UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR, TELOVADNI DOM - LJUBLJANA Tel. 33-85 — Ček. rač. uprave 16.416 LETO II. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE ŠTEV. 27 IZHAJA REDNO VSAKO SREDO MESEČNA NAROČNINA DIN 12— Rokopisi se ne v r a č a J o M&adina tnoKa &CU nojt&ec nova (li&ku&tuKe Prvi fizkulfurni zlet Jugoslovanske armade bo v Beogradu od 25. julija do 4. avgusta 1946 Zaradi izredne zanimivosti in stvarne kritike, posnemamo po »Mladink v izvlečku uvodnik predsednika LMS, tov. Janeza Vipotnika: »0 nekaterih napakah naše organizacije v Siz-kulturi«. Dosedanji množični fizkulfurni nastopi so nam razkrili marsikaj. Z njimi smo hoteli, da bi fizkul-tura postala last širokih ljudskih množic, da bi vsi tisti, ki so se udeležili teh množičnih nastopov tudi postali in ostali aktivni fiz-kulturniki, da bi se res napolnile naše telovadnice in igrišča, da bi se število članovFizkulturne zveze Slovenije neprestano večalo. Pomladni kros je imel značaj množičnosti. Lepo število ljudi, predvsem mladine, je sodelovalo v njem, toda le majhen del teh, ki so prvič nastopali v fizkultur-nem pokretu, je ostalo v telesno-vzgojnih vrstah. Velik uspeh pomladnega krosa je ostal neizrabljen, še več, število aktivnih fiz-kulturnikov se je rajši znižalo kot povečalo. Kje tiče vzroki tega pojava? Vsekakor zlasti v mladini in v njenem odnosu do fizkulturnega pokreta. Mladina je bila od prvega dne glavni nosilec novega, fizkulturnega pokreta. Nosilec mora biti tudi danes, na njenih ramenih mora sloneti vsa množičnost in glavno delo fizkulture. Mladina, zlasti pa mladinski aktivisti, se morajo zavedati, da s fizkulturnim pokretom dosezamo ne le cilj fizkulture, to je razvijanje in krepitev telesne, zdravstvene in duhovne moči posameznikov ter celote z vsestransko smotrno telesno vzgojo ter tako povečavamo njihovo zmožnost in pripravljenst za obrambo domovine, obrambo socialnih, gospodarskih in kulturnih pridobitev, izvojevanih s težkimi žrtvami v narodno osvobodilni borbi, marveč bomo s pomočjo fizkulturnega pokreta najlaže tudi organizacijsko utrdili našo mladinsko organizacijo, Ljudsko mladino Slovenije. S pomočjo smotrne fizkulture bomo lahko zakti-vizirali vedno nove mladince, jih osvobodili vsakega reakcionarnega vpliva in pomnožili naše vrste. S pestrostjo fizkulture se bomo znebili morebitne ozkosti organizacije Ljudske mladine Slovenije, če nas ta utesnuje in nam ne da pravega razmaha. S pomočjo fizkulture bomo najbolje in najlaže učvrstili organizacijo na vasi, ki je ena naših bolečih točk. «HUIIIIIIIUIIINIUIIIIIIIHUimillllHIII|UIMIHilNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHItllllllHllltttlllllttlllll Prenekateri naši mladinci se pritožujejo, da jim manjka novih organizacijskih oblik, s katerimi bi pomnožili mladinske vrste, učvrstili organizacijo. Evo, v fiz-kulturi jih bomo našli na pretek. Ne gre le za splošno znane stvari, kot so igre z žogo, lahka atletika, plavanje itd., marveč za stvari, ki prav tako spadajo v fizkulturo: modelarstvo, jadranje, padobran-stvo, motorno letanje, športno pomorstvo, motociklizem, obvladanje in spoznavanje moderne tehnike, radioamaterstvo, foto-amaterstvo, razvijanje smisla za konstrukcije, ljubezen do tehnike, streljanje v tarčo, marširanje, forsirani marš na dolge proge, tek preko zaprek, jahanje itd. Nikjer ne bomo našli toliko pestrosti, tako velikih možnosti za aktivizacijo mladine kot v fiz-kulturi. Seveda je treba za izvedbo vsega naštetega strokovnega kadra. Tu trčimo na novo bolečo mesto v naši fizkulturi in na nove napake mladine. Ne manjka nam strokovnega kadra, dovolj ljudi imamo, ki se prav dobro spoznajo v vseh mogočih oblikah fizkulture ter so pripravljeni požrtvovalno sodelovati v fizkulturnem pokretu. Tu in tam je še mogoče kdo med njimi, ki ga staro življenje, stara miselnost ovira, da bi se hitro in ves predal novemu utripu živega dela, ki ga srečujemo vsepovsod. Toda vsi ti ljudje so s tem, da so se priključili v nov fizkulturni pokret in da mu služijo s predanostjo, dovolj jasno pokazali svojo veliko pripravljenost za sodelovanje. Brez tega sodelovanja bomo težko vodili fizkulturo. Če pa to sodelovanje dobro prepletemo z novim življenjem, če združimo njihovo strokovno sposobnost z mladinskim ustvarjalnim poletom, bomo skovali čvrsto, neporušljivo vez, in z njo vse pogoje za najlepši razvoj fizkulture. Saj imamo vsi en sam smoter pred seboj: čim boljši, čim bolj množični fizkulturni pokret. Zato je toliko bolj graje vredna zelenost in zaletelost nekaterih mladincev, ki je včasih iskala pri starejših fizkulturnikih malenkostnih napak, govorila o »čistkah« itd. Zato je toliko bolj potrebno, da naši mladinci, zlasti pa mladinski funkcionarji z vsem razumevanjem sodelujejo v fizkulturi, spoštujejo starejše tovariše in se od njih uče. Pionirji korakajo v paradi Borci Jugoslovanske armade na paradi Fizkulturnega dne v Ljubljani V Beogradu se bo konec julija začelo tekmovanje fizkulturnikov Jugoslovanske armade in mornarice. Tekmovali bodo posamezniki in moštva. Zlet bo velika manifestacija uspehov armade v raznih fizkulturnih panogah. že dolgo časa se množice borcev naše armade pripravljajo na zlet in nastopajo na številnih izbirnih tekmovanjih. Organizatorji tekmovanja so se okoristili z izkušnjami množičnih tekmovanj v krosu, tako da bo tekmovanje tudi v organizacijskem pogledu na višku. Spored zleta je zelo pester. Razen množičnih skupnih telovadnih nastopov, bodo tudi tekmovanja v raznih fizkulturnih panogah. Ena od najvažnejših panog v katerih bodo tekmovali naši vojaki je lahka atletika. Partizanski marš Posebno zanimanje vlada za novo panogo, to je za partizanski marš, v katerem tekmujejo moštva po 5 tek- movalcev