo la mano derecha! Las obras de caridad que se hacen por vanidad. con la intenciön de ser vistas y alabadas por la gente, pierden la mayor parte de su valor sobre-natural. Hay que hacerlo por amor de Dios y sin ostentaciön, y el Padre Celestial, que ve en lo oculto, lo premiarä.
5.	Hay que ser prudente en las obras de caridad. pues hoy dia hay muchisimos que abusan de la bon-
Nekje na Dolenjskem.
Las faenas campestres on Eslovenia. jGanaräs el pan con el sudor de tu freute! He aqui el. modo tranquilo de ganarse la vida ‘in arriesgar la dicha eterna.
dad de los "zonzos". En general piden püblicamente limosna los mäs sinvergüenzas y los mäs indignos de ser socorridos, mientras los pobres de Dios quedan humildemente escondidos. Hay que buscar a los ver-daderos pobres, a quienes la caridad cristiana debe ayudar. Quizäs viven a la vuelta de nuestra casa. No tardaremos en descubrirlos si lo deseamos. Ya vere-mos algün nino hambriento y harapiento que nos in-dicarä el camino. Mejor todavia haremos ayudando a la "Conferencia Vicentina" que funciona en la parro-quia y siempre tiene mäs necesitados que recursos.
6.	No arrepentirse nunca de lo que se ha dado. El merito de la obra no depende del que recibe sino de la intenciön que animaba al cumplir el acto de caridad. No importa si es un haragän, un perdido, un estafador Si se hizo por amor a Jesus, a El se ha prestado, de El se tendrä segura recompensa. Al darse cuenta de que abusaron de la generosidad, aprove-charlo para reflexionar, si uno mismo no es alguna vez ingrato para con Dios, de Quien mucho recibimos, poco agradecemos y cuäntas veces abusamos.
7.	Dios ama al dader alegre. No retirar con la izquierda lo gue se da con la derecha. Por eso no acompanar nunca con reproches lo que se da, pues "no todo es lo que se da, sino tambien el gesto con que se da". Cuänto le cuesta a un toobre humilde pedir, porque no quiere molestar y le da vergüenza! Ayudemosle, pues, con un gesto alegre y recibiremos mäs nosotros que el pobre a quien beneficiamos. No dejemos, pues, de endulzar el amargo pan del menes-teroso con la palabra amable y confortadora.
8.	No envidiar al que tiene mäs, pues a “quien ha recibido mäs, mäs se le exigirä", de modo que, para la cuenta final, nada le aprovecharä, sino que a mu-chos les perjudicarä.
9.	|Todo lo recibimos y nada tenemos nuestro, propio! Dios ha sido generoso con nosotros. No ser, pues mezquinos con El. A £1 le corresponden tambien dignos santuarios en los cuales el alma mäs facilmente se eleva hacia las alturas. El culto y la sustentaeiön de los templos cuesta. Contribuyamos generosamente y hagamoslo por amor a Jesus cuya gloria anuncian los santuarios.
10.	Con la misma medida con la cual midiereis. sereis medidos. Ser pues nobles al dar, generosos con el projimo necesitado. [No escatimar si la condiciön lo permite. No olvidar que "Dios no quiere ser superado er. la generosidad".
11.	Pero tampoco ser derrochador, pues la caridad tiene que ser ordenada. Primero son las necesidades de la propia familia, luego los demäs. Primero la justi-cia, luego la caridad.
12.	Tener bien medidas las cuentas de las entia-das y de los gastos, para que no llegue la familia, por vuestra liviandad. a encontrarse en apuros. Pues aunque hay que cuidarse bien para no hacerse escla-vo del dinero, no hay que olvidarse que el dinero puede servir de llave para el cielo y es un digno regalo de Dios, si se recibe y usa dignamente.
NEKAJ ZA STARKE
VREDNOST DELA.
Človek je ustvarjen za delo. “Zasadil je Bog za človeka prelep vrt. .. Na ta vrt je postavil Adama, da bi ga obdeloval v svoje veselje...” V raju je človek delal z veseljem; delo mu je bilo za razvedrilo. Po grehu je prišla kazen, ki je bila tudi v tem, da je delo postalo človeku muka: “V potu svojega obraza boš jedel kruli.” Ženi je pa Gospod Bog še posebej napovedal trpljenje v družini: “Mnogo boš trpela s svojimi otroki.”
Kljub temu pa mora vzg'cja delo prikupiti že mladim duševnim in telesnim delavcem. To ne bo težko, če gledamo predvsem na vzvišeni zgled božjega Učenika, ki je delo posvetil s svojimi lastnimi rokami, ter je tako s svojim zgledom potrdil, kar je z besedo učil. Rad je govoril o delu zlasti v prilikah. (Delavci v vinogradu. — Gospod, ki je šel na tuje in dal svojim hlapcem denarja, da so kupčeval. . .) Jezus je sam pomagal svojemu redniku Jožefu v delavnici do 30. leta; nato je pa neumorno učil in ljudem dobrote delil. Za svoje sotrudnike je sprejel može iz delavskega stanu; rednik njegov je bil rokodelec; mati mu je bila preprosta Devica, ki je pridno delala in gospodinjila, dasi je bila kraljevega rodu.
Zakaj zahteva Bog dela od nas? že prej smo rekli, da je človek ustvarjen za delo. “Človek je rojen za delo, kakor ptica za letanje.” (Job. 5, 7.) Delo, če ni pretirano, marveč umerjeno in modro razdeljeno, utrjuje zdravje, pa nas odvrača tudi od hudega. Kdor je vesten, priden in marljiv za delo, nima čaša, da bi ga motile grešne misli ali želje. “Diabolus non tentat, nisi otio-sum” — toko so nam pripovedovali modri vzgojitelji. — “Satan dela skušnjave samo lenuhu”. Odtod pregovor: “Lenoba — vseh grdob grdoba.” Modri Salomon nas pošilja k mravlji, ko nas svari pred lenobo: “Pojdi k mravlji, lenuh, in oglej si njena pota ter uči se modrosti. Mravlja nima vodnika, ne učenika, ne zapcved-nika, pa vendar si pripravlja pcleti živež, in hrano nabira ob žetvi.”
Delo podeli človeku nekako plemstvo. Pri delu se
častiti gospod Hladnik!	La Paz, 10. VI. 1943.
Gotovo ste radovedni kat:o in kje sem, pa Vas srčno rad zadovolim, potem ko ste me Vi, skupno z vašimi rojaki, s tolj-kimi in tako lepimi sprehodi ter prazniki počastili v Buenos Airesu.
Prebivam v tem glavnem bolivijanskim mestu že od 8. aprjla. štiri dni in štiri noči je trajala, hvala Bogu, do konca srečna vožnja, od Buenos Airesa do tukaj. Deloma je bila zanimiva, posebno preden smo prišli do bolivijanskc meje, ker, seveda, je bilo marsikdaj precej lepih dežel za videti; deloma pa je bila tudi dolgočasna, posebno ko smo zapustili Argentino, kajti imeli smo pred sabo samo gole gore in neskončne bolivijanskc puščave, čeravno smo imeli spalne vozove, smo spali malo, radi neprestanega vlakovega gibanja in ustavljanja in spet naprej premikanja, že si lahko predstavljate, da sem precej truden dospel v La Paz, tembolj ker me je cela zadnja dva dneva, vsled 4000 meterske višine, glava bolela, četudi ne premočno, toda 24 ur po prihodu so vse nadlege minule.
In zdaj? Zdaj pa že bežim, skačem in se veselim kot ptič na drevesu. Počutim se čisto zdravega, še bolj kot v čile. Srce mi prav dobro bije, pa tudi v obrazu sem bolj rdeč kakor v Santiagu. Saj do zdaj mi vse kaže, da bom dobro prebil moja leta v tej 3701 m višini,
Ko smo pa dospeli v La Paz, nismo takoj šli v določeno nam Semenišče, ampak v naš tukajšnji salezijanski zavod in šele
vadimo v premagovanju samega sebe, v potrpežljivosti, v ljubezni do bližnjega. Mladina naj bo starosti primerno kolikor moči zaposlena, da se privadi delu in pridnosti. Oddiha in razvedrila vsekakor več potrebuje nego odrasli; a kratko pa večkratno razvedrilo naj bo obenem pohvala in plačilo za pridno učenje in za pomoč pri lahkih ročnih in telesnih delih. Če si otrok sam lahko osnaži obleko in obutev, čemu vse to prepuščati služinčadi! Če ima mati pri snaženju v kuhinji preveč posla, zakaj bi za tako delo ne prijela tudi deklica, ki hoče biti enkrat sama gospodinja! In na vrtu, na polju! Koliko lahkega, razvedrilnega in zdravega dela tudi za mladino! Gojiti in negovati cvetice naj se nauče ne le deklice, marveč tudi fantiči že v zgodnji mladosti. To je plemenito, pa tudi zelo razvedrilno opravilo!
Ženske večinoma opravljajo bolj lahka dela; a tudi drobna domača dela imajo v gospodinjstvu veelvažno vlogo. Zunanjdfcsnažnost, točnost, red v hiši in v kuhinji veča in urejuje družinsko srečo ter zadovoljnost; deseza, da je dom priljubljeno ognjišče tudi gospodarju; hkrati je pa zunanja čistoča in snaga dostikrat znak
notranje lepote, ki naj krasi vsako gospodinjo,
* *
*
Pri vsem delu in pridnosti, pri vseh obilih opravilih pa ne smemo pozabiti — kar se tako rado zgodi — na delo za zveličanje svoje duše. Če se kdo še tako trudi in peha, mu to ne bo veliko koristilo, ako zraven požablja na delo za dušo. “Kaj pcmaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi.”
Da bomo ob številnih bremenih ter ob neprestani zaposlenosti koristili tudi duši,( ne pozabimo na lahek pripomoček, ki z njim takorekoč zlatimo tudi preprosta stanovska opravila. Ta pomoček nam je na razpolago v dobrem namenu, ki spremeni vsa naša dela (če le niso slaba in če smo sami v stanu posvečujoče milosti) v zasluženje pri Bogu.
Komur ravno ni sile, da bi si moral s trudom in znojem služiti vsakdanji kruh, naj se pa prostovoljno žrtvuje za blagor bližnjega tako, da sodeluje v dobrodelnih društvih, ali da kakoržekoli lajša bedo bližnjemu.
(Nadaljevanje)
4.	maja smo se preselilj.
Predmeti, ki jih poučujem, so sledeči: Latinščina v 2, 3 in 4 razredu humanistične šole, in Sveto pismo v prvem razredu
Na Avcllanedi: >C. g. Sočak na obisku med rojaki.
Sedaj je v Boliviji.
LA PAGINA PARA LA JOVEN
La pröxima reuniön se realizarä el 22 de Agosto en Paz Soldčrn 4924, a las 15.
Se realizo en julio la g ran asamblea de la joven catolica en La Plata. Tambien nosotras nos entusiasmamos con esta manifestacion de la iuventud femenina^ gracias a las palabras calurosas de la' Srta. Haidee Guerra. 7'{os decidimos unas cuantas a tomar parte en la asamblea, pero por causas a/ens a nuestra voluntad no pudimos realizar nuestro desco, unas por enfermedad, otras por no permitirnos otras obhgaciones. A la Srta. Guerra agradecemos sinceramente su atencičn que ya repetidas veces nos ha prestado.
Actualmente estamos ocupadas en la organizacidn del gran festival ardstico anual de “La Vida Espiritual”, c/ue los lect or es y arnigos de esta revista organizan todos los anos en beneficio de ella. Invitamos a todas las companeras para c/ue nos presten apoyo para es te trabajo ^ que hagan propaganda para el festival que da h e realizarse el 12 de Septiembie a las 15 en el salon San Jose, Azcuenaga 164.
Mucho agradeceremos tambien los premios para la rifa.
El Chculo tiene a disposicion de las interesadas muy hermosos libros.
Las socias que tienen algün libro no tarden en devolveno. A las que disponen de alguno ütil para las jovenes, les pedi-mos que lo pongan a disposicion del Circulo.
NEKAJ ZA MLADENKE
Med mnogoterimi opravki komaj najdejo naša dekleta čaša, da se zberejo na sestankih. 4. jul. so se zbrale v lepem številu in se porazgovorile o dekliškem zborovanju, ki so ga nekatere želele obiskati. Žal so dekliški dnevi minili brez njih, ker so bile razne ovire, ki so vdeležbo onemogočile, tistim, ki so se zato določile.
Razgovorile so se dekleta tudi o sodelovanju na prireditvi ki se bo vršila 12. septembra v prid “Duhovnega Življenja".
bogoslovja, predmeti, ki so se mi že od mladih let dopadli.
število naših djjakov bogoslovcev in modroslovcev, skupno, je samo 9 do zdaj; toda nekateri še morejo priti; manjših dijakov je pa 36. Vsi so zelo ubogljivi, ampak zelo počasni in leni za učenje. Prav zadovoljni so z nami salezijanci. Neki modro-slovec, v pismu, kj ga je napisal svoji družini, je med drugimi rečmi izrekel tudi sledeče besede: “Končno nam je Bog poslal dobrih predstojnikov.” In hvala Bogu, če je res tako. Mi nismo hrepeneli po tem semenišču, ubogali smo samo našega najvišjega cerkvenega predstojnika, Papeža Pija XII., ki je tako sklenil z nami. Papežev poslanec, g. škof, župniki, dražbe, predsednik Bolivije z nekaterimi svojimi ministri; redovniki; vsi so'nas prav dobro sprejeli in čestitali, in bili v našem “Colegio .Don Bosco” na kosilu 24. maja, na dan Marije Pomočnice; pri nas v semenišču pa na dan Gospodovega Vnebohoda, 3. junija.
Naše podnebje v Da Paz: dnevi, in tudj noči, so večinoma krasno lepi; toda tudi mraz se precej čuti, radi ne majhne višine, posebno zjutraj, preden nas sonce pozdravi, in zvečer, ko se poslovi, od nas.
Najvdanejše mi pozdravite vse vaše in moje drage rojake, posebno pa gg. Zmeta, Kisilaka, Herr-a, Ivaničevo in Ošlajevo družino, gg. Gomboca, žlebjča, števaneca, Rožmana, Krena itd. in društvo “Slovenska Krajina”.	Pišta Sočak
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE	j
Obrnite se na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LIPIČ AR OUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50.3036
Dekleta hudo sodelovale z igrico in še nekaterimi nastopi ter s prodajo srečk za srečelov.
Prosimo tudi druge naše mladenke, da se tudi one kaj potrudijo za sodelovanje na tej prireditvi. Dobite nam kaj dobitkov za srečolov.
Krožek ima na razpolago za mladenke nekaj prav lepih knjig. Opozarjamo tiste članice, ki imajo kako krožkovo knjigo, da jo prinesejo nazaj in si prosijo drugo. Tiste knjige, ki so nevezane, vrnite, da se bodo vezale.
Prihodnji redni skupni sestanek se vrši 22. avgusta ob 15 uri na Paz Soldan 4924.
No se consigue la dicha siguiendo las inclinacio-nes de la naturaleza, buscando siempre y en todas partes el placer, evitando diligentemente toda pri-vacion corporal, todo esfuerzo, toda /atiga y aün la mišma experiencia demuestra que, obrando asi, no se logra sino aumentar la desdicha, puesto que va per-diändose tdda energia, häcese uno impotente y cae bajo la esclavitud de los instintos y de las pasiones, que se muestran mäs exigentes a medida que se va cediendo ante ellas.
La verdadera felicidad, digna de este nombre, digna del cristiano, exige como primera y esencial condicion el respeto al orden, el imperio del espiritu sobre el cuerpo y los sentidos, el dominio de la razon sobre los apetitos.
Pero este imperio no llega a establecerse sino con el combate, exige esfuerzos, y estos piden sacrificio.
El hombre feliz, en el sentido mäs alto y envidiable es aquel que, practicando con generosidad este esfuerzo, consigue establecer el orden y logra en si mismo el imperio del espiritu, hasta el punto de no obedecer sino a la verdad y al bien.
MOLITEV
Daj mi, Gospod, peruti, da preletim morja širine trpečim vsem olajšat bolečine.
Ustavil, kako rad, prekruti bi bratomorni strašni boj, da rešim suženjstva predobri narod svoj.
In stopil bi od vrat^do vrat in zdravil težke rane od hudobije bratom vsem zadane.
O! Da Slovan Slovanu brat postal bi vsaj, bi vse uverjal,
Apostolov bi naših željo širjal.
Kaj ubogi črv človeški narekoval bi Tebi in Previdnosti,
Modrosti Tvoji večni uma svojega poti?
Nad vse Ti vodiš modro, Gospodar nebeški,
dogodkov celega sveta razvoj,
ki ga je Um od vekov jim odločil Tvoj.
Odpusti nam, Gospod, želje človeško slepe, svetne, Svetosti Tvoje misli te nevrei ne!
Napravi nas, o Bog, svetejše vse, pred Te stopiti še vrednejše vse, da dvigati bi mogli dan na dan v prošnji preiskreni Križanega, od greha našega ponižanega.
S Teboj borili] vsi se bomo dan na dan, da usmiliš naroda se križanega, da dvigneš zopet k Sebi ga, ponižanega, in s Križem Sinovim si bomo pomagali in s Križem Sinovim Te bomo premagali, da boš olajšal, da boš okrajšal trpljenje to prebridko celega sveta.
David Doktorič
Zadružništvo na Goriškem
(Nadaljevanje)
OBNOVITEV NAŠE DEŽELE: Vedno večje težave prihajajo na dan. Ljudstvo po večini ne ve, pri čem da je. Operati, konkordati, homologati — to so reči, ki delajo tudi najbolj prebrisanim ljudem veliko težav. Kaj je to, operat? To jej tista na videz nedolžna cenitev vojne škode, ki še mčra vložiti pri politični oblasti. Ta jo odobri, oziroma se pogodi Z vojnim oškodovancem za izplačilo gotove svote, ki se določi potom “konkordata". Ko bo pristojna oblast konečno določila znesek, ki pritiče vojnemu oškodovancu, izvršila ho to s “homologatom”. Iz vsega sledi 1.) da v cenitvi in tudi v konkordatu določena svota ne bo v vseh slučajih enaka konečno odločeni v homologatu! 2.) da morajo biti naši vojni oškodovanci radi tega silno previdni v podpisovanju pooblastil (“prokur”). Pisec tega je sam videl sledeče slučaje: Podjetnik X. Y. se je: ponudil, da sezida oškodovancu hišo v čim krajšem času proti podpisu neke “prokure". Mož, vesel, da pride kmalu pod lastno streho, podpiše. Čez nekaj mesecev se izkaže, da mu pritiče kakih 10.000 lir manj na podlagi konkordata. Tuji podjetnik se za to razliko vknjiži, saj ima “pro-kuro v rokah, ki mu daje to pravico. In kdo je tepen? Naš vojni oškodovanec. Vzemite še silno nestalno vrednost denarja in pridete do utemeljene domneve, da celo premoženje našega prijatelja čez nekaj let morda ne bo vredno deset tisoč lir. Kako se bo rešil vknjižbe? Ostaneta mu le Macedonija ali Am črka. Videl sem, kako silijo našega človeka, naj podpiše menice (cambiale) “in bianco”, to je neizpolnjene. Ali ne veste, kaj to pomeni? Imel sem v rokah razne nesrečne prokure, pooblastila, ki so jih naši ljudje v svoji nevednosti podpisali^ laškim odvetnikom in podjetnikom, pa strah me je bodočnosti. Koliko naših kmetij ho na ta način uničenih, koliko naših ljudi bo nesrečnih? Bodite vendar oprezni! Predno podpišete tako važne dokumente, posvetujte se s pometnim, v takih rečeh izurjenim domačim človekom! Imamo vendar se nekaj vestnih odvetnikov, imamo domače poštene podjetnike, imamo slednjič domače stavbne zadruge. Pravite: Kaj bodo ti reveži! Prepočasi delajo, denarja nimajo, laški podjetniki so bolj prebrisani, znajo vse drugače. A jaz Ti pravim: Rajši stanujem v mali hišici, dograjeni pošteno po domači tvrdki, v hišici, ki ho prav gotovo moja, nego v palači, ki jo je sezidal priliznjeni tujec, ne vem s čigavim denarjem,’ in iz katere Ta bodo čez leto pognali v neznani svet! Ni vse zlato, kar se svpti! Ne verujte vsaki sladki besedi! —
Kdor je imel takrat vpogled v obnovitveno delovanje na Goriškem, ve, da nisem prav nič pretiraval. A takrat še nisem mogel' predvideti, kar se je kasneje v resnici zgodilo.
Italijanska vlada je navsezadnje vojno odškodnino likvidirala na način, da so si banke polnile blagajne in da je bil vojni oškodovanec še bolj udarjen. Ko so oblasti po dolgem zavlačevanju, odtrgovanju in slepomišenju oškodovancu slednjič priznale določeno odškodnino, je zakladno ministrstvu odločilo, da se plača odškodnina v zakladnih papirjih, ki so takoj po izdanju izgubili 10 in več odstotkov. Če je toraj mož imel prejeti pri konečni likvidaciji stotisoč lir, je' na teh državnih ‘papirjih pri prodaji izgubil najmanj svojih deset tisoč. Redki naši ljudje so bili toliko previdni, da so s takimi even-tualnostmi računali. Radi tega je po Goriškem po končanih obnovitvenih delih v marsikateri hiši zavladala poprej neznana skrb, če ni še celo zapel boben.
NOVO ŽIVLJENJE
Sedaj pa nazaj k naši Zadružni zvezi. Videli smo, kako smo slednjič vendar po težkih naporih in mnogem trudu uredili njeno gospodarsko stanje. Čeprav medtem nikakor nismo zanemarjali raznih drugih vprašanj, jc vendar naše
delo doseglo svoj največji razmah, ko je bil ves denar že izmenjan.
Zaupanje v naše zadruge je kmalu tako zrastlo, da se je precej povečal tudi dotok prihrankov naših ljudi v domače posojilnice in včasih smo morali dobro preudarjati, kam z našim odvišnim denarjem.
Tudi take starejše zadruge, ki so še dremale, so z novim zaletom obnovile svoje delovanje.
Kakor sem zgoraj omenil, jc problem vojne odškodnine povzročil ustanavljanje čisto novih zadružnih oblik, stavbnih in obnovitvenih zadrug. Od teh so prišle skoro vse važnejše in zdrave pod vpliv naše zveze. Strogo nadzorovanje njihovega poslovanja je preprečilo marsikatero polomijo in kdor je takrat poslušal nasvete in opozorila, ki so izhajala iz zvezinega kroga, se kosneje gotovo ni kesal tako kot mnogi, ki so tujim lažizadrugam in raznim posredovalcem preveč zaupali. Naša zveza je bila skozi zastopana tudi v Odboru vojnih oškodovancev, ki je Goriški rešil lepe milijone.
Izrednega pomena je postal zvezin blagovni oddelek. Kredit, ki ga je uživala naša ustanova, nam je omogočil nakupovanje vseh potrebščin iz prvih virov in na debelo. Po Goriškem, Tržaškem, Notranjskem in Istri je Zveza razpošiljala leto za letom na tisoče vagonov modre galice, žvepla, superfosfata, solitra in raznih drugih potrebščin. Dobavitelji Zveze so bile največje znane italijanske tvrdke, med njimi “Montecatini”. Kupili smo tudi deleže neke tovarne umetnih gnojil, kar nam je omogočilo, da smo svojim odjemalcem dajali blago po najnižjih konkurenčnih cenah. Vodila sta ta oddelek dva inženirja agronomije. Prevzela sta tudi preskrbo-vanje naših kmetov s potrebnimi semeni. Tako smo nekaj let zaporedoma uvažali semenski krompir, uredili izmeno semenskega žita in iskali izboljšanje ajde itd.
LEPO SE JE ZAČELO RAZVIJATI MLEKARSTVO.
Zveza je posredovala pri oddaji mleka, masla in sira. Kakor je naraščalo povpraševanje, se je ustanavljalo tudi čedalje več novih mlekarskih zadrug. Zveza jim je po potrebi trga odre-jevala delo. Naš blagovni oddelek je po svojih dveh strokovnjakih skrbel, da so bile vse naše mlekarne preskrbljene Z najprimernejšimi in napmodernejšimi stroji in s potrebno opravo. Kako je bilo zvezino delovanje važno in resno, dokazuje dejstvo, da so tržaške Delavske Zadruge iskale trgovsko zvezo z nami. Delavske zadruge so imele takrat okrog 40.000 članov in številne podružnice ne samo v Trstu in' okolici nego po vsej goriški Furlaniji. Sklenile so z nami pogodbo za odje-manje mleka, masla in sira od naših članic. DvaJ naša kamiona stav se vvrst“a> ^a sta oskrbovala redno prevzemanje blaga od naših članic in njegovo dostavljanje našim odjemalcem.
Od kreditnih zadrug se je zahtevala absolutna disciplina. Nalagati so smele svoje denarje samo pri Zvezi in to iz zelo važnih razlogov. Na denarnem trgu se jc takrat mnogo špekuliralo in lažne sumljive banke so ponujale visoke obresti, da bi prišle do denarja Voditelji podeželskih zadrug so nam v svoji priprostosti očitali to našo strogost. Lahko razumljivo je, da bi bili rajši prejemali osem, deset ali še več odstotkov obresti kakor pa samo štiri, pet in v izrednih slučajih šest odstotkov, kakor jih je plačevala Zveza. Šele ko je neka taka banka propadla, so ljudje sprevideli, da je bila naša denarna politika pravilna. Odločno smo se držali ves čas enotne obrestne mere, strogo sledeč načelotp zadružništva, in sicer za redne vloge 4% in za posojila 6%. V izrednih slučajih je Zveza dovoljevala izjeme po sklepu načelstva. Da je to naše trdno stališče imelo na splošni denarni trg cele dežele blagodejen vpliv, je jasno in prav tako naarvno je, da bančnim špekulantom tojii moglo hiti povsem po volji. Tudi to je bil eden izmed činiteljev, ki je pospešil smrtno obsodbo naše Zveze. Saj so bili vsaj italijanski zastopniki kapitalizma v naši deželi vsi pristaši fašizma.	(Dalje s!edi)
VESELICA “DUHOVNEGA |IVUE^A-	SEPTEMBRA V DVORANI
Traducciön de DARINKA ČEHOVIN
DECIMOSEPTIMO CAP1TULO
Las compariias quc maniobraron dclante de Teodora fuc-ron cöhvidadas con vino. Iztok no probö la bebida, huyö du la griteria de los cuarteles, montd su caballo y se dirigiö a su casa.