izmenoma v hoji in teku na stezi dolgi 45 km. Tekmovalci so pri tej tekmi oblečeni v lahko športno obleko, s seboj imajo nož in šotorsko krilo, ker je eden od pogojev tekmovanja, da pride na cilj vseh 5 tekmovalcev vsakega moštva, ki morajo v slučaju, da eden od njih med tekmovanjem omaga, napraviti nosila in ga prinesti na cilj. Med tekmovanjem se tekmovalci na posebnih zato organiziranih postajah lahko okrepe s kruhom, čajem in sladkorjem. To tekmovanje zahteva od tekmovalca premagovanje izrednih naporov in je na ta način simbolično prikazan eden od številnih dni, ki so jih partizanske enote preživele na maršu in tovarištvo borcev, ki so često več deset kilometrov nosili svoje ranjene ali bolne tovariše. Predtekmovanja v partizanskem maršu, ki so bila pred kratkim v vseh enotah na 30 km dolgi stezi, so pokazala, da so se borci za to tekmovanje dobro pripravili. V plavanju bodo tekmovali v vseh osnovnih disciplinah, kakor tudi v štafetah. V nogometu bodo tekmovale med seboj vse reprezentance večjih enot, ki so bile izbrane v predtekmovanjih. Prvenstvo se bo izvedlo po sistemu izpadanja, končni zmagovalec pa bo odigral še tekmo z moštvom Centralnega doma Jugoslovanske armade Partizanom. Poleg tega bodo še tekmovanja v košarki, odbojki in telovadnem četveroboju. Bojna tekmovanja Najbolj se zanimajo borci za bojna tekmovanja, to je, za patrolni tek s streljanjem in metanjem bomb, za streljanje z vojaško puško m pištolo. Prvič bo izvedeno tudi množično tekmovanje v šesteroboju, na katerem bo sodelovalo iz vsake enote okrog 100 tekmovalcev. Konjeniške enote bodo tekmovale v ( modernem olimpijskem peteroboju, ki obsega jahanje čez zapreke, sabljanje, ! plavanje na 300 m in tek na 4000 m. j Zadnje dni zleta bosta dva javna nastopa, zadnji dan pa mimohod vseh tekmovalcev. Finalna tekmovanja v lahki atletiki, odbojki, košarki in nogometu bodo 2. avgusta. 3. avgusta bo množični nastop konjenice, 4. avg. pa, poleg mimohoda in nadaljevanja | tekem v lahki atletiki in telovadbi, zletne vaje s puškami in nastop mor-I narice. Isti dan bo tudi tekmovanje v partizanskem maršu in svečana objava zmagovalcev. 5000 tekmovalcev in vodnikov Na zletu bo sodelovalo okrog 5000 tekmovalcev in vodnikov, kar je najboljši dokaz, kako je napredovalo fiz-kulturno gibanje v naši armadi. Veliko tovarišev je izvedelo za fizkulturo in jo začelo gojiti šele z vstopom v armado. Izkoristili so možnosti, ki jim jih nudi življenje v armadi za udejstvovanje v fizkulturi in že sedaj dosegajo dobre uspeh§ pod vodstvom svojih fizkulturnih vodnikov. To je tudi dokaz, da so naši borci spoznali, da je fizkultura eno od osnovnih sredstev za okrepitev borbene sposobnosti naših enot. Odkritje spomenika v Podutiku kolesarjem, padlim v osvobodilni borbi Velika je vrzel v kolesarski panogi, ki je nastala po osvoboditvi. Manjkajo namreč vsi tisti najagil-nejši, ki so se borili za našo osvoboditev in žrtvovali za njo svoje najdražje -— svoja mlada življenja. 23 je teh junakov, Tn sicer Peternel Janez, Kosi Slavko, Gregorič Janko, Korenin Franc, Grabnar Franc, Gračner Jože, Kesič Karel, Avbelj Tine, Anžič Franc, Pelc Pavel, Hamberger Slavko, Špacapan Milko, Zupan Jože, Fink Anton, Lukman Friderik, Hribernik Friderik, Jesenovec Vinko, Smrekar Bernard, Bartelj Ivan, Anžič Janez, Krašovec Franc, Erlich Egon, Meže Vilko. Kdo se teh fantov ne spominja, ko so se udejstvovali v našem kolesarskem športu ? Pa ne samo to, dičila jih je tudi njihova proletarska zavest, saj so se vnemah za cilje, za katere se je bila osvobodilna borba, že davno prej, v časih preživele Jugoslavije. Svetel primer za to nam daje borec Erlich Egon, ki je dal svoje življenje v španski državljanski vojni; borbo za iste cilje je že takrat vodil tudi Kesič Karel in še drugi. Kaj pa naš Peternel Janez? Že ob samem vko- rakanju tujca na naše ozemlje je ta junak prijel za puško in se postavil v bran za našo osvoboditev. Koliko je ta borec prenesel trpljenja v gozdovih, v internaciji in zopet v hribih, dokler ga ni podrla izdajalčeva krogla. Med take borce ki so prijeli za puško takoj v začetku spadajo tudi Krašovec Franc, Pelc Pavle in še drugi, ki niso mogli prenašati nasilnikovih zločinstev nad našim ljudstvom in našo zemljo. Da bi spomin in hvaležnost na te vrle borce ne šel v pozabo, so preostali športni kolesarji sklenili, da jim postavijo spomenik, ki ga bodo odkrili 7. julija ob 14. uri na klancu nad Podutikom, t. j. na mestu, kjer so se mnogi izmed padlih tovarišev kosali v številnih tekmah in najbolj napenjali svoje mišice. Odločili so se tudi, da uvedejo spominske kolesarske dirke, ki naj bi bile vsako leto na določen dan. Prva dirka bo na dan odkritja spomenika in sicer na znani krožni podutiški progi. Kot prva skupina bodo takoj po spominski proslavi nastopili dirkači-turisti na 16 km (2 kroga), drugi pa člani in mladinci na 48 km (6 krogov). Kolesarji-dirkači! Dolžnost nas vseh je, da se našim padlim tovarišem borcem oddolžimo za njihovo veliko žrtev, da jo' znamo ceniti in jim biti hvaležni. To bomo dokazali s tem, da brez ugovora nastopimo na teh spominskih dirkah. M-r. Odhod naših tekmovalcev in tekmovalk na balkansko prvenstvo Po izbirnih tekmah v Zagrebu so se zbrali v Ljubljani najboljši slovenski tekmovalci in tekmovalke v orodni telovadbi k skupni vadbi. Kogar je ta teden zanesla pot mimo Tabora, je imel priliko videti, s kakšno resnostjo so se telovadci in telovadke pripravljali in vadili za te važne tekme. Vsi so Se trudili, da bi svoje vaje izvedli čim lepše, si pridobili sigurnost v izvedbi in zboljšali svoje sestave. Izbrana vrsta je bila že precej homogena, v tem kratkem času so pa tekmovalci in tekmovalke toliko pridobili, da lahko pričakujemo, da nas bodo z uspehom in častno zastopali. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so mnogi tekmovalci kljub kratkemu urjenju in petletni prekinitvi že na mednarodni predvojni stopnji. V soboto popoldne je odpotovalo v Beograd 6 tekmovalcev in 4 tekmovalke, da skupno z ostalimi reprezentanti izvršijo zadnje priprave in dosežejo enotnost vrste. Pred odhodom v Sofijo bo v Beogradu 3. julija zvečer telovadna akademija, na kateri bosta obe vrsti nastopili na orodju in tako pokazali svojo izvežbanost. Dne 8., 9. in 10. julija pa se začno v Sofiji tekme v orodni telovadbi, kjer se bodo pomerile najboljše vrste Bolgarije, Romunije, Albanije in Jugoslavije. 1. avgust — začetek tekmovanj za fizkulturni znak! Pred začetkom tekem: 2a K&pu&Aikjo - napK&jf" (2 V dneh od 12. do 20. junija t. 1. je bil v Beogradu tečaj za izvedbo tekmovanja za fizkulturni znak (ZREN). Kratica pomeni »Za republiko naprej!« Na poziv Fizkul-turne zveze Jugoslavije se je zbralo v navedenih dneh v šoli za telesno vzgojo okoli 65 tečajnikov in tečajnic iz vse Jugoslavije. Ti tečajniki so bili deloma člani Fizkultur-nih zvez in okrožij vseh federalnih republik, največ pa je bilo med njimi fizkulturnih referentov naše največje množične organizacije — Ljudske mladine Jugoslavije. S tem je mladinska organizacija pokazala, da pravilno razume, kake važnosti je tekmovanje za fizkulturni znak ravno za mladino. kulture mora biti deležen sleherni državljan svobodne FLRJ, ne pa samo priviligirani del človeške družbe, kakor je bilo to v stari Jugoslaviji. Današnji fizkulturnik mora biti vsestran, ne pa se posvetiti in gojiti samo eno fizkulturno panogo. Šele ko bo vsa naša mladina vseh slojev deležna res vse-strane telesne vzgoje, bo lahko neustrašeno zrla bodočnosti nasproti. Tekmovalna doba za fizkulturni znak traja eno leto. Letos se prične 1. avgusta in se konča 31. julija 1. 1947. V tem časovnem razdobju morajo biti končana tekmovanja v 5) pa si vsak tekmovalec zbere po 1 od onih disciplin, v kateri je najbolj vešč. V celoti nastopi torej vsak tekmovalec v 16 (15) disciplinah in mora v vseh doseči predpisani minimum. Tekmovalec, ki v kakšni disciplini ni dosegel predpisanega minimuma, se mu fizkulturni znak ne izda. Že samo iz tega razloga je razumljivo, da se bo moral sleherni tekmovalec temeljito pripraviti za to tekmovanje in dobro preizkusiti svoje športne sposobnosti, ako si bo hotel priboriti zaželjeni fizkulturni znak. V tem tiči glavni namen tekmovanja. Rezultati, ki jih mora posamezni tekmovalec doseči za določeni znak s Vrsta vaj in nalog o< CZ) Znak mladincev A Bronasti znak Srebrni znak Zlati znak Priloga B C D B C D B S C D 1 2 Naloge fizkulturnega gibanja v FLRJ m teoretični izpit 1 Higiena telesnih vaj T teoretični izpit 2 3 Delo pri obnovi dežele 20h 30h 40h 50 h 3 4 Osnovno fizično oblikovanje m ž proste vaje, redovne vaje, plezanje itd. 4 5 6 Znanje plavanja z 25 m 25 m 50 m 100 m 5 Smučanje m 3 km 10 km 10 km 10 km 6 30' lh 30" lh 35' lh 45' lh 20' lh 25' lh 35' lh 10' | lh 15' lh 25' « 2 km 4 km 4 km 4 km 25' 55' lh lh 05' 50' 55' 1 h 45' 50' 55' 7 8 9 Hoja m 10 km 20 km 20 km 20 km z obl žilvijo 12 kg 7 lh 50' 3h 40' 3h 45' 4h 3h 20' 3h 20' 3h 40' 3h 20' 3h 20' 3h 40' s 10 km 15 km 15 km 15 km z obtežitvijo 8 kg 2h 3h | 3h 05' 3h 15' 2h 45' 2h 50' 3h 2h 45' 2h 50' 3h Tek čez zapreke 100 m 150 m 150 m 150 m 8 T 30" 40" 1' 50" 1' 55" | 2' 1'40" 1'45" | 1'50" 1' 30" 1' 35" 1' 40" Vztrajnostni tek m 1000 m 1500 m 3000 m 9 3' 40" 3' 50" 4' 5'40" 6' 6'20" 12' 25"| 13' 13'40" 10 Streljanje m 100 m 150 m 150 m 10 25 23 20 30 28 25 35 33 30 * 50 m 75 m 75 m 30 33 30 35 33 30 40 38 | 35 Na tabeli je prva skupina nalog, ki jih morajo tekmovalci izpolniti vse in ne samo izbrati eno. Tečaj je vseboval praktično in teoretično predelavo pravilnika o tekmovanju, kakor tudi način enotne izvedbe priprav in tekmovanja po vsej Jugoslaviji. Delovni čas je bil osem ur dnevno in to od 7. do pol 13. in od 16. do 19. Po večerji so bili od 20. do 22. diskusijski večeri, pri katerih so se obravnavala sporna vprašanja. Hrana, ki je bila prav dobra, in prenočišče smo imeli skupno s tečajniki enoletne šole za telesno vzgojo. Ker je bilo med tečajniki mnogo takih, ki niso vedeli kaj pomeni »ZREN«, je razumljivo, da večina našega naroda in tudi mladina še ne ve, kaj je to »ZREN«, kakšnega pomena je za naše fizkulturno gibanje in razmah in kar je najvažnejše, da ne ve, kakšne važnosti je to tekmovanje za trajno ohranitev s krvjo pridobljenih dobrin osvobodilne borbe! Čitateljem »Poleta« danes na kratko podajamo 1. namen tekmovanja za fizkulturni znak in 2. v glavnih obrisih obseg in način tekmovanja. To tekmovanje je za vse nas nekaj popolnoma novega. Namen tega tekmovanja je jasno izražen v naslovu samem. »Za republiko naprej!« Naša nova Jugoslavija je postavljena na popolnoma nove temelje, zato je tudi nujna potreba, da se naši fizkulturi dajo novi, zdravi temelji, s pomočjo katerih bo v nekaj letih izšel nov, svež in krepak rod, ki se bo v polni meri zavedal gesla »Za republiko naprej«! Nova načela današnje fiz-kulture t. j. množičnost in vse-stranost se jasno odraža v tekmovanju ZREtT-a. Duh novega časa nam ni prinesel novih športnih panog, kajti one so nam vsem več ali manj znane izpred vojne; novost sodobne fizkulture je ravno v množičnosti in vsestranosti. Fiz- vseh fizkulturnih panogah za vse one tekmovalce, ki so poslali do 15. julija po svojih fizkulturnih društvih tekmovalne prijave onemu okrožnemu centru ZREN-a, v 'katerega spadajo. Prijavni termini se vrste četrtletno: avgusta, decembra in aprila. V prijavi mora tekmovalec navesti, za katero značko namerava tekmovati (ali za značko mladine, za bronasto, srebrno ali zlato) in v kateri fizkulturni panogi. Vse tekmovanje je namreč razdeljeno na 7 skupin (za mladino in ženske v 6). Prva skupina obsega 10 disciplin, ki so za vsakega tekmovalca obvezne v celoti. Iz ostalih 6 skupin (za mladino in ženske so prilagojeni fizkulturni sposobnosti posameznih starostnih kategorij in vfsti značke. Kategorije se dele: moški: ženske: A — od 15—18 leta . 