Iba pensativo sobre su pequefio caballo negro. Las casas corrian a su lado y en los foros se inclinaban hacia el los altos obeliscos de entre la multitud se levantaba el grito: “j Iztok! j Iztok!” Lo detenia la gente que p^seaba para saiudar al vencedor del hipödromo. Pero Iztok galopaba, no ola los gritos, no veia las miradas amistosas. Con ei iba el alma de Irene y sus ojos !e sonrei'an, habian brillado cuando, al des-pedirse, pudo besar su mano.
“jComo te amo, Irene!" murmurö en esloveno, cuando inelino su cabeza sobre su mano. Y sintiö como temblö leve-mente la mano, cuando la tocö con sus ardientes labios; su alma comprendiö que en medio de los bosques, al otro lado del Danubio, Irene hubiera apoyado su cabeza sobre su pe-cho y hubiera escuchado sus canciones en medio de los.tri' gales, por los que se paseaba la bella Dcvana. Pero aqul, en medio de la sociedad tirana, donde pisoteaban la cabeza del bärbro, donde creian en otros dioses, donde se divertian po-niendo cepos y cadenas a las manos de los patriarcas, aqui Irene no debia apoyarsc sobre su pecho. Pero algo bril 16 en su alma. j Que admirahle ideal /Como no lo habia pensado antes? j Cuando se iria, llevana/a Irene con el!
Se sorprendio de sl mismo. No conocia su origen, la vio apenas por tercera vez, al lado de la emperatriz, pero rii por un segundo dudo de que Irene iria con 'el al canv pamento esloveno, que esos claros ojos pensaban en el sercno, libre cielo, de donde soplaba sobre ella desde su nacimiento la celestial nodriza.
Joven y. ardiente, no penso mas en si la tierna cortesana quisiera montar a caballo, para huir con el por el peligroso Hema, dormir de noche bajo el cielo misericordioso, donde en vez del suave Propontide aullarian los lobos, grunirian los-jabalies sus noeturnales, adormecedoras canciones. No lo penso. Tal como era firme su propösito de volver a su casa y regresar luego con los suyos hasta las cercanias de Bizancio, asi lo era el de llevar consigo al hogar de Liubiniza y de su padre Svarun a la cortesana Irene.
Apuro al caballito, mas rapido golpcaron el granito las herraduras y bien pronto llego al patio de la casa de Epafrodit.
Un esclavo- torno las bridas, Iztok se dirigiö alegremerite hacia las habitaciones.	,
Descubrio a Epafrodit en medio del huerto, quc en una hamaca de seda tendida entre dos quitasoles de la isla de Qios, sc refrescaba, satisfecho, en la nocturna brisa que soplaba del mar.
Iztok se dirigiö directamente hacia el. Cuando estuvo ale-jado unos cinco pasos, doblö la cabeza y la rodilla y saludö en griego, como se lo habia ensenado Kasandro.
Si algun otro hubiera interrumpido a Epafrodit en la maquinaeiön de sus planes comerciales, lo hubieran prendido
los esclavos, quc estaban escondidos detras de las florccidas acacias. Pero el griego afnaba a Iztok. El verdadero comcr-ciante en cuerpo y alma no olvidaba quc ahora sc hama-caria algün otro cn su huerto, alguien que no era čl contaria sus monedas de oro, si Iztok no hubiera cchado a rodar los proyectos de Tunius.
Los pequenos ojos del griego hrillaron a la luz de la luna y se pascaron por el hermoso oficial.
"jSalud, Iztok! /Que novedades hay, centurio?"
Iztok sc acercö, sc sentö en cl pasto, a los ples de Epafrodit, y lo mira confiadamente, como un hijo, en los ojos.
“;Mi preclaro serior, hoy nuevamente triunfe sobre Azbad!”
Al griego sc le ensombreciö la 1 rente, se inelino hacia adclante'y lc dijo:
“/A Azbad, es “magister cquitum”, como llcgastc a la lidia contra el?”
Iztok, con la inspiracibn de un joven vencedor, se lo conto todo.
No sc sercno la frente del griego. Siempre mas profundas se disenaban las arrugas por ella, los odjos sc movian bajo sus pobladas cejas, los pensamientos se entreeruzaban como al tejedor los hilos de colores. Experimentado y astuto, miraba mucho mas lejos que cl ingenuo barbara, quc hubiera repe-tido lo mismo cn una oscura cabana, en la plaza de los esclavos o eri el Cuerno de Oro.
“jMaldita! Juega, para saciarse como antes en la arena, despues lo aleja de si y destruye al inocente. jMaldita, sierva de Satanäs!”
Epafrodit murmuraba entre dientes estas palabras cuando Iztok, entusiasmado, hubo terminado su relato. Luego ambos callaron. Con sus finos dedos apretaba el griego su alta frente. Iztok lo miraba sorprendido. Por el huerto todo era silencio y se oia desde 'cl mar el golpear de los remos, que hacian . avanzar a la nave. En la sombra un grillo tocaba su violin.
Lrgo rato esperö Iztok las felicitaciones de Epafrodit. Pero no llegö escucharlas. El serior empezö a apoyar čada vez mas hacia aträs su cabeza, los dedos inquietos tecleaban por su frente, a veces apretaba su purio contra ella, luego lo separaba y nuevamente se movian los dedos por las profundas arrugas, buscando nucvas ideas.
Iztoki no comprendia la preocupaciön del griego. Mcdito profundamente si no pronunciö alguna palabra inadecuada y entristecio con ella al senor. Firmemente habia esperado que su narracion lo alegraria y no comprendia esa preocupaciön y ese silencio. No pudo sobreponerse y lo rompiö.
“/Senor, verdad que Irene ira conmigo cuando deje Bizancio?”
Epafrodit separo la mano de la frente y con mayov ra-pidez tcmblaron sus dedos.
“j La amo, la amo tanto que por ella destruiria media Asia, atravesaria a nado cl mar y lucharia con las fieras!"
El serior, en su hamaca, no se movia, ni contestaba.
“Tu excelencia crec que Irene no me ama? Me ama, ella tambičn me ama. Su mano temblö y se ruborizö cuando sc la bese. j Irä, yo se que irä conmigo!"
“jA la perdizion!”
Epafrodit corto con rudeza las palabras de Iztok. Alisaba su pelo, su frente estaba oscura como una nube repitio firme y seriamente: “jA la perdicion vas tu y ella contigo!”
Iztok suspirö y pregunto časi con temor:
“/A la perdicion, yo? /A la perdicion, ella? j No hables asi, serior!”
“jSientate mäs cerca, hijo de la'desdicha! Ahora habia-remos en voz bien baja. Si bien la pared es alta alrcdedor de mi huerto, en Bizancio los oidos de los espias estän tambičn aqui arriba, en las ramas de los ärboles.”
“Serior, espero poder gritar cn cl foro quc la amo. j Los
eslovcnos amamos cn voz alta!”
“Los eslovcnos aman cn voz alta, por eso escuchatpe. Rc-cuerda: Mas que Irene, te ama la emperatriz!"
Iztok sc sorprendiö.
“j Y su amor es tu perdiciön y la perdiciön de Irene!” QLa emperatriz, una mujer vil? jAh! Los eslovcnos col-gamos un simbolo en la puerta de la casa de los adulteres. Quien pasa por delante dela casa puede verlo y se da vuclta y escupc. jY yo soy esloveno, senor!”
“Por eso eres ärbol que no puede echar raices en nuestra tierra. Amo tu vida, como la ama tu padre. Por eso te digo: acuestate y descansa. A medianoche te esperarä el mejor ca' ballo. El esclavo Numida te entregarä una bolsita de oro y en letras plateadas la firma del mismo Emperador. Tendräs franqueadas las puertas de la ciudad y te reverenciarän mäs allä del Danubio. Vete y huye a tu casa. jAsi te aconseja aquel que te ama!”
Si Epafrodit hubiera dicho a Iztok que saltara al mar y hundiera a la nave que estaba balanceandose sobre his olas, lo hubiera hccho sin pensarlo. Como lc ordenaha que huyera antes de llegar a realizar cuanto sc habia propuesto para entregärselo a su -patria, que huyera antes de conquistar aquella a la cual amaba, que huyera a casa sin nada, sin ella, entonces se rebelö con furia. Cerrö el puno, sus ojos relam' paguearon, orgullosamente levanto su yelmo y contestö firme' mente: “jNo, senor, nunca sin ellaf”
El griego callö. Se apoyö nuevamente en la hamaca de seda y repitiö en voz alta el juicio de Euripides:
“Quien ama, estä loco.-, no lo cuidan los dieses.. Despues de largo silencio se irguiö Epafrodit y lc ordenö secreta pero firmemente:
“Centurio, Epafrodit perdona a tu joven sangre fogosa. jEntonces calla como una piedra! jCuidate de Azbad, cui-date de la emperatriz! Quiera Cristo que no sea necesario que devuelva Epafrodit cuanto has hecho tu por el. jVete!” Iztok se arrodillö y se fue. Las sombras le intrigaban, delante de sus ojos se levantaba la faz scria de Epafrodit, sentia furiosos golpes que caian como martillazos sobre su alma, repetia “Azhad-Empcratriz-Perdiciön” y le pareciö que los ojos de Irene estaban llenos de lagrimas y que lo llamaban cn su auxilio..
Epafrodit, en el acto, golpeö con las manos. De entre las acacias aparecieron los csclavos, desabrocharon la hamaca y lo llevaron a la villa.
Pero no fue al dormitorio. Se sentö tras la mesa, tomö un pergamino y escribiö una carta al primer eunuco del palacio de la emperatriz.
“Epafrodit, el mäs humilde siervo de la emperatriz, po-seedor del anillo de su gracia, se acerca al gran despota por motivo del excelente bärbaro Iztok. Como es un bärbaro bar' baro, cuidenlo tus inafcanzables y virtuosos'servicios si oyes alguna conversacidn en la corte que trate de Iztok, de la cual concluyeres que se portö, sin saberlo, incorrectamente y con cllo disgustö a la corte, tu preclaro entendimiento me lo comunique, para que lo aconseje, lo ensene y tambien castiguc severamente. Para este simpatico favor te envio un baldecito de bizantinos, y para cada noticia otro tanto. Epafrodit.” Sellö la carta, preparö los escudos y ordeno a un esclavo, que llevara al amanecer la carta y el dinero, al palacio impe' rial, al eunuco Spiridiön.
Despues se dirigiö a su dormitorio. Mientras sc" desvestia, maldecia a Teodora.
“jMaldita! jjuega para satisfacerse, sierva de Satanäs! Que sc vaya a la arena, a los corräles, no al trono. jMaldita!"
Un räpido navio llegö esa manana desde Italia, trayendo al enviado de Amalasunta, madre del muerto rey godo Atala-rico. Como la reina madre no estaba en buenas relaciones con los godos, probaba congraciarse con el Emperador. A
Justiniano lc venia el envio como a propösito. Su ansia insa-ciahle de nuevas tierras, mäs aün por Italia, venia con este enviado como la medula al hueso. Atendiö čl mismo los en' viados, expresö su mäs sentido pesame por la vencida Amalasunta y prometiö el mäs seguio socorro. Y asi, sobrecargö sus preocupaciones por el dinero que derramaba en las grandes construcciones, con un« nueva preocupaciön: como reuniria cuanto antes un ejercito y lo enviaria a Italia. En todas sus habitaciones fue desde eptonces vedado un momento de diver-siön o pasatiempo. Llegaron Belizar y Mundus, principales jefes gucrrcros, los arquitectos Antemio e Isidor, consejeros sccretos y confidentes del Emperador. Se volvian cansados, solo el Emperador no lo estaba nunca. Cuando anochecia, se sentaha y componia himnos, luego dormia apenas una hora y enseguida despues de medianoche se hundia en el estudiq de actas judiciales. La naturaleza reuniö en 61 la tcrrible fuerza fisica de un salvaje bärbaro y el alma de un gran genio, que abarcaba y dirigia todas las ramas de los conocimientos, dirigia todas las rareas gubernativas, dilucidaba todos los )ui-cios, ademäs de ser el mismo arquitecto, poeta, filösofo y teölogo.
Esto era para Teodora, viento propicio en las velas de su fragil navio. El dormir, los banos perfumados, las me-jores comidas, los paseos al lado del mar, la paz y su absolute) no hacer nada abarcaban todos los instantes de su inütil vida; en tal forma, florecia como una jovencita en su mäs belki edad. Pero ahora le dahan Azbad, Irene e Iztok bas-tante quehacer, para poder jugar e intrigar, mientras Justiniano se cansaba tras montones de pergaminos.
Cuando volviö de la excursiön al Cuerno de Oro, donde se mofö del rubor de Irene, de la ira contenida de Azbad y del bärbaro y descubierto suspirar de Iztok, su primer pen-samiento fue hall ir la mauert como este trio podia proporcio-narle una nueva diversiön. Largo rato tenia apoyada su cabeza cn su blanco puno, entrccerrados los ojos, fijos en una alfom-bra de Bagdad, donde refulgia un fino rayo de sol como si sc hubiera pasado con una regia un hilo de oro, cruzando los arabescos y las figuras.
Se representaba a Iztok: su cuerpo, tal como lo habia visto en el hipödromo, sus rizos, sus serenos y grandes ojos, fijos en Irene, su furiosa lufha, su intocable orgullo, cstaban delante de ella como arrancados ayer de una selva virgen. Suspiro. Todo cuanto adormecieron el nimbo y la purpura se despertö en ella. Sabia bien como estaba Justiniano hundido cn su trabajo; catorce dias no podria ni sičuiera pensar cn ella y catorce dias es un tiempo’ suficientemente largo para acercarse a Iztok, para permitir una libertad a su salvaje naturaleza a la cual el trono puso un freno, tan solo freno, pucs no la pudo ahogar. Despues de estas conclusiones empezaron a girar en su cabeza otras maquinaciones, como la rueca que hace girar el huso y correr el hilo. El plan era seguro, su ar-gentina voz llamö a las esclavas, las puertas se abricron y seis jovcncitas con sus blancas manos levantaron a la emperatriz en su litera y se deslizaron por el mosaico hacia cl bano.
Al anochecer, se reunian los huespedes en el lujoso salön de las ninfas. Teodora invito a las mujeres mäs vanas y a las cortesanas mas bei las. Ordeno a Azbad que esa noche mon-tara guaria en palacio el oficial Iztok.
El salön estaba adornado con ninfas čue se banaban. Sostenian las luces neptunos, delfines y tiburones fundidos en bronce de Corinto. Todo alrededor colgaban tapices de seda, tras las carisimas otomanas. El suclo representaba las furiosas olas del mar entre las cuales jugaban pcces de oro.
Teodora propuso que! era la noche de las “jövenes ninfas”. Por eso las cortesanas vinieron cubiertas de gasas transparentes y finas sedas, como si cubrieran sus cucrpos de blanca espuma. Los senores se pusieron unos trajes1 verdes, brillantes,
[Que admirable ideal Cuando iria, Uevaria Irene con öl.
de un suave y perfumado cuero, imitando a los peces.
Cuando entrö Teodora, cayeron de rodillas delantc de ella y la honraron pasando todos en fila a besar las agatas de sus sandalias. Luego los eselavos trajeron a la sala un inmenso delfin de madera, todo cargado de pcquenas -canas-titas en las cualcs habla los mäs selectos manjares: sicomoros, granadas, dätiles, huevos de pava ealientes, carnes, hongos, ostras y caracoles.
Empezo la cena. Todos relan y charlaban cn medio dcl esplendor, deträs, a traves de los cortinados se olan las tronv petas y los clmbalos, por la sala cruzaban chistes de dudoso gusto. Los cortesanos sc acercaban a las mejillas de las her-mosas companeras; perfumaban los nardos, las rosas dcsfalle-elan sobre las mesas, por cl cucllo, cn los ardientes cabellos,, sobre los agitados pechos.
El vino llenaba los cälices de plata, agitaba la sangve que se enardecia cada vez mäs, el aire caliente adormecia los nervios, los comensales se entregaban a las delicias de un momentu de voluptuosidad y magnificcncia.
Teodora, con brillante mirada, observaba a sus invi-tados. Se rela en voz alta, no escuchaba ningün chiste pero veia sus efectos cn las ardientes miradas de las dispersas parejas. Habla distribuldo a todos tales lugares que aquellos que se amaban en secreto quedaban separados. Mientras el vino no los enardecio pudieron contenerse. Mas tarde las miradas cruzaban de arriba abajo cl salon, los ojos buscaban otros ojos.
En un extremo, solitaria, estaba sentada Irene. La ünica que no habla venido con tan dispendiosa tünica. Sentla las hirientes miradas de sus companeras, que la detestaban y humillahan. La noticia de la distineiön hecha por la cm-peratriz en la excursiön el dla anterior se habla extendido nipidamente por el palacio. Se propusieron todas humillarla y alejarse de ella. Tampoco esto paso desapcrcibido para Teodora. Sus enojos y sus envidias la alegraban. Repetidas ve-ces volvio su mirada hacia ■ Irene. En sus mejillas habla un algo de nobleza y orgullo, ni uha sombra de tristeza, ni preocu-paeiön pudo distinguir en eilas. Estaba sentada, pensativa, nin-gün chiste pudö hacerla sonreir, los labios no tocaron la copa, en los ojos se notaba que su alma estaba vagando bien lejos de todö ese yacuo estruendo.
Cuando volvio Teodora a mirar a Irene, por un segundo, sintiö pavor, como si le remordiera la conciencia. Se acordo que iria el dla siguiente con todas las cortesanas presentes, cu-bierta con el nimbo de la santidad a la iglesia de Nuestra Amada Senora como todas, bajarlan los ojos con la mayor inocencia y se persignarlan con el agua bendita y encenderlan los perfumados cirios. Sintiö terror, la conciencia le remordia. Pero esto fue por un segundo solamente, como se le con-trae ai corazon al ladrön cuando, al extender su mano hacia
d arca, en busca del dinero, se cac la tapa; tiembla, mira a su alrededor y con mayor rapidez extiendc su mano hasta cl fondo. Teodora torno räpidamente a su buen humor. Para embromar a las cortesanas y a Irene a la vez, levantö su caliz de oro y exclamo:
"La gran emperatriz, rcina de las ninfas, saluda esta noehe primero a quien no cs delfin, ni poseidon, ni ninfa, ni hombre, ni roujer, sino un santo monje en medio del bullicio de la Vida... Muchos anos a Irene!" Las flaulas y tos bombos retumbaron y todos gritaron a una voz: "j Muchos anos a Irene, cl monje!"
Por todos humillada y por todos honrada. Se relan quien mäs räpido bebcrla la copa de vino cn su honor, y el vino ahogaba las maldiciones de la envidia, que estaba acurriica-da cn las gargantäs, y que salla de los malignos corazoncs.
Irene se levantö y fue a saludar a Teodora. Se inclinö hasta cl suclo, la emperatriz le ol'reciö la mano, Irene se la beso y tnurmurö:
"jGran senora, el monje rez.trä a Cristo por tu leli-cidad!"
Con su actitud, Teodora habla obligado a los comensales a hablar con Irene.
“i Si llega el patriarca a conocer la existencia de nuestio monje nos lo va a quitar y o nsagrar diäcono!”
Asl hablö Azbad a su companera, cn voz bastante alta, para que lo oyera Teodora.
“jObispo, mereče cl obispado nucstro monje! Sabe mcjor los Evangelios que Dionisio, cl predicador de la corte, y todas las noches lec los salmos. ’
Asi contesto Todora i Azbad, pero vuelta hacia el mäs joven y mäs rico patricio de Bizancio, que estaba sentadu a su dcrecha.
Como en tales oportunidades se podla hablar ünicamente en voz baja, todos pudieron entender la respuesta de la emperatriz. Por esc una frlvola pero poco hermosa cortesana la miro venenosamente, por encima de sus hombros y dijo:
"Relce los salmos, ent re suspiros por los rizos de un hermoso bärbaro. ;Tc coonccmos, monje!"
Irene extendiö su mano para coger un dätil, pero rib le contesto. Tomo la palabra >tra hermosa para decir, dirigien-dose a un patricio:
“j Que desgracia para la santa religion! j Una cortesana cristiana, bautizada, ama a un pagano!”
Entonces sc citremeciö algo en Irene. La lucha c|ue apre-taba su corazon toda la noche soplo rubor a sus mejillas, los labios le temblaron y contesto en voz alta:
"jEs mcjor su paganla que tu cristiandad!" — Sintio cn ese momento tal fuerza en sl, quc, como el Salvador, hubiera tornado un lätigo y lo hubiera dejado caer sobre los comensales: “jSepulcros blanqucados, cueva de vlboras!", fuera, väyanse, hipčeritas, lejos de Cristo. Temhlaha, el rubor habla desaparecido, cl ardor le hizo palidecer los labios. Los a p reto para ahogar cuanto bullla por salir de su alma. Temhlorosa se acerco a Teodora y le pidio:
“jPcrdona, senora, el monje estä enfermo! ; Dejalo reti-rarse!”
Teodora se sorprendiö, pero el temblor del cuerpo de Irene y sus pälidas mejillas la asustaron.
“jVete, descansa y Hama al medico! jCristo te acom-pane!”
Desaparecio inserisiblemente. Todos sinticron quc su predicador habla callado y los pefflbs, llenos de pasiön, respiraron aliviados.
Azbad sc inclinö hacia Teodora, sc mordio cl labio, pero serena y duleemente dijo:
‘“Senora, tu lo ordenaste, esta noche estä de guardia cl centurio Iztok. jSerä hermoso y simpätico que lo entretenga "el monje con sus salmos"!"
A Teodora le refulgieron los ojos, la hermosa frente se le
ensombrecio.
OPAZOVALEC
•‘SLOVENSKI DOM” je imel oljčni zbor 4. julija ih je izbral sledeči odbor: predsednik Stanko Baretto, podpredsednik Martin Keber, tajniki: Franc Kovač in Vida Kjuder, blagajniki: Ivan Berginc in Albin Rogelja, knjižničar Danilo Paškulin, gospodar Josip Zlobec.
Izrečena je bila iskrena zahvala Cirilu Jekšetu, ki je tri leta vodil društvo s čudovito požrtvovalnostjo.
f Doživel je MARIJO CIGOJ. Imel je na Paternalu restavracijo, katera je ostala nekaj dni zaprta in po treh dneh jo je 26. junija odprla oblast in so Marija našli mrtvega. Nihče ne ve kaj ga je gnalo v smrt. Bil ja mirnega značaja, tih ljubitelj samote in velik ljubitelj knjig, žal je bral vse navskriž in ni znal ločiti slabega od dobrega. Počiva na čakariti, kjer mu je sestra, por. Konič, oskrbela lep grob. Ona mu je preskrbela tudi spodoben pokop. Star je bil 35 let. Doma je bil iz Malovš.
f Nenadne smrti je preminila tudi 17 letna VALERIJA LASIČ in je vzrok smrti neznan. Dobili so jo mrtvo 22. junija.
KNEZ PAVI,E — POLITIČNI UJETNIK.
Iz Londona poročajo, da je državni podtajnik ministerstva zunanjih zadev g. Richard Law izjavil v parlamentu na pismeno vprašanje nekega poslanca, da je bil knez Pavle poslan v Itenjo kot poli. tični ujetnik in ne kot begunec. V tej zvezi poročajo nadalje, da je v London prispela knezova soproga, kneg.nja Olga, ki je bila doslej s svojim možem v Konji.
ADAMIČEVO DELO NA RADIJU
Chicago, 111. — V petek 21. maja ob devetih dopoldne je Isabel Mac.niug Hew-sen, katero običajno posluša čez 25 milijonov ljudi dnevno, oddajala radijsko dramatizacijo Louis Adamičeve črtice ‘‘Meet a Hcro”, ki je bila objavljena pred nekaj tedni v magazinu This Week in opisuje junaštvo! Slovenca Milorada Sto-siča v starem kraju. Ta radio-oddaju1 se vrši v sistemu NBC.
KATOLŠKI PROTEST IZSILIL PREKLIC UKREPA NAPERJENEGA PROTI ŽIDOM NA HRVAŠKEM
Vatikanski radio je poročal, da so hrvaške oblasti zaradi protesta zagrebškega nadškofa, preklicale navedbo, glasom katere bi morala policija popisati vse Žide, vključno onih, ‘‘ki so bili postali katoličani.”
Boječ se, da ne bi bili Židje vrženi v koncentracijska taborišča, ie zagrebški nadškof že v začetku marca ‘‘vložil energičen protest proti temu ukrenu” pri Paveliču.
Vatikanska radio oddaja je poročala, da je par dni pozneje nadškof objasnil svoje stališče napram tej naredbi v eni svojih prilog, v kateri je izjavil:
‘‘Nobena posvetna sila niti politična organizacija kjerkoli na svetu, ne sme preganjati ljudi zaradi njihove plemenske pripadnosti”.