15—18 leta B — od 18—33 leta . 18—28 leta C — od 33—40 leta . 28—35 leta D — od 40 dalje . 35 dalje Na primer: Skok v dalj. Tekmovalci kategorije A imajo svoje minimume, za ostale pa so določeni naslednji minimalni uspehi: bronasta srebrna zlata B -— 4,50 m 5,— 5,30 C — 4,25 m 4,70 5,— D — 4,— m 4,40 4,70 Korče Danilo iiHimiiiiimmmimiiimmmmiimmiiimimiiimimmmmimuimiuimi. Priprave za ZREN Strelske tekme v Mariboru V okviru fizkulturnega tedna so strelci mariborskih društev otvorili strelišče in priredili prvo tekmovanje. Tekmovalo je trideset najboljših strelcev FD Železničarja in FD Maribora. Prvi v Jugoslaviji so preizkusili v strelskem tekmovanju norme, ki so predpisane za fizkulturni znak »Za republiko naprej —-ZREN«, katero se prične letos dne 1. avg. Izkazalo se je. da bo ravno streljanje trd oreh za marsikaterega tekmovalca, kajti streljanje je v obvezni skupini in ga bo moral vsak tekmovalec absolvirati ter se zelo potruditi in vaditi, da bo dosegel predpisano število točk. Za zlati znak je predpisano 35 točk, doseglo jih je pa pet tekmovalcev. Za srebrni znak 30 točk, dosegel jih ni nihče. Za bronasti znak 25 točk, katere so dosegli le trije tekmovalci. Uspehi v tekmovanju petčlanskih moštev so bili: 186 točk 124 „ 89 „ 73 „ 36 44 t. 39 „ 1. FD Maribor I 2. FD Železničar I 3. FD Železničar II 4. FD Maribor II 5. FD Železničar III Uspehi v tekmovanju poedincev pa so sledeči: 1. Mihorko Milovan (M) 2. kap. Vengust Alb. (M) 3. Kajzer Radovan (M) 38 „ 4. Herič Jože (Ž) 38 „ 5. Krajnc Jože (M) 36 „ 6. Planinc Franc (M) 29 „ 7. Bek Adolf (M) 28 „ 8. Satler Vili (ž) 26 „ 9. Arlič Emil (ž) 24 „ 10. Volkov Mihael (M) 22 „ Tekmovalci so oddali na razdaljo 150 m iz ležečega položaja po pet strelov, možnih točk je 50. Tarča 66X66 cm. ! i Seskok s krogov (tov. Vadnov) ............................ Telovadna akademija ljubljanske srednješolske mladine V okviru fizkulturnih prireditev, ki so se vrstile v teh dneh, je tudi ljubljanska srednješolska mladina na predvečer fizkulturnega dne priredila uspelo telovadno akademijo na stadionu Partizana. Vsem nastopajočim se je poznalo, da še niso uspeli prikazati tisto temeljiiitost, katero zahteva vprav nastopanje na takih prireditvah. Saj prvo leto po osvoboditvi, ko je vse delo zajeto tako na široko, je tudi leto obnove v fizkulturi. Naša mladina in z njimi njihovi vzgojitelji, so poleg ogromnega dela uspeli tudi v telesni vadbi pokazati svojo dobro voljo do boljših storitev. Ljudstvo je pravilno razumelo, da utira mladina pot tudi na tem polju in je odobravalo izvedbo naših najmlajših od točke do točke s ploskanjem in navdušenjem. Pripomniti moramo, da je naša okoliška mladina doprinesla k temu večeru največji delež. Spomnimo se samo, kako dobro so izvajale raznoterosti mladinke iz Most, kako šo pionirke iz Št. Vida nabirale dokaj skladno »cvetke« in jih »vezale v šopke« in kako so mladinci pogumno preskakovali mizo. Tudi ostali del sporeda je vreden omembe: ritmične vaje pionirk 3. in 4. razreda gimnazije iz Most, telovadni ples mladih učiteljiščnic in že dokaj izdelani izpadi klasikov v »Floretu«. Vzgojitelji, pazite na osnovno držo teh mladih ljudi, na prožen in odločen korak ter na pristop in odstop k vajam. Vrhunec vsega sporeda je bila brezdvomno res vzorno prikazana sestava članov in članic fizkulturnih društev (dr. Murnik -Gregorka). Kar iz teme se je iztrgal ta »V boj za svobodo«. Prikazali so nam, kako naj bi bili sestavljeni telovadni plesi in slične sestave, kakšno dovršenost nam je doseči s točno in sistema-itičrjo vadbo in v čem obstoja moč takega prikaza. Sestave naj bodo izdatne in koristne mlademu telesu. Ne bodimo zadovoljni z vsakim domislekom. Akademije naj bodo zrel plod našega dela in to sistematičnega dela. Mladina je uvidela, k čemu naj stremi in kam naj pelje njena pot v tem fizkulturnem pravcu. J. Bergant. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiMMiiMiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiMiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimmiiiiiiiimiiiiiuiiiimiiimiMiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimif Tretja zmaga »Partizana« na Poljskem Nogometno moštvo Centralnega doma JA »Partizan« je odigralo danes v Varšavi tekmo z moštvom »Craco-wie« za pokal poljskega ministra zunanjih zadev. Tekma se je končala z zmago »Partizana« 5:1. Prad pričetkom tekme je poljski minister zunanjih zadev Rzymovski imel govor, v katerem je pozdravil jugoslovanske igralce. Za njim je govoril poslanik FLRJ v Varšavi Ljumovič. Takoj po pričetku tekme so Jugoslovani prevzeli iniciativo in preša v napad. Prvi gol je zabil Matekalo v 13. minuti. V 18. minuti je Bobek dosegel drugega. V drugem polčasu je Rupnik zabil dva, Matekalo pa 1 gol. Jugoslovansko moštvo je bilo tehnično boljše od moštva »Cracovvie«. še hujši poraz Poljakov je preprečil dobri vratar Ribnički. Po končani tekmi so jugoslovanskemu moštvu izročili pokal. Tekmi je prisostvovalo preko 30.000 gledalcev. OBVESTILO PLANINCEM Ljubljanska podružnica Planinskega društva Slovenije obvešča vse člane, ki se zanimajo za letno alpinistiko, da ima društvo na razpolago plezalnike, prečne in vzdolžne Mine, sponke in plezalne vrvi iz banatske konoplje. Člani, ki si želijo nabaviti plezalnike ali ostali material, naj se zglase v društveni pisarni (Masarykova 14), kjer si bodo izbrali primerno velikost in kvaliteto ter prejeli podrobne informacije. Delo in fizkultura — neločljiva zveza v mladinskih delovnih brigadah! Izbirno lahkoatletsko tekmovanje V Ljubljani Zamuda (Olimp) je postavila z 2:37,6 min. državni rekord Nov sovjetski rekord v metu krogle V Leningradu je Gorjainov izboljšal sovjetski rekord, ki ga je imel od 1. 1938. Kanaki od 15,53 m na 15,56 m. že nekaj dni pozneje pa je ta rekord izboljšal Estonec Heino Lip, ki je vrgel kroglo 15,62, kar je sedaj rekord ZSSR. Dobri rezultati čeških plavalcev V tekmovanju v Pragi so dosegli češki plavalci dokaj dobre uspehe, ki so precej enaki najboljšim uspehom naših plavalcev. 200 m: Landkamer 2:24,8, 200 m (prsno): Linhart 2:51,8, 100 m (hrbtno), Kovaf 1:13,0 Potužnik 1:13,2. kom. Od ostalih tekačev se je izkazal še posebno Podlogar v teku na 200 m, dočim v teku na 100 m radi slabega starta ni uspel doseči minimalnega rezultata. Na 100 m je presenetil z dobrim časom tudi Šturm, od ostalih pa še Žgalin v skoku v višino in mu je le malo manjkalo, da bi preskočil 180 cm. Metalci so, kot smo pričakovali, dosegli slabe uspehe. Od deklet sta bilii najboljši Za-mudova lin Jamnikova na 800 m, ki sta obe p,recej zboljšali državni rekord. Na 100 m je kot je bilo pričakovati zmagala Butjeva tesno pred Šentjurčevo. Obe, posebno pa prva, sta sposobni še znatno izboljšati svoje uspehe. Šentjurčeva je prepričevalno zmagala v skoku v daljino, ker ima najboljši zalet ipa tudi tehniko skoka. Temu nasprotno pa Šuma-kova nima ne enega ne drugega, pač pa izreden odriv, ki ga pa ne zna izkoristiti. Zelo dobra sta bila tudi rezultata v metu krogle, v katerem je zmagala Deržkova in met kopja, kjer je bila zmagovalka Topolnikova, dočim so bilii v skoku v višino in v teku čez zapreke rezultati slabši kot smo jih pričakovali. Organizacija tekmovanja je bila izvedena premalo skrbno in sc bo tega vprašanja treba lotiti resneje. Veliko je sicer kriva nediscipliniranost tekmovalcev in pomanjkanje nekaterih priprav, toda ker je bil sodniški zbor dovolj številen, to ne bi smelo biti vzrok pomanjkljivosti. V sodniškem zboru smo opazili posebno to slabo stran, da hočejo biti vsi časomerilci, dočim se drugih funkcij izogibajo. V bodoče bo | treba funkcije sodnikov razdeliti Zamuda Marija (Olimp) nova drž. rekorderka na 800 m Start za tek na 100 m. Druga od leve je zmagovalka Butja Alnm Moški: 100 m: Podlogar (E) 11,4; 200 m: Podlogar 23.0; 400 m: Oberšek (S) 51,5; 400 m zapreke: Skušek (S) 1:00,2; 800 m: Novak (S) 1:58,8; 1500 m: Verhovnik (M) 4:23; 5000 m: Štajner (O) 16:50; višina: Žgalin (K) 175 cm; palica: Pribošek (U) 3.35; krogla: Slamič 11,73; disk: Slamič 35,05; kopje: Trček 43,75. Ženske: 100 m: Butja (T) 13,4; 80 m zapreke: I. Knez (O) 15,0; krogla; Deržek (c) 10,10; kopje: Topolnik 31,88; disk: Knaflič (N. m.) 27,00; daljina: Šentjurc (P) 4,77; višina: Butja 130 cm in 800 m: Zamuda 2:37,6 in Jamnik 2:37,7 (obe boljše od državnega rekorda). Najstarejši tekmovalec H. Slamič, meče disk Lendava vod v nogometnem prvenstvu V nedeljo je bilo odigrano predzadnje kolo nogometnega prvenstva Slovenije. V Ljubljani sta se srečali moštvi domačega »železničarja« in »Olimpa« iz Celja, v Celju pa enajsterica »Dolnje Lendave« in »Rudarja« iz Trbovelj. Železničar (Lj.) : Olimp 6:2 (4:0) Svojo predzadnjo tekmo za nogometno prvenstvo Slovenije je igral ljubljanski »železničar« na domačem igrišču z »Olimpom« iz Celja. Kakor je bilo pričakovati, so zmagali železničarji. Rezultat 6:2 pre- Ali si že poravnal naročnino ■ pričevalno potrjuje nadmoč Ljubljančanov. Vendar so Celjani pred-vedli medlo igro, tako da zmage »železničarja« ne moremo šteti za poseben uspeh. Domače moštvo je nastopilo v neobičajni postavi, ki se ni povsem obnesla. Napad se je najprej znašel. Razbomik na desnem krilu, Levstik v sredini in Šebenik na levem krilu so se z zvezama Cesarjem in Brodnikom dobro ujemali. Vsi so bili dobri v streljanju na gol, pri čemer je imel največ uspeha Levstik. Krilska vrsta, ki je tudi nastopila v spremenjeni postavi, je svoje delo zadovoljivo opravila. Zaradi obolelosti Fileja je bila obramba nekoliko oslabljena. Milerju se je poznalo, da se še ni docela znašel na svojem mestu. Gostje so predvedli slabšo igro, kakor smo jo od njih pričakovali. Zdelo se je, kakor da so se že sprijaznili z dejstvom, da ostanejo na zadnjem mestu v prvenstvu. Dol. Lendava : Rudar 4:3 (3:1) Na igrišču »Olimpa« v Celju sta se pomerili moštvi trboveljskega »Rudarja« in »D. Lendave«. Za to tekmo je zlasti v Ljubljani in Mariboru vladalo veliko zanimanje, ker je enajsterica »Lendave« obema »železničarjema« prav nevaren konkurent za prvo mesto. Lendavcem se je tudi tokrat posrečilo priboriti si obe točki in se znova povzpeti na čelo tabele. V nezanimivi igri so, kakor poročajo iz Celja, premagali svojega nasprotnika 4:3 (3:1). Nedeljsko izbirno tekmovanje lahkoatletov in lahkoatletinj je v kakovostnem pogledu vsekakor uspelo. Tekmovanje je pokazalo, da smo velike vrzeli v vrstah naših najboljših že v veliki meri izpolnili in celo dosegli že uspehe, ki jih nismo niti zadnje leto pred vojno. V razliko od ostalih letošnjih tekmovanj, ko so dosegale za našejpnilike nadpovprečne uspehe samo itovarišice, so se sedaj tudi moški močno popravili in dosegli celo številne najboljše uspehe v državi. Tovarišice pa so zopet potrdile, da z dneva v dan Prizor s teka čez zapreke na 80 m napredujejo ter v vseh točkah sporeda dosegle rezultate, ki so, če že ne najboljši, pa vsaj drugi ali tretji/ v državi. Nekatere točke sporeda so bile pravo presenečenje. To velja posebno za tek na 800 m, v katerem sta dva čisto izenačena tekača Novak in Srakar tekla res taktično in v lepem slogu ter dosegla uspeh, s katerim sta