JUGOSLOVANSKE ŽENE SO PODARILE ZASTAVO ČEHOSLOVAŠKI VOJSKI
‘‘Christian Science Monitor” prinaša v svoji številki od 11. maja članek o čeho-
slovaški vojski v Veliki Britaniji s fo-tografičnim posnetkom čehoslovaškega artilerijskega oddelka. Na posnetku je videti na topu čehoslovaško zastavo, o kateri pravi besedilo pod sliko, da so i<" darovale jugoslovanske žene v znak ju. goslovansko-češkega prijateljstva.
Zastava nosi napis: ‘‘Zmagoslavno naprej za čast in za domovino!”
ZBOROVANJA PO ŠTAJERSKEM
Ljubljanski “Slovenec” prinaša dne 5. marca naslednjo vest:
“V zvezi s propagando za občo mobilizacijo, je bilo po vsej Spodnji štajerski organiziranih mnogo ljudskih shodov.
V	teku zadnjega tedna je bilo 150 shodov v celjskem okraju. Prvi so bili v Logarski dolini in v Solčavi, od januarja sem pa so bili shodi v Savinjski dolini prav do Celja. V Celju samem in v okolici je bilo v teku meseca februarja 79 shodov. Mnogo sestankov je bilo tudi v Mariboru, kjer je bilo med 5. in 4. marcem 41 večjih shodov.
KANADA BO POMAGALA JUGOSLAVIJI
Jugoslovanski pcslanik, g. Izidor Cankar, je imel . 14. maja veliko predavanje o Jugoslaviji; ob tej priliki je bil v dvorani Nacionalnega Muzeja pokazan po zaključku predavanja film — "‘Zemlja in narod Jugoslavije”.
Po predavanju g. Cankarja, je predsednik kanadske vlade, g. Mackenzie King nagovoril navzoče, ter se v svojem govoru zahvalil našemu poslaniku in obljubil, da bo Kanada Jugoslaviji pomagala v njeni borbi vse do končne osvoboditve.
KRUPP SE SELI V ZAGREB
Zaradi neprestanega bombardiranja Porurja so Kruppove orožarne sklenilo premestiti nekaj svojih obratov v Zagreb.
Mislimo pa, da jih bodo tudi tu dosegle zavezniške bombe.
NA POHORJU DELUJEJO (JETNIKI
“Tagespost” poroča na dolgo in široko o velikih “očiščevalnih akcijah” nemških S.S. oddelkov na Pohorju proti slovenskim upornikom. Po tem ni ročilu vzgleda, da je delovanje četnikov v tem predelu okupirane Slovenije se vedno zelo živahno. Isti list se tudi pritožuje nad pasivnostjo slovenskega prebivalstva v Halozah. Dopisnik pravi med drugim, da se Jugoslavija ne bo več vrnila in če bi se tudi vrnila ne ho našla na tem področju več slovenskega prebivalstva.
POŠTA POD NAJSTROŽ1M NAD- .
ZORSTVOM
V	zadnjih tednih so fašistovske oblasti uvedle najstrožjo kontrolo nad pošto in nad telefonskimi in brzojavnimi zvezami. Pošiljanje neperiodičnih tiskovin med nekaterimi področji je prepovedano. Isto tako je n. pr. prepovedano pošiljanje paketov iz Ljubljanske pokrajine v Italijo kakor tudi iz Italije v to pokrajino. Iz severne Italije pošiljajo lahko pakece v južno Italijo samo, če jih pregledajo pred odpošiljanjem policijski organi. Pošiljanje pisem v inozemstvo je zelo omejeno. Od-pošiljatelj pisma v tujino mora osebno na poštni urad, da se legitimir".
POŠTA V SLOVENIJI
Dne 21. decembra 1942 je bil poštni promet za slovensko prebivalstvo zopet vspo-stavljen v naslednjih slovenskih poštnih uradih:
Adlešiči, Banja loka pri Kočevju, Begunje pri Cerknici, Borovnica, Brezovica pii Ljublj., Cerknica, Črnomelj, Devica Marija v Polju, Dobrova pri Ljublj., Dobr-lije, Dolenja vas pri Ribnici, Dragatiiš, Fara pri Kočevju, Gradec v Beli Krajini, Grahovo pri Cerknici, Gosuplje, Horjul, Hotedršica, Ig pri Ljubljani, Ježica, Kočevje, Kočevska reka, Koprivnik pri Kočevju, Kostanjevica ob Krki, rmelj, Gorenji Logatec, Dolenji Logatec, Loški potok, Lož, Ljubljana, Metlika, Mirna peč, Mokronog, Koželj, Nova vas pri Rakeku, Novo Mesto, Ortenek, Planina pri Rakeku, Pclhov Gradec, Preserje, Rakek, Ribnica na Dolenjskem, Rovte, Semič,' Sodražica, Stari trg ob Kolpi, Stari trg pri Rakeku, Stična, Struge na Dolenjskem, St. Jernej, St. Vid pri Stični, Škofljica, šmarje-San, Šmihel pri Nov. Mestu, Toplice pri Novem mestu, Trebnje, Tržišče, Turjak, Urš-na sela, Velika loka, Velike Lašče, Videm Dobrepolje, Vinica pri Črnomlju, Višnja gora, Vrhnika, Zagradec na Dolenjskem, Žužemberk.
(Vsega skupaj 69 poštnih uradov — vsi ti peštni uradi so bili zaprti, ko so partizani zasedli nekatere predele ozemlja. Zdaj, ko so se umaknili, je pošta zopet začela poslovati.)
VODNIKOVA DRUŽBA, knjižna založba, ki je vsako ieto izdala knjige posnemaje Mohorjevo družbo je tudi za to leto izdala koledar in povestno knjigo “Na novinah”, ki jo je spisal Janko Kač,
NEMŠKO NASILJE NA GORENJSKEM
Vsi gorenjski obratovodje so bili klicani na zborovanje v Dom stranke v Kranju. Prvi je govoril deželni socialni skrbnik Berger iz Celovca, ki je rekel: Totalna vojna zahteva od vsakogar v domovini, naj bo obratovodja ali navaden delavec, da zastavi vse svoje sile. Gorenjsko, ki ima na razpolago 5e vse moške delovne sile, mora še posebno prispevati. Usodni boj nemškega naroda sili v to, da se ni mogoče odreči nobenemu človeku. Vsak obratovodja ima naročilo od vsega naroda in je zato vsemu narodu odgovoren za delovne uspehe svojega obrata. Nato jegovoril okrožni vodja dr. Hoch-steiner iz Radovljice, ki je rekel, da so se že pojasnila vprašanja, ki so za nemški narod odločilnega pomena. Ostro je nastopil proti tistim, ki rušijo mir. je pričakovanje, da bodo Gorenjci i”de
mmammmmmmamsmaaammammKB
Padel je kot junaški sin za domovino
STANKO BARTOL rojen 16. 3. 1921 na Jelovcu pri Sodražici.
Neustrašeni mladenič je organiziral lastno četo in se spustil v boj proti nasilnikom, 13. marca 19-12 je napadel italijanski avto in je bil ubit en major in en orožnik.
25, marca so napadli vojašnico v žuženbeiku,
Pozneje so ga ujeli in jc bil obsojen in ustreljen.
Bil je sin odličnih slovenskih sia-rišev in vzoren brat v lepi družini.
Pokojni je brat mnogim '»jakom poznanega inž. Franceta Bartola, ki živi v Grdobi, kjer jc ravnatelj podružnice trgovine “Arnico Ar-gentino”.	________f;
volje stopnjevali svoje delo. V imenu prisotnih je zagotovil okrožni načelnik obra-tovodij, da bodo gorenjski obratovodje s svojimi nameščenci zvesto sodelovali v sedanjem boju.
POLICIJSKI RADIO v avtomobilu, ki ga ima na razpolago okrožno propagandno vodstvo v Kranju, je že precej časa na poti po vsem okraju. Dan za dnem je v službi. Enkrat poziva k prireditvam, drugič vabi k zbirki blaga in tkanin ter sodeluje pri zborovanjih, športnih prireditvah in nastopih.
V	STARI LOKI je bil v okrašeni dvorani svečan sprejem z zaobljubo novih članov, ki so bili sprejeti v koroški Volksbund. Govoril je krajevni vodja Burger.
V	IHANU imajo nov otroški vrtec, o katerem pravijo, da je med najlepšimi na Gorenjskem. Te dni ga je obiskal okrožni vodja Piltz iz Kranja z raznimi drugimi uradniki. Na igrišču so rajali malčki v rdečili igralnih oblekah in z rumenimi slamniki. Peli so nemške otroške pesmi.
V	MEDVODAH so bile sklicane ženske k posebnemu tečaju za voditeljice celic in blokov. Prišle so ženske iz št. Vida, iz šmartna, iz Smlednika in iz Medvod. Govorila je okrožna ženska voditeljica Ebbe-nau.
V	ŠMARTNEM pri Litiji je bil zaključen nemški tečaj za odrasle. Zaključni večer se je začel z igranjem na harmoniko. Nato je otroška skupina,zapela pesem “O Gleeckle von Heimattal”.
NOVA ŽRTEV
List “Newyork Times” prinaša iz Londona vest, da je priljubljeni ljubljanska zdravnica dr. Boža RAVNIKARJEVA pobila nekaj laških vojakov, nato pa napravila samomor, Nato so Lahi zaprli nje-negao četa znanega slovenskega javnega delavca in nekdanjega ljubljanskega župana, odvetnika dr. Ravniharja ter več drugih vidnejših slovenskih izobražencev, ki da so jih vse postrelili.
S SPODNJE ŠTAJERSKE
ŠOLSKI GRAD VURBERK. V Nemčiji so posamezni gradovi namenjeni političnemu šolanju pripadnikov narodno socialistične stranke. Tudi,' štajerski Heimatbund ima zdaj takšno grajsko šolo. V ta namen je bil izbran vurberški grad, ki ga je preteklo sredo, 1. julija, vodja Heimst-bunda Franz Steindl izročil svojemu namenu. Vurberški grad je med najstarejšimi na Spodnjem štajerskem. Z njega je lep razgled po Dravskem polju in po Slovenskih goricah. V teku zadnjega leta so grad preuredili, da bo zdaj služil vzgoji voditeljev Heimatbunda. še te dni bodo šli na grad prvi tečajniki. “Tagespost” pravi k temu: Tako bo šolski grad postal žarišče nemške volje na Spodnjem štajerskem.
PODPORE ZA VZGOJO OTROK. Nemški prebivalci na Spodnjem štajerskčm, ki imajo najmanj 4 otroke, prejmejo za njih vzgojo podporo, če so otroci nemški pripadniki, zdravi ter duševno in v pogledu značaja vzgojljivi.
V	SLOVENSKIH KONJICAH jc bil sklican zbor ženske posade v Lavričevi usnjarni. Govornik Mascher je govoril o namenu organizacije žensk v okviru Heimatbunda. V konjiškem kinu pa je bil prirejen v prid nemškega Rdečega križa koncert nemških in italijanskih skladb.
Ustanovljena je bila tudi amaterska igralska družba, ki sc bo v nedeljo, 5. t. m. prvič predstavila.
GODBA HITLERJEVE MLADINE je povabljena na Poljsko. Generalni guverner dr. Franck je povabil godbe mariborske Hitlerjeve mladine na Poljsko.
3. julija sta se poročila Ivanka Mlač iz Lokve na Krasu in Alojz Ušaj iz šen-petra pri Gorici. Poroka je bila v cerkvi sv. Roze z udeležbo najbližnjili sorodnikov in bivše nevestine gospodinje, ki je s tem pokazala hvaležnost nasproti gospodični Ivanki, katera ji je dolga leta zvesto vršila službo. Mlademu paru mnogo družinske sreče.
SMRT MEDANSKEGA VELEPOSESTNIKA
V Medani pri Gorici je umrl nenadne smrti ondotni veelposestnik g. Leopold Toroš, dobro znan tudi med vinskimi trgovci v Ljubljani. Pokojnik je bil svak sodnika ljubljanskega vrhovnega sodišča dr. Gradnika. Prizadetim svojcem in sorodnikom naše iskreno sožalje:
ŠKOFOVSKI OBISK V GORIŠKI POKRAJINI
Goriški nadškof msgr. Margotti bo letos obiskal mnoge fare v svojem področju, med drugimi Auzo, Braunizzo in Gabrio, Camino di Caporetto, Cossano, Dolegno, Fiumicello, San Lorenzo, Goregna di Salona, Ledine, Locavizza di Aidnssina, Lom di Canale, Loqua, Mernizo, Monte Nero di Idria, Novacchi, Opacchia Sella, Oscc.a, Ottales, Ottelsa, Planina di Vipacco, Plava, Plisceviza della Madonna Podraga, San Martino Carso, Prevacinn, Riffenber-go, San Daniele del Carso itd. V nekaterih izmed teh občin ni bilo škofovske vizit,a-cije že od leta 1940.
V zgornji vesti, ki je bila priobčena v ljubljanskem “Slovencu” se vidi kako so Italijani izmrcvarili naša lepa slovenska krajevna imena.
SLOVENCI PRUSKA TOPOVSKA KRMA
Iz Tunisa poročajo, da so čete . angleške armade ujele med drugimi ujetniki tu-
di dva slovenska vojaka, ki so ju Nemci mobilizirali na Gorenjskem in štajerskem. Oba pripovedujeta, da Nemci Slovence pošiljajo pred njihovimi tanki z nalogo, da čistijo sovražna minska polja. Pripovedovala sta, da je na ta način padlo veliko število Slovencev.
LAŠKA POSTAVA V SLOVENIJI
razglašena 15. jul. lani, ko se je razman-uila četniška akcija po celi deželi odreja: ustavitev vseh lokalnih vlakov in potniškega piemeta, tako da je mogoče potovati le tranzitnim potnikom, ki imajo potrebne prehodne potne liste. Ustavljen je ves autobusni promet. Prepovedano je iti peš ali z vozom iz kraja v kraj. V bližini 1 km od železnice je prepovedano ustavljati se in gibati se. Ustavljen je ves telefonski, telegrafski in poštni promet.
Takoj bodo streljani vsi osumljeni sovražnega delovanja proti oblastem. Pri katerih se najde kako orožje ali strelivo. Kateri bi pomagali upornikom. Ki bi imeli kake ponarejene osebne in potne listine; vsi moški zasačeni v vojnih zonah.
Porušene bodo vse zgradbe iz katorih bi se žalila italijanska čast, kjer se najde orožje ali strelivo, kjer bi našli četniki zavetje.
VOJAŠKO SODIŠČE V LJUBLJANI je obsodilo na dosmrtno ječo Žnidaršiča Ignaca in Novaka Stanka, oba iz Orehovice, ker sta razorožila “junaka” Redolia Francesca.
Nadalje so bili enako obsojeni Pintar Ivan iz Prezida, Lapajne Marjan iz Šmihela pri N. mestu, Camernik Lovrenc iz Vnanjih Goric in Čadež Anton iz Drago-nrerja (pri Ljubljani), Zirhil Branko in Kurnik Viktor iz Tribuše. Poslednja dva sta med četniki. Planinšek Josip iz Breze ter Krevs Leopold iz Ponikve pri Trebnjem.
Na smrt so bili obsojeni: Jože Majer iz Ljubljane, škrajner Anton iz Ljubljane, Djurkovič živojin iz Grosuplja, J--lcvec Pavel iz Samobora, Pavšič Milan iz Gorice in Ivan Novak iz Šmartnega pri Litiji. Na dosmrtno ječo pa Gregor Zalar iz Ljubljane, Jožef Zavodnik iz Varnice vasi in Černe Franc iz Zadobrove.
NAPAD NA LAŠKO VOJSKO PRI AJDOVŠČINI
“Corriere della Sera” poroča, da so 14. julija neznanci napadli vojaški oddelek na železniški progi mod Ajdovščino in Sv. Križem. Pri tem je bilo nekaj laških vojakov ubitih, več pa težko ranjenih. Neznancev niso prijeli.
CELA DIVIZIJA PREGANJA ČETNIKE NA SLOVENSKEM
Tržaški “Piccolo” poroča, da je bila pred dnevi mobilizirana celotna tržaška divizija na “bojišču” nekje na Slovenskem proti četnikom. Dopisnik tržaškega lista, ki se je udeležil te akcije pripoveduje v precej jadikujočem tonu, da se mora pri tem laška vojska boriti z ogromnimi težkočami. Pravi, da ni enega grma na Slovenskem, odkoder ne bi nenadoma zadonel strel. Prodiranje laških čet v gozdove, pa da je mogoče le z ogromnimi žrtvami. Poročevalec pravi nadalje, da so slovenski nacionalisti tako zagrizeni, da se borijo včasih v razmerju 1:20. Pritožuje se tudi, da gozdovniki, kakor imenujejo slovenske četnike v domovini, odnašajo vse ranjence in mrtvece tako, da popolnoma zabrišejo vsako sled za seboj. Dopisnik naglaša, da tako “junaških”
podvigov laške čete niso na nobenem drugem bojišču preživljale, kakor se to dogaja sedaj na Slovenskem.
SLOVENSKE OTROKE V ITALIJO Ljubljana, I. avgusta. Včeraj ob 11.15 je z vlakom odpotovalo v kolonijo San Terenzio (La Spezia) 100 slovenskih otrok.
Otroke v kroju, s katerimi so bile učiteljice, je Visoki komisar pozdravil z besedami želja in hvale. Pohvala je veljala predvesm družinam balil, malin Italijank in hčera Volka, ki so bile v telovadnic, in ki so s tem, da so zaupale svoje otrobe Stranki, dokazale, da cenijo uobrote, ki jih fašizem izkazuje otrokom z naroda.
S slovenskimi otroki je odpotovalo tudi nekaj italijanskih otrok, ki prebivajo tu.
OBVEZNA ODDAJA SMUČI Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Kdor koli ima po kakršnem koli naslovu smuči in k njim pripadajoči pribor, kakor tudi kolce ((smučarske palice), jih mora v osmih dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, izročiti.
RACIONIRANJE ŽIVIL V AVGUSTU Prelilanjevalni zavod Visokega komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
V	mesecu avgustu pripadajo v Ljubljanski pokrajini posamezniku sledeči obrobi racioniranih živil:
Dnevni obrok v gramih: kruha 150, ali krušne moke 130, ali koruzne moke 225. Mesečni obrok v gramih: testenin 1000, riža 1000, maščobe (samo surovo maslo) 400, sladkorja 500, mila 100.
Krušne moke bo mogoče nakupiti le na 25 odrezkov; na ostalih 6 odrezkov je treba nakupiti in so trgovci dolžni prodajati samo koruzno moko.
SLOVENSKA KRI ZA LAHE Visoki komisar v Ljubljani neprestano poziva Slovence, naj bi se prijavili za dajalce krvi laškim ranjencem in bolnikom. Med drugim pravi, da se dana kri honorira, vsakdo pa dobi tudi živilsko dodatno nakaznico. Izgleda, da darovalcev ni posebno dosti na razpolago, ker *0 ti pozivi v časopisju že kar stalni. Mislimo tudi, da smo Slovenci Lahom dali že mnogo preveč slovenske krvi in upajmo, da ni več daleč čas, ko jo bomo energično terjali nazaj.
DRUŽBA ZA UPRAVO ‘TABORA” RAZPUŠČENA
Ke je Sokol, katerega imovino, posebno sokolske domove, je upravljala omenjena družba, delovala proti koristim Italije jebil Tabor razpuščen in imenovan za likvidatorja Sokola fašist rag. Lodovico Maffei.
V	SARDINIJI JE INTERNIRA
NHI 18.000 SLOVENCEV Poročila iz Ljubljane naglašajo, da ie bilo iz Ljubljanske pokrajine odpeljanih v notranjost Italije nad 30.000 Slovencev. Nekaj časa so jih držali po nekaj tisoč v Furlaniji in Julijski Krajini, zlasti na Tolminskem in Bovškem. V zadnjem času pa so vsa ta taborišča izpraznili in Slovence odneljali največ v Sardinijo. Tu so naši ljudje internirani po najbolj primitivnih taboriščih, kjer stradajo in zmrzujejo. Večina mora na prisilno delo. Tudi po drugih krajih Italije je vse polno Slovencev. Do oktobra meseca letošnjega leta niso smeli ničesar pisati domov in tudi z doma niso dobivali nikakc pošte. Sed-j prejemajo po kako dopisnico.
TUDI GORIŠKI IN REŠKI ŠKOF STA SE OGLASILA S PROTESTOM proti divjanju laških oblasti nad našim ljudstvom, čeprav sta tako Margotti kot Santini svoj čas pokazala preveč simpatij za fašizem. Protest mnogo ne bo zalegel, to že vemo, ali korak goriškegn škofa’je vseeno najboljši dokaz, da se je tudi pri največjih zagovornikih lašizm omajala vera v zmago osi v tej vojni. Tudi reški škef Santini je baje poslal podoben protest. škof Santini je med slovenskimi verniki v kaj slabem spominu, saj pomnimo še vsi, kako je preganjal slovensko duhovščino in z vso strogostjo, ki ie večkrat sličila na fašistične metode, izganjal slovenski jezik iz semenišča v Kopru.
SLOVENSKI ČETNIKI — STRAH IN TREPET ČRNOSRAJČNIKOV švicarski listi prinašajo precej obširna poročila o delovanju slovenskih četnikov zlasti na Snežniku in na Nanosu. Pri tem poročajo tudi o silnem strahu, ki se je polastil Lahov po zadnjih zavezniških zmagah v Libiji in Severni Afriki. Postojna je nabita laškega vojaštva. Zelo močne patrulje obkrožajo mesto. Vzdolž vse proge od Postojne do št. Petra in dalje do Reke je na vsakih 20 metrov dvojna straža. Potnik, ki se je vozil iz Carigrada pieko Ljubljane in Trsta za Švico je pripovedoval, da je vse ozemlje od hrvaške meje pa do Benetk polno vojaštva in milice. Vse železniške postaje so niočno zastražene in imel je vtis, kakor da potuje po sovražnem ozemlju. Isti potnik tudi pripoveduje v švicarskem listu, da odhaja vse polno vlokov z begunci iz Milana in Turina proti slovenskemu ozemlju, za katero mislijo, da je najvarnejše. V vlaku ljudje drugega ne goovrijo, kakor o bombardiranju in vpričo čželezniške milice kritizirajo glasno vse ukaze tašistovskih oblasti in zlasti mnogo pikrih besed je izrečenih na račun Nemcev.
SLOVENSKI VOJAKI V RUSIJI Moskovski radijo je sporočil, da so na ruski fronti Rusi ujeli med številnimi laškimi ujetniki tudi precejšnje število Slovencev, zlasti iz okolice Bovca, Kobarida in Idrije. Ti slovenski ujetniki so takoj zaprosili ruske vojaške oblasti, da jih kot prostovoljce uvrstijo v rusko armado. Slovenski vojaki, ki so bili ujeti od Rusov, so po veliki večini pripadali alpskim edi-nicam.
V	IDRIJI je zapustil ta svet PAVEL LAPAJNE, ki je bil obče spoštovan in priljubljen idrijski trgovec.
V	SV. LUCIJI je umrla blaga gospa MATILDA VUGA, roj. Ivančič.
LESCE NA GORENJSKEM so bile v januarju pozorišče boja. četniki so vas zavzeli, pebili mnogo nemških vojakov, zaplenili 38 vagonov, en oklopni vlak in 2 tanka.
V	LOGATCU je bilo 10. doc. povzročeno po četnikih trčenje dveh toovruih vlakov. Ubit je bil žeelzničar Italijan Luciano Gril. Storilcev niso izsledili, pač pa mnogo nedolžnih zaprli.
NEKAJ CEN IZ LJUBITANSKEGA TRGA: Zeljnate glave L. 1.50 kg; rdeče zelje L. 2.— kg; kislo zelje L. i 4 -; kisla repa L. 3.— kg. Božična drevsca so pro-dajaali za božične praznike po L. 10.— do L. 50.— komad. Za božične praznike so imeli v Ljubljani 20 cm snega.
UMRL JE V LJUBLJANI znani pro-
fesar ALFONZ PAULIN.
Umrl je tudi znani gostilničar gostilne ‘‘PRI NACETU’’ na šmartinski cesti, g. NACE BANKO.
V IDRIJI je italijanska oblast z vso slovesnostjo slavila praznik svete Barbare, ko so delili Mussolinijeva darila. *
NEKAJ LJUBLJANSKIH NOVIC O BOŽIČU
Lahi so ustrelili v Ljubljani uslužbenca realitetne pisarne 1 ‘Interpromct”, Slavka Gabrenjo.
Umrla je gospa Francka Golouh-ova, soproga znanega slovenskega narodnega delavca, ki je doma iz Primorske.
SEDAJ SE DOBRIKAJO
(Ljubljana v aprilu): Lahov se je polastil velik strah radi razvoja vojnih dogodkov. Fašistovski prvaki si zelo prizadevajo, da bi grozodejstva nad slovenskim prebivalstvom prekrili s hinavskim dobrikanjem. Grazioli pridno obiskuje slovenske kulturne ustanove in stalno pripoveduje tistim, ki ga morajo poslušati kako veliko skrb goji Italija napram slovenskemu prebivalstvu. Tudi general Ko-botti, ki ima na stotine slovenskih življenj na vesti, pošilja svoje agente k raznim slovenskim vplivnim osebam z raznimi pretvezami, Povabila na razne čajanke, in. timne prireditve itd. kar dežujejo. Posebno iščejo Lahi zveze s slovensko duhovščino, katero skrbno prepnčavajo, da so oni vendarle boljši, kakor pa tisti, ki bi hoteli podjarmiti vso Evropo.