zasluženo najboljša v državi. Isto velja za tek na 400 m, v katerem sta dosegla najboljše uspehe novinec Kolarič in Oberšek. V obeh teikih sta bila prva dva skoraj popolnoma izenačena in zmagala z najmanjšim mogočim nasko- bolj premišljeno, pri čemer je treba upoštevati zlasti to, da se sodnikom, ki še nimajo prakse, dodele že starejši sodniki, ki svoje mlajše tovariše poučujejo in jim pojasnjujejo razne stvari, ki se pojavljajo šele v praksi in jih začetniki pavadno ne znajo rešiti. Zmagovalci tekmovanja so bili: Tekme za fizkulfurni znak osnova naše fizkulture! Fizkulturni dan v Krškem Fizkulturni dan 23. junija je bil otvorjen ob 14. uri z lepo parado vseh fizkulturnikov. Zbor za parado je bil določen pred poslopjem drž. nižje gimnazije. Ob napovedanem času so otvorili povorko motociklisti z državnimi zastavami na vozilih. Njim so sledili kolesarji z zastavicami na kolesih. Za godbo prostovoljnega gasilnega društva sta nesla mladinec in mladinka v spremstvu zastav okrašeno sliko našega maršala Tita. Sledili so pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, članice in člani. Vseh je nastopilo pri paradi 260 fizkulturnikov, ki so bili vsi v lepih novih krojih. Sledila so končno še nogometna moštva Fizkultumega društva in JA, ki so tudi nastopila v svojih krojih. Povorka se je pomikala skozi celo mesto Krško na precej oddaljeno nogometno igrišče. Pogled na pestro sliko povorke je bil lep in oživljajoč. Mesto Krško kaj takega še ni videlo. Ljudje so se čudili, da je društvo v tako kratkem času zmožno takega nastopa. Na nogometnem igrišču je po končani povorki pozdravil fizkul-turnike z vzpodbudnim govorom podpredsednik društva. Predočil je navzočim fizkulturnikom vzgojni pomen fizkulture ter jih pozival k čim večjemu sodelovanju v vseh fizkulturnih panogah. Telovadni nastop Po končanem govoru in odigra-nju državne himne, se je pričelo na lepem nogometnem igrišču tekmovanje v raznih fizkulturnih panogah. Nastopili so vsi oddelki v svojih pestrih krojih. Izvajali so proste vaje, katerih izvedba je v čast vaditeljem, ki so v tako kratkem času pripravili res nekaj lepega. Posebno so ugajale proste vaje članic s spremi j e vanjem harmonike. Zelo učinkovit in enoten je bil njihov nastop. Izvedli so tudi teke na 60, 100, 400 in 1000 m, ter štafeti 4X60 m, in 4X100 m. Rezultati tekov, kakor tudi štafet so zelo dobri. Na progi 100 m je dosegel najboljši čas član društva tov. Kra-tohvil Pepi, ki jo je pretekel v 11,8. Mladinec Rumpret Dragec je progo 1000 m kot prvi pretekel v času 4 min. 5 sek. Pri teku članov in JA pa je zmagal tov. Zorič Pepi v času 3:02,8 minut. Pri teku mladink in članic so se najbolje odrezale tov. Burja Erna, Janžek Marta in Sonja Rogičeva. Gledalci so z velikim zanimanjem sledili poteku tekmovanja. Izvedli so tudi skoke. Najboljša mesta so dosegli Gutič Svetozar iz JA, ki je skočil 5 m 54 cm, članica Burja Berta 3 m 85 cm, ter mladinec Preskar Marjan 4 m 64 cm. Pri metu krogle je dosegel prvo mesto Miloš Pavlovič z 10 m 74 cm. V odbojki je premagal aktiv FD Krško-Videm aktiv Stara vas v razmerju 15:3. Za zaključek je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med moštvoma JA in FD Krško. Zmagalo je FD Krško z 2:1. Vsej prireditvi je prisostvovalo približno 800 gledalcev. V bodoče želimo, da se ljudstvo bolj zaveda pomena in važnosti fizkulture ter se sličnih prireditev udeležuje v čim 'rečjem številu ter s tem da fizkulturnikom zadoščenje za njih požrtvovalno delo in trud. Na prireditvi smo pogrešali predstavnike naših ljudskih oblasti, ki bi jo bili v prvi vrsti dolžni posetiti. Fizkulturno društvo je položilo obračun svojega dela. V nekaj mesecih po osvoboditvi je bilo opravljenega toliko organizacijskega in strokovnega dela, da moramo našim mladim fizkulturnikom le čestitati. Razumljivo je, da so tu in tam še napake in pomanjkljivosti, ki pa bodo z dobro vojo odpravljene in delo izboljšano. Pripomniti moramo, da je okupator zapustil naš Dom ljudske prosvete v zelo slabem stanju, brez stekla v oknih in brez telovadnega orodja in inventarja. Treba je bilo obilo truda, da je društvo svoj dom popravilo vsaj toliko, da lahko služi svojemu namenu. Velike zasluge za to imajo posamezni odborniki društva, zlasti naš neumorni gospodar, ki s svojo organizacijske sposobnostjo vodi vse prireditve našega društva. Prvi fizkulturni dan v Krškem je zadovoljil vse občinstvo, kakor tudi vse sodelujoče. Dokazal je, da se tudi pri nas resno dela. »p.o.iet« bo izhajal ob nedeljah zvečer z najnovejšimi vestmi na 8 straneh! 28. številka izide torej že 7. t. m. Razpis motornih dirk v Ilirski Bistrici Fizkulturno društvo Ilirska Bistrica razpisuje za 14. julij prvo meddruštveno krožno motorno dirko s startom in ciljem v II. Bistrici .pred sodnijo. Dirka se začne ob 15. uri. Dolžina proge je 2160 m. Vozi se: 1. turna kategorija do 500 ccm 3 kroge; 2. turna kategorija do 1200 ccm 4 kroge; 3. športna kategorija do 250 ccm 3 kroge; 4. športna kategorija do 350 ccm 4 kroge; 5. športna kategorija do 500 ccm 5 krogov; 6. športna kategorija do 1000 ccm 5 krogov. Vsak vozač vozi po pravilniku FICM. Pokoravati se mora vodstvu dirk. Skupaj tekmuje največ 5 vozačev. V primeru večjega števila prijavljenih, se starta v dveh ali treh skupinah. Start je stoječ z vžganim motorjem. Vsak vozač sme nastopiti samo dvakrat, tako da pride pri drugi vožnji iz svoje kategorije v naslednjo višjo skupino. Vodstvo si pridržuje pravico premeniti razpis dirke v primeru neugodnih okoliščin. Vozač se sme pritožiti pol ure po objavi rezultatov in to pismeno s 300 lirami kavcije vodstvu dirke, ki takoj razpravlja o pritožbi. Kavcija zapade, če je pritožba neutemeljena. Oficielni trening bo v soboto 13. julija od 17. do 19. ure. V tem času se proga za javni promet zapre. Dirkači naj se. pismeno ali ustmeno prijavijo do 13. t. m. do 9. ure zjutraj na OLO, Ilirska Bistrica odsek za prosveto, oddelek za fizkulturo. Istočasno naj se sporoči kubaturo motorja in v kateri kategoriji namerava tekmovati. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo v D dav-skem domu ob 21, uri, ZAGREBŠKA ŠPORTNA NEDELJA Lahkoatletsko prvenstvo Zagreba V soboto in nedeljo 29. in 30. juni- Troskok: 1. Urbič 13 31, 2. Katic ja je bilo na igrišču Akademičarja 13.11. lahkoatletsko prvenstvo Zagreba. Do- palica: 1. Cvijetič 3.00 m, 2. Feigl seženo je bilo nekaj zelo dobrih rezul- 3 qq m tatov. Najbolj je presenetil na tekmovanju Marjan Urbič (Mladost), ki je skočil 7.32 m v daljino! S tem rezultatom je Urbič med prvimi evropskimi skakalci v daljino. Zelo dober rezultat je postavil tudi vsestrani Marčelja v metu kopja. Njegov met 61.37 m je najboljši v državi. Mladi in nadarjeni Srp je v teku na 110 čez zapreke zmagal v času 16.2, kar je za njega kot začetnika izvrstno, obenem pa stoji na čelu jugoslovanskih tekmovalcev v tej panogi. Dober je bil nadalje Mihalič (Mladost), ki je v teku na 5000 m dosegel svoj najboljši čas 15:46.1. Tudi v disku je presenetil Marčelja, ki se je od zadnjega tekmovanja popravil za cele 4 metre. Met 42.11 ga postavlja v vrsto naših najboljših metalcev diska, takoj za Žerjalom. Slanac je v teku na 100 m dokazal svoje visoke sposobnosti in bo v letošnji sezoni ob močnejši konkurenci še vidno izboljšal svoj uspeh 11.0. Bulič (Slavija) se iz dneva v dan popravlja in je na 400 m dosegel brez naprezanja 52.1. Godler se je v teku na 10.000 m izkazal kot tipičen tekač na dolge proge. Njegov rezultat 33:36.2 je dokaz, da bomo tudi v tej panogi imeli letos izvrstne predstavnike. Urbič je bil še enkrat zmagovalec in sicer v troskoku, kjer je dosegel 13.34. Tudi Djurič in Ceraj na 800, oziroma 1500 m v času 2:01.4 ter 4:11.8 sta dokazala, da napredujemo tudi na srednjih progah, štafeta 4 x 100 m je z zadovoljivimi izmenami dosegla 45.0. Zmagali so tekači Sla-vije v postavi: Tur kal j, Vanič, Despot, Buljič. Tovarišice so imele veliko manj uspehov, edini vrednejši rezultat je bil postavljen v metu diska ki ga je Tučanova vrgla 36.20 m in sledila ji je pa Oreško videva s 32.28 m. Podrobnejši rezultati so bili: 100 m 1. Slanac 11.0, 2. Turkalj 11.1. 200 m: 1. Turkalj 23.2, 2. Vanič 23.8. 400 m: 1. Bulič 52.1, 2. Botka 52.7, 3. Dasovič 52.7. 800 m: 1. Djurič 2.01.4, 2. Despot 2.04.1, 3. Kodrin 2.04.7. 1500 m: 1. Ceraj 4:11.8, 2. Djurič 4:13.0, 3. Mihalič 4:14.8. 5000 m: 1. Mihalič 15:46.1, 2. Godler 16:02.1, 3. Ceraj 16:03.1. 10.000 m: 1. Godler 33:36.2, 2. Krajcar F. 35:41.0. 110 m (zapreke): 1. Srp 16.2, 2. Marčelja 17.1. 4X100 m: 1. Slavija 45.0, 2. Mladost 45.1. Daljina: 1. Urbič 7.32, 2. Marčelja 6.62, 3. Javor 6.51. Krogla: 1. Rastič 12.30, 2. Marčelja 12.21. Disk: 1. Marčelja 42.11, 2. Ivekovič 38.14. Kopje: 1. Marčelja 61.37, 2. Urbič 57.67, 3. Miloš II. 54.22. Končana je prva polovica hrvafskega nogometnega prvenstva Metalne — TekstJac 3:4 (1:1) S tekmami, odigranimi v nedeljo 30. junija, se je končala prva polovica hrvatskega nogometnega tekmovanja. Najbolj zanimiva tekma zadnjega kola je bilo srečanje Varaždin-cev z domačim Metalcem. Celo igro so -imeli domači pobudo v svojih rokah, toda neverjetna smola jih je spremljala že od samega začetka. Obe moštvi sta nastopili v običajnih postavah. V prvem delu igre je bil rezultat 1:1 navzlic veliki premoči Metalca. Po odmoru se domači še bolj trudijo, toda imeli so smolo, ker je nerazpoloženi vratar šimunič izpustil dve ubranljivi žogi, dočim napad ni mogel, kljub številnim prodorom, doseči uspeha. Tekstilci so so borili v obrambi zelo taktično in v pravem času nevarno prehajali v napad. Obe moštvi kot celota sta zadovoljili le v obrambah. Najboljši igralec je bil Bilko, ki je dosegel vse tri gole za Metalca. Dinamo je gostovalo v Splitu ter po težki borbi z 1:0 premagalo RFD Split. Na Sušaku so bili domači prepričevalno premagani od Proleterja iz Belišča z 0:4. Po končanem prvem delu je položaj v nogometnem prvenstvu popolnoma nejasen. Borba za vstop v Zvezno ligo bo ogorčena, saj imajo tri društva izenačene izglede. Od vseh ima največ možnosti Hajduk, ki bo večji del iger druge polovice prvenstva odigral na domačih tleh. Sedaj je stanje sledeče: zastopali 6. in 7. julija na mednarodnem veslaškem tekmovanju, v Bid-gošču na Poljskem. Poleg domačih so nastopili tudi izvrstni veslači Gusarja iz Splita ter Krke iz Šibenika. V četvercu s krmarjem so zmagali ŠibenlSani v postavi Buj as, Bego, Su-nara in Jurišič, krmilar Bujas S., toda vsled pomanjkljivega urjenja (kot so sami izjavili), nas ne bodo zastopali v tekmovanju na Poljskem. V dvojcu brez krmarja sta zmagala Halambek in Prašek. V četvercu brez krmarja so' v odlični vožnji zmagali člani Gusarja iz Splita v postavi Ozretič, Alujevič M., Mojkič, Alujevič. V vožnji osmercev pa so nepričakovano zmagali mladi veslači Akademičarja v postavi Markulin, Kucek, Luetič, Jagatic, Gorišek, Pavlenč, Majnarie, Adam ter krmar Janš. Vsi zmagovalci razen šibeniške Krke, tvorijo jugoslovansko reprezentanco za nastop v Bidgošču, na katerega so odpotovali 1. julija. PRVENSTVO ZAGREBA V KOŠARKI V sredo 26. junija so zagrebški igralci košarke začeli s svojim prvenstvom. Prijavilo se je 6 moštev in sicer: Slavija, Sloboda, Mladost, Akademičar, Dinamo in Element. Prvenstvo se odvija redno ter je po tretjem kolu na čelu tabele moštvo Mladosti, ki še ni utrpelo poraza, sledijo Slavija, Sloboda, Akademičar, Dinamo in Element. ŠTUDENTSKO PRVENSTVO V ROKOMETU V nadaljevanju svojih medfakultet-nih tekmovanj so študenti zagrebške