LAŠKI BEGUNCI SE VALIJO PROTI SLOVENIJI V zadnjem času je prispelo veliko število laških beguncev v Slovenijo iz kra-jev, ki jih bombardirajo zavezniška letala. Potniki, ki. prihajajo v Slovenijo iz južne Italije in iz industrijskih krajev severne Italije pripovedujejo o neverjetnih zmedah, ki vladajo na železnicah v notranjosti Italije. Prebivalstvo je obupano in živi v stalni mrzlici siren, pred katerimi ni nikdar varno, če malo krepkejše zatrobi motorno vozilo, bočijo ljudje po ulicah kot brez glave v strahu, da so nad mestom sovražna letala. Iz Nemčije prihajajo polni vlaki orožja in municije, usmerjeni proti jugu Italije.
NEČLOVEŠKO POSTOPANJE Z NAŠIMI UJETNIKI
Britanski mornarji, ki so jih pred kratkim zamenjali z mornarji Nemčije in Italije, pripovedujejo o strašnem trpljenju naših vojnih ujetnikov v Italiji. Lahi tem našim ljudem ne priznavajo nobene mednarodne zaščite. Pakete, ki so jim bili poslani, go Lahi enostavno “zaplenili”. Postopanje z Jugoslovani je naravnost nečloveško. Včasih se je angleškim ujetnikom posrečilo vtihotapiti med naše ijjet-nike po nekaj živil.
SLOVENSKI ČETNIKI SO OBKOLIL,! NEKAJ MEST NA DOLENJSKEM
Po zanesljivih poročilih smo zvedeli, da so v zadnjih tednih slovenski četniki obkolili Višnjo goro, Sodražico, Velike Lašče, Cerknico in še nekaj drugih večjih krajev na Notranjskem in Dolenjskem. Laške garnizije v teh mestih so popolnoma odrezane in prejemajo hrano s pomočjo letal. Ista poročila goovre, da so četniki do sedaj ujeli nad 1.500 laških vojakov.
ČETNIKI V JULIJSKI KRAJINI četniško delovanje je v Julijski Krajini čedalje intenzivnejše. Poročila švicarskih listov naglašajo, da so četniki v zadnjih tednih porušili celo vrsto železniškega omrežja na progah Gorica-Trst in Trst-Postojna. Pri Sv. Luciji so četniki porušili železniški most in elektrarno. Na Colu pri Vipavi so napadli karabinjersko postajo. Na Pivki je prišlo do večjih prask v bližini Ravberkomande.
V TRSTU JE POLNO NEMŠKII VOJAKOV
poročajo potniki, ki so se vrnili iz Srednje Evrope v Turčijo. Med njimi je mnogo mornarjev. Drugi viri poročajo iz Re-
ke, da je v mesto prispelo polno nemških mornarjev. Splošno govorijo, da bodo Nemci prevzeli celotno italijansko vojno mornarico. Baje so v Poli nekaj edinic že zasedli.
SPREMEMBE PREDPISOV GLEDE POSLUŠANJA RADIA V SLOVENIJI člen 1. Za nabavo in posest sprejemnih radijskih aparatov, izvzemši za trgovinske tvrdke, in njih rabo bodisi komer koli, je potrebna dovolitev.
člen 2. Na vseh radijskih aparatih, ki se uporabljajo v Ljubljanski pokrajini, se mora namestiti priprava, s katero se da omejiti sprejemanje na oddaje ljubljanske radijske oddajne postaje.
Dalje je prepovedano, imeti zunanje radijske antene. j
Priprava za blokiranje se zapečati z zalivko (plombo), da ostane zalivka nedotaknjena, kar bodo ugotavljali občasno posebni uslužbenci, so odgovrni posestniki aparatov.
ČETNIŠKE AKCIJE V SLOVENIJI švicarski listi poročajo, da sečetniške akcije v Sloveniji nadaljujejo brez prc-stanka. Zlasti v predelih, ki so zasedeni od Italijanov, so borbe na dnevnem redu. Glavno središče četniških podvigov je na Snežniku, iz katerega slovenski uporniki stalno ogražajo laška prometna o-mrežja v Reški dolini in železniško progo Postojna-Ljubljana.
LISICA ZVITOREPKA
LISICA SE MAŠČUJE
Pa ni taka lisica, pač pa duliohni ljudje v svojem slepem sovraštvu, kadar imajo protivnika brzobrambncga pod seboj.
Kralj je velel, naj privedejo prčdenj Lakotnika pa mačka Krnjava, in jima je rekel: “Svoja kožuha mi morata posoditi, draga gospoda, zakaj drugače nikdar ne ozdravim! Vama in vajinim otrokom bom vse življenje hvaležen za to na vsak način potrebuje vajini koži za uslugo. Zvitorepka mi je namreč rekla, da mojo lečbo.’’
“Prosim milosti”, zamijavka tužno Krnjav in pade na kolona; “prosim milosti, gospod moj in kralj Čemu Vam bo borni moj kožušček?... Nič drugega kakor nesrečo Vam Zvitorepka nakoplje na glavo; zakaj hudobnica je že marsikoga ugonobila, a ozdravila še ni nikogar. Le poglejte, gospod kralj, kako jo Vaša zdravnica zvračila mojo oko!'’
In Lakotnik, čigar rane še niso bilo povsem zaceljene in je še nosil obveze na bradi in vratu, jo žalostno pomahal s svojim kcbastim repom in dejal: “Takole umetnost je izvršila Vaša zdravnica na meni, milostni kralj; le poglejte, kako me je grdoba zdravniška spačila tule vzadi Varujte se, da tudi Vas kaj enakega ne doleti!”
Lakotnik in Krnjav sta si želela, da bi bila črez deveto goro in deveto dolino. Toda zdaj nistit mogla več pet unesti, in kralj je velel gospodu Miškotu: “Ljubi bratran, pomagajte vendar gospodoma, da slečeta svoji suknji; tako močno sta zapeta!”
Miško je moral volku in mačku odreti kožo. Samo na glavi in na šapah je še ostalo nekaj obleke. Siromaka sta brca-
TIENDA "LA PALMA"
Vse potrebno za perilo in razne potrebščine za moške, ženske in otroke!
Ne bo Vam žal, če se oglasite.
JOSIP BOŽIČ
GÜIFRA 1462	PInEYRO
HOTEL IN RESTAVRACIJA
“PAOIFICO” ANTON BOJANOVIO CHAROAS 767-9 Telef. 31-8788. Bllru Rotirat V centru mesta!
la in se otepa vala, večala in jadikovala, ali bilo je vse bob ob steno; suknji sta morali doli iu v nekaj trenutkih sta bila slečena.
Zvitorepka pa je škodoželjno zasmehovala razmrcvarjena in golonoga trpina: “Gospod stric pa gospod muc, zakaj se nista doslej še nikdar pokazala v tej sve-tlordcči obleki? Zmeraj sta bila ogrnjena v nemarno sivo kožo in še zdaj se obotavljata in jo le nerada posodita svojemu kralju. Prav zares, gospoda, to ni bilo lepo, in če bi le količkaj vedela, kako sc je treba vesti, bi zdajle spodobno prosila odpuščanja!”
Lakotnik jo turobno povesil glavo s kučmo vred, ki mu je še ostala.
A lisica ga je uštela: “Glejte jo, klu-mo brljavo! Ali no veš, da kdor prosi, klobuk v roki nosi, in ti, gospod stric, ne snameš kape z glavo, kakor* da imaš ptiča pod njo!”
Kralju pa sta se razmrcvarjena viteza zasmilila in dejal jima jo prijazno: “V treh dneh pridita, gospoda, zopet po svoji suknji, in tudi moja hvala vama ne izostane! ’ ’
Peneč se od jeze in ne da bi kralja pozdravila, sta jo Lakotnik in Krnjav popihala z dvora. V najtemnejšem gozdnem zakotju sta si poiskala zavetja in le ponoči sta se priplazila ven na rosnate travnike, kjer sta se valjala po travi, hladeč si bolečine. A na kraljev dvor ni odsihdob prišel nikdar več niti volk niti maček.
Zvitorepka jopo odhodu obeh golono-gih vitezov zapovedala psu Vaški, naj zaneti ogenj in naj s toplo vodo umije kože svojih bratičov. Pes je storil, kar mu je naročila, in Zvitorepka jo dejala
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
KOVINSKA OKNA IN POLKNA
FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INGAS 6021 Telef. 61-6184.
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1356
kralju: “Treba Vam je še kurje juhe, milostni kralj; a kurotina mora biti nadevana s svežo slanino!”
Mimi jub je pozval petelina G roben jaka predse in mu velel:	“Tvoje tolste
ženke Čopke mi je treba za leče n je. Lo kar brž mi jo pošlji, ljubi Grobenjak! ” “Gorje!” jo zarahtnl petelin, “njeno življenje mi je ljubše nego mojo lastno! Pojejte rajši mene, gospod kralj, in pustite gospo čopko, naj sirotka živil” iv zvitorepki ta zamena ni bita pogodu. Miroljuh je zato velel dekorju in kuni Krvopiji, naj ujameta kuro. Risoma Lu-kavcu in Lukavki pa je dejal: “Izrežita gospodu Sčetineu iz stegna velik kos tolšče, kakor želi Zvitorepka! ’ ’
“Samo nekaj mi je še treba, milostni gospod kralj,” pripomni rjavka; “jermen iz pasjega usnja še potrebujem; tega pa Vam naj gospod Vaška podari!” Ko je bil pes Vaška prinesel skrbno umita kožuha svojih b ra tičev, mu je kralj velel: “Daj mi usnjat pas iz svoje kože, ljubi Vaška; bogato te obdarim za to! ”
“Gospod, usmilite se me!” moleduje prestrašeni pes. “Pomislite, kako se Vam bo rogal ves svet, če izve, da Vas je zdravila Zvitorepka, ki jo je lečenja naučil sam bogn as varuj! ’ ’
Toda kralj mu odvrne: “Ljubi Vaška, vedno si mi zvesto in vdano služil in visoko te čislam spričo tvoje vdanosti. A ko mi jermen odrečoš, hi bila to moja smrt in to hi te gotovo žalostilo; kajne, verni moj sluga?”
lem besedam Vaška ni mogel ugovarjati; pustil je zato, da so mu od nosa pa do repa izrezali širok trak iz kožuha. Junaško je prenašal hude muke in odšel nato tiho z dvora, ne da bi komu količkaj potožil.
(Nadaljevanje)
VSA STAVBENA DELA
Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3405
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte ln proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIRO 5327-31 Bs. Aires. — U. T. 60—0277.
V 111 a Deveto
Krščanska socijalna načela
TUDI ZA CERKEV JE TREBA DATI DELAVCEM
ČAS
Med dolžnostmi, ki jih našteva papež kot dolžnosti delodajalcev do delavcev je tudi ta, “da se je treba ozirati na verske dolžnosti in duševno izobrazbo proletarcev.” Zato mora gospodar doovliti, da more delavec primerno dobo časa posvetiti svojemu verskemu čutu. “Kdor bi le površno bral te besede, bi si mislil, kaj pomaga to delavcu, saj se s -tem ne more obleči in tudi ne nasititi. Res je za človeka, ki nima hrane in obleke, trenutno najbolj potrebno, da to oboje dobi. Toda tu ne gre za trenutno, enodnevno rešitev socialnega vprašanja, ampak zato, da bi trajno zavladala pravičnost. Trajna rešitev socialnega vprašanja je možna edino le na podlagi vere in v tem tiči globoki socialni pomen vere.
Trajne rešitve ne more prinesti socialna revolucija, kajti ona pač trenutno spremeni lastnike premoženja, toda ljudi samih ne spreminja. In to je njena glavna slabost. Denar in oblast imata na človeka tak vpliv, da kmalu spremenita prejšnjega zatiranca v novega zatiravca, tako da postane potrebna nova socialna revolucija in ponavljala bi se zopet stara zgodba.
Prvtako ne more prinesti rešitve socialnega vprašanja takozvana socialna evolucija potom vedno pravičnejše socialne zakonodaje. Gotovo je ona nekaj dobrega in koristnega in potrebna, toda vsakdo ve, kaj so zakoni in kdo zakone tudi v resnici spolnuje in izvršuje. Kdor nima v sebi vesti in nravnega čuta, ki mu ga vzgaja vera, bo kljub vsem paragrafom našel pota, da iste obide. In končno tudi najboljši zakonodavec ne more kaznovati sproti vseh prestopkov. Nemogoča je torej trajna rešitev brez vere. Ona je potrebna delodajalcem in delavcem. Potrebna je delodajalcem, ker jih uči spoštovati v delavcu človeka in brata, ona ga uči pravičnosti, da daje vsakemu, kar mu gre, uči ga odvisnosti od Boga, kateremu bo treba dajati nekoč račun o gospodarjenju.
Potrebna pa je vera tudi delavcu; le ona ga uči, da je pravičnost nad silo; ona ga uči vestno in zvesto vršiti svojo dolžnost, tudi če ni nad njim kontrole; mu daje moč, da se celo v obrambi svojih pravic zdrži sile, ki mu jo narekuje človeški čut jeze in maščevalnosti.
Povsem razumljivo je, zakaj papež naroča delodajalcem, da je njihova dolžnost, dati delavcem potreben čas, da zadoste svojemu verskemu čutu. Sami sebi si oni lahko pomagajo; prosti so kadar sami hočejo. Nekaj drugega je za podložnega uslužbenca. Le od
volje gospodarjeve je večkrat odvisno, če more zadostiti svoji veri ali ne. Dejstvo je, da je dandanes mnogo delavcev zelo mlačnih v veri in mnogo tudi takih, ki vere sploh nimajo. Mnogi žive v prepričanju, da je temu dejstvu vzrok edino socialna demokracija ali pa komunizem, ki proglašata vero za zasebno stvar ter v svojem časopisju stalno in pa neumorno napadata vero in cerkev. Res je sicer, da na mnoge to vpliva, zlasti če se dado povsem vplivati od svojega časopisa. Toda papež očividno ni teh misli. Dobro je vedel in zato tudi poudaril dolžnosti delodajalcev — da je marsikateremu delavcu in delavki v resnici težko živeti po katoliškem nauku.
Kot naj navadne j ša in obenem naj učinkovitejša sredstva za ohranitev vere in nravnosti se priporoča obisk pridig, sv. maše ob nedeljah in praznikih in pogosti prejem zakramentov. Potrebne so pridige, ki naj bi verniku dale potrebno oporo v boju zoper napade na vero, ki jih sliši v službi, na potu, med tovariši, v gostilni, ki jih bere v časnikih in knjigah, katere mu slučajno pridejo v roke. Poduk in utemeljitev verskih resnic bi mu mogla nuditi nedeljska pridiga in krščanski nauk. Potrebne so maše in pogosti prejem zakramentov radi milosti in božje pomoči, ki jo človek potrebuje v boju zoper lastno poželjenje in zoper hibe sveta v slabih kino- ali gledaliških predstavah, v slabih knjigah, v nalašč zato preračunanih izložbenih oknih itd.
To so dejstva, ki jih katoličani priznavamo. Pa kaj nas uči realno življenje? Res, da so nekateri poklici taki, ki zahtevajo več dela, oz. nočno delo, toda zakaj se ne nastavi oz. ne sprejme več delavcev? Velika množica pa je delavcev in delavk, ki jim je skozi celo leto, pol leta, več mesecev, vsak mesec par tednov enostavno onemogočeno prisostvovanje pri pridigi in maši, ki jim je pogost prejem zakramentov onemogočen, ali otežko-čen. Ali se moremo potem čuditi, če pri takem človeku vera peša ali polagoma izgine?
In takih slučajev je mnogo. So med temi vajenci in vajenke, ki morajo obiskovati obrtno nadaljevalno šolo, pa jih gospodar ne pusti cel emesece preje k maši; so med temi uslužbenci v kavarnah, gostilnah, prodajalnah, služkinje, delavci po tovarnah, pri stavbah itd.
Vsak lahko iz tega spozna, kako opravičena je zahteva papeževa, lahko pa tudi vidi, da je zastonj pričakovati, da bo delavec izvrševal svoje dolžnosti, če nima vere in vere ne more imeti ali vsaj ne ohraniti, če mu ne dopušča služba, da bi zadostil v naj skromnejši meri svojemu verskemu čutu.
(Nadaljevanje)
VAŽNA IZJAVA JUGOSLOVANSKE VLADE
Kr. jugoslovanska vlada v Londonu je pooblastila poslaništvo v Buenos Airesu, da objavi deklaracijo, ki so jo soglasno odobrile vse skupine zastopane v vladi.
Deklaracija se glasi:
“Vsi znaki kažejo, da stopamo, če že ne v zaključno, pa vsaj v odločilno fazo sedanje vojne. To nas sili, da jasno in točno izjavimo naše vojne cilje in splošne smernice naše politike. Med našo in angleško vlado so se že začeli razgovori za VZPOREDITEV DELAVNOSTI NAŠIH ČETNKOV z vojno akcijo zaveznikov na Balkanu. Toda koordinacija vojaške delavnosti ne zadostuje; predvsem je potrebno, da se doseže koordinacija naše politične delavnosti s tem, da se jugoslovanski vojni cilji spravijo v okvir politike naših velikih zaveznikov.
Naši vojni cilji so določeni po vsem teni, kar se je doslej zgodilo. Po zasužnjenju in razkosanju Jugoslavije more sleherna jugoslovanska vlada imeti eno samo po-
litiko: osvoboditev Jugoslavije in vzpostavitev njene celote kot države. To jo življenjska potreba vseh Jugoslovanov, in to zahtevajo načela mednarodne pravič. nosti, za katere uveljavljenje se borijo Zedinjeni Narodi. Jugoslovanska vlada je šla iz dežele, ker je hotela nadaljevati borbo proti sovražniku do kraja in ker je hotela ohraniti solidarnost z zapadnimi demokracijami. S tem samim dejstvom je vlada določila svoje vojne cilje in osnovne smernice svoje politike.
Vkljub vsem razlikam v mišljenju smo prepričani, da danes vsi jasno vidimo, kakor smo to videli tudi pred d verni leti da je JUGOSLOVANSKA POLITIČNA SMERNCA edina mogoča smernica. Z izvajanjem te jugoslovanske politike mi najbolje služimo pravim koristim Srbov, Hrvatov in Slovencev. Res je, da po izkušnjah zadnjih dvajset let mnogi mislijo, da ni mogoče vzpostaviti Jugoslavijo na temelju popolne etnične edinosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda, če je izkustvo pokazalo, da obstoja srbski nacio-
nalizem, hrvaški nacionalizem in slovenski nacionalizem, s katerimi treba računati, iz tega ne sledi, da bi bilo potrebno razkosati Jugoslavijo in na mesto nje postaviti posebno srbsko, posebno hrvaško in posebno slovensko državo. Ko so se, pred 25 leti, tako Srbi kakor Hrvati in Slovenci borili za svojo svobodo, so jasno videli, da je ne morejo doseči, če ne združijo svojih sil. Danes je to še bolj vidno nego pred 25 leti. Kako je to izvedljivo? Nekoč je neki Srb uporabil sledečo formulo: “Močna Srbija v močni Jugoslaviji’’, kar pomeni, da močne Srbije ni brez močne Jugoslavije, in tudi močne Jugoslavije ne brez močne Srbije. Ista formula bi se mogla uporabiti tudi glede Hrvaške in Slovenije.
čimbolj se približuje odločilna faza vojne, tembolj moramo nagla sati te os-novvne ideje, ko se obračamo našim zaveznikom ali našemu narodu. Na umu pa moramo imeti sledeča dejstva:	Tekom
svojega dolgega trajanja je današnja vojna spremenila svoj značaj za vse Zerti.
“SLOVENSKA KRAJINA”
Javljamo, da je dr. Korman 'predložil sledeče cene za operacije v grlu za naše člane:
Mandeljni (amigdalas) pri velikih 35.— $; pri otrokih 30.— $. Obisk v konzultoriju 2.— $. — Obisk na dom 3.— $.
Polletni račun od občnega zbora. (Računi so bili sklenjeni
dne 15. januarja 1943)) — do 30. junija 1943.
članarine plačano .......... .	............. $ 516.50
Vinska trgatev in veselica sta prinesli ...... 249.65
Ostalih prijemkov (dar pevcev in igralcev) „ 60.20
Skupno prejeto $ 826.35
IZPLAČANO: Pogreb in podpore ............... $ 247.—
Stroški veselic .........................., , „ 110.25
Najemnine ....................................100.—
Upravni stroški ............ ,.............. „	24.55
V	banko naloženo	.....................    „	400.—
Skupno S	831.80
V	blagajni	je bilo	15. I. 1913 ............. S	332.25
30. junija	1943 ostane v	blagajni .........  $	276.80
Zahvalim se vsem članom na rednom plačuvanju in prosim da bj tiidi naprej tak vörni ostali. Ništemi so pa šče zaostani,
yir>i~ir>	i nrm ... mnnr	im—»<-»
j JUAN B 0 G A N I jj
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA — 1925 U. T. 47, Cuyo 6894
Buenos Aires	Q
o
tL—	—nr—toi	-r.r-.i-M- - tor-, ni	--=
VESEL DAN NA AVELLANEDI
Res smo imeli veseli dan 20. junija, kot se ga sploh nismo čakali. Obiskali so nas č. g. Pernišek Ludovik, salezijanec, ki so prišli na obisk v Buenos Aires.
Ker takrat ni bila zapovedana maša na Avellanedi, smo kar tako, glas dali eden drugemu in sv. maša je bila precej lepo obiskana. Pevski zbor zapoje lepe pesmice, katere g. mašnik že dolgo niso slišali. Kar srce se njim je razveselilo, ko že tako dolgo niso slišali slovenske pesmi.
želimo g. Pernišku, da bi se večkrat potrudili in prišli v Buenos Aires svoje rojake obiskat.
Kosilo smo imeli v gostilni g. škaperja kjer se je zbralo par rojakov krog mize. Je bilo prav veselo in lušno. Res na Avellanedi je že bilo lotos dosti mašnikov na obisku, kateri so vsi ohranili dober spomin. Mi pa želimo naj vodijo svoje ovčice po tej pravi poti, da bi mogli mnogo duš rešiti grešnega stana in tako pripeljati v sveta nebesa.
želim g. Pernišku kakor njihov prijatelj, dosti sreče v mašniškem stanu. Res težki križ je misijonski križ, pa po božji volji moremo vse prenašati, da se tako enkrat vsi skupaj snidemo tam gori v svetih nebesih. — Rojak Bojnec Franc.
D
o
n
DUHOVNO ŽIVLJENJE Pasco 431
Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGETINO TARIFA REDUCIDA Concesion 2560.
šterč prosim, naj tiidi svojo dužnost čim prle izvrše in dokažejo, da so naši zvesti člani, štere eden gne v kraj ne spravi.
Z društvenim pozdravom
Blagajnik Štefan Ritopcr.
Pozivamo vse rojake na lepo igro — burko
“KAKRŠEN GOSPOD TAK SLUGA”
ki jo društvu uprizori v SOBOTO 20. AVGUSTA ob 20 uri na MAN. ESTEVEZ 75, AVELLANEDA.
“SLOVENSKI DOM” uprizori Krekovo burko
“TRI SESTRE”
V dvorani: ALSINA 2832 (blizu Pl. Once) 8. AVGUSTA OB 17 URI.
Pridite, prav iz srca se beste razvedrili!
j	A M A R O	j
|	MONTE C U D1 N E |
:	A Z A F R A N	\
| MONTE CUDINE
I	CALIDAD Y RENDIMIENTO	r
j MONTE CUDINE S. R. Ltda.
|	BELGRANO 2280	?
V SOBOTO CELI DAN	!
r
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v	j
FOTO SAVA	|
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606	!
njene Narode, če jo primerjamo s prvimi početki vojne. Današnja vojna ni samo obrambna vojna proti Osišču, marveč je VOJNA ZA NOV RED, ki bo, z ene strani, dal narodom potrebna jamstva, da v bodoče ne bo več vojn (torej mednarodni mir), z druge pa, da tudi ne bo več gospodarskih kriz in brezposelnosti (torej so-cijalni mir). če hoče Jugoslavija računati s popolno pomočjo svojih zaveznikov mora dokazati, da želi in da je sposobna sodelovati z njimi za vpostavitev takega novega reda. V ta namen mora Jugoslavija, kakor morajo tudi ostali Zedinjeni narodi, popolnoma revidirati svoje ustanove v duhu pomlajene demokracije. O reviziji svojih ustanov ima določati narod. Toda iz današnjega razvoja dogod-
kov se zdi opravičena predpostavka, da je DOBA CENTRALIZMA MINULA in da se bodočnost nagiba k več ali manj federativni rešitvi, ki bi omogočila Srbom, Hrvatom in Slovencem da sodelujejo pri uveljavljanju svojih skupnih političnih ciljev brez da bi se odrekli svoji etnični individualnosti. Takšna organizacija bi najbolj odgovarjala demokratski ideologiji Zedinjenih Narodov.
Končno je treba pripomniti da Jugoslavija ni šla v vojno z zavojevalnimi nameni. Toda Atlantska Izjava ji daje pravico zahtevati, da se ji VRNEJO VSI ONI KRAJI, KI IMAJO ČISTO JUGOSLOVANSKI ZNAČAJ in ki se danes nahajajo pod tujo in sovražno okupacijo.
Vzpostavitev večje in močnejše Jugoslavije, organizirane v demokratskem duhu, to so vojni cilji, ki jih sleherna jugoslovanska vlada mora imeti pred očmi. Ti cilji so bili že večkrat izneseni v deklaracijah Nj. V. kralja in Kr. vlade. Bili so prav posebno poudarjeni v kraljevem govoru od 1. decembra 1942. Toda danes, ko stopamo v odločilno fazo vojne, je naša dolžnost, da ponovno naglasimo te cilje kot skupni ideal, okoli katerega se morajo zbrati vsi Srbi, Hrvati- jn Slovenci v teh zgodovinskih dneh.”
To deklaracijo so odobrile vse skupine zastopane v jugoslovanski vladi in se zato more smatrati kot dokaz sporazuma, doseženega med Srbi, Hrvati in Slovenci glede osnovnih vprašanj Jugoslavije.