univerze odigrali tudi prvenstvo v rokometu. Po ogorčenih borbah so se sestali v finalni tekmi v soboto dne 29. junija moštvi Agronomije in E. K. V. Š. Po zanimivem poteku je moštvo E. K. V. š. nepričakovano zmagalo nad oslabljeinm moštvom agronomov 2 rezultatom 7:4 (3:1). Snoj Ivan zuistično, morda ne obravnavajo iff ne določajo za nje kazni. Sicer je pa tudi gotovo, da tekmovalec, ki si je z nepošteno igro pridobil zmago, te zmage ne more biti vesel. •miiiimiiiiiiiiiimiiimmmimimiiiniimimiiiiiiiimii iiitiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilillllliiiliiiiiiiiili Dinamo (Zagreb) Hajduk (Split) Tekstilac (Varaždin) Lokomotiva (Zagreb) Metalac (Zagreb) Proleter (Belišče) Split (Split) Jedinstvo (Sušak) 7 5 1 1 20: 8 11 7 5 0 2 25: 8 10 7 4 2 114:10 10 7 24 1 10: 7 8 73 13 13:12 7 3 13 12:15 71 06 3:14 70 16 2:23 IZBIRNO TEKMOVANJE VESLAČEV ZA NASTOP NA POLJSKEM V Zagrebu' so se v nedeljo 30. junija sestali najboljši jugoslovanski veslači, da bi odločili, kateri nas bodo milMIlllllMIIIMIIIIIlMIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIi.illlllllllllllUIIIIHIHlilllllllUlllfllllllMIIIimillllllllllllllllllllHlIlllilllliilllllimMlllfllMIIIMIIHIIIhlUIIIIIMMIIMhlllimillllimllllllllimiMIlumilllllilllllllllMII' FIZKULTURA V SOVJETSKI ZVEZI Fizkulturno društvo Spartak že 1. 1925. so bili v večjih delavnicah Sovjetske zveze organizirani f z-kulturni krožki. Razvoj teh krožkov pa je bil posebno intenziven v letih oq 1932. do 1934. Pred približno 10. leti je bilo ustanovljeno Vsezvezno fizkulturno društvo, ki si je vzdelo naslov Spartak. Društvo je postalo kmalu eno največjih v Sovjetski zvezi. V njem je združenih sedaj 15 republikanskih fiz-kuitumih organizacij, 13 avtonomnih republikanskih, 6 pokrajinskih in 106 oblastnih. Vsega skupaj ima Spartak 155.000 članov. člani Spartaka imajo 10 svetovnih in 66 sovjetskih rekordov, nadalje 233 športnih mojstrov ZSSR in 23 zaslužnih športnih mojstrov. Med njimi so zlasti znani svetovni rekorder v plavanju v prsnem slogu Bojčenko, dvigalec uteži Popov, prvak ZSSR v tenisu Ozerov in drugi. Zelo je popularno tudi njihovo nogometno moštvo v Moskvi, ki je osvojilo prvenstvo države 1. 1935., 1938. in 1939., poleg tega pa je osvojilo tudi dve leti zaporedoma pokal ZSSR. Od nastopov v tujini je največji uspeh prvo mesto na delavski olimpijadi v Antverpenu in osvojitev pariškega pokala. Premagali pa so tudi reprezentanco Turčije in pred kratkim Albanije. Svoje uspehe so člani društva nadaljevali tudi po vojni. Sevrjukova je izboljšala svetovni rekord v metu krogle, Ozerov je prvak ZSSR v tenisu, Ibadulajev prvak v telovadbi, Himiček prvak v plavanju, Batajen in čist jakov sta prvaka v kolesarjenju, Makarova je rekoderka v plavanju itd. Za zasluge, ki si jih je pridobilo za razvoj sovjetske fizkulture, je bilo društvo Spartak odlikovano z visoko nagrado — redom Lenina. Ko se je začela domovinska vojna, je Spartak usmeril svoje delo po potrebah fronte. Glavna naloga je bila pripravljanje kadrov za Rdečo armado. V vsej deželi so člani društva pomagali komisariatom za vojsko, vojski in bolnicam. Med vojno so Spartakovi inštruktorji in treneTji pripravili 450.000 borcev, strelcev, kolesarjev, izvidničar-jev in alpincev. Od 15. avgusta do 20. oktobra 1. 1942. je brigada športnih mojstrov Iz Moskve napravila in izpopolnila za Rdečo armado 20.000 parov smuči. Na zahtevo Vojnega sveta na zapadni fronti, je skupina članov Spartaka hodila od edinice do edinice Rdeče armade ter učila borce smučati. Mnogi Spartakovci pa so proslavili svoja imena tudi v borbi s sovražnikom. Ivan Poljakov, Vjačeslav Vino-kurov, Aleksander Sitkovski, Marija Polivanova, Giorgi Tokujev in drugi so dobili naslov heroja Sovjetske zveze. Kljub vojni pa je Spartak nadaljeval z izvajanjem množičnosti v fizkul-turi. L. 1944. je n. pr. priredil 4000 tekmovanj v različnih fizkulturnih panogah in 13 vsezveznih tekmovanj L. 1945. pa je 70.000 Spartakovcev položilo izpit za znak »Pripravljen za delo in obrambo.« .............................iiiimiiiiiiiMiiiiiiiMiiimiimiiimiiimiiimiimiMmim.. Tekniuf vitežke? f Jadranje je ena od najlepših in najbolj zdravih fizkulturnih panog Cesto opazimo na naših tekmovanjih, da. se nekateri tekmovalci med tekmovanjem ne znajo obnašati kot je treba dobremu fizkulturniku, to jfe viteško. To velja posebno v onih panogah, ki so za živce razburljive in v katerih se zna krotiti res samo dobro vzgojen fizkulturnik. Posledice predvojne vzgoje, ki je pravzaprav ni bilo, vsaj načrtne ne, se poznajo še danes in bo treba dosti truda da naše tekmovalce prevzgojimo in jih navadimo viteškega zadržanja med in po tekmovanju. Kaj spada pod pojem viteškega tekmovanja? Cesto se pripeti, da tekmovalec med tekmo opazi, da kljub vsem naporom ne bo zmagal. Nepravilno bi bilo, da bi sredi igre odStdpil In užaljeno odšel z igrišča. Pravilno pa je, da tekmovalec igra do konca, čeprav nima dzgledov na zmago. Na drugi strani pa naj tekmovalec, ki že med igro opazi, da bo zmagah z lahkoto, ne pokaže s posebnim obnašanjem, da svojega nasprotnika podcenjuje in da se mu morda ne zdi vredno z njim tekmovati. Malo je pri nas tekmovalcev, ki bi največjo važnost polagali res na samo tekmovanje in ne toliko na končni uspeh, posebno takrat, če tekmovanje ni prvenstveno. Zato opažamo često razne taktike, ki so vse prej kakor pravo viteško tekmovanje, ko skušajo tekmovalci na vse možne načine obdržati do konca pridobljeni naskok, ne oziraje se na potek tekme. Značilno je tudi zadržanje tekmovalca po tekmi. Za zmagovalca velja, naj se po zmagi ne hvali, čeprav se ima pravico veseliti. Posebno kočljivo pa je navadno obnašanje premaganega. Običajno skuša opravičiti svoj poraz s številnimi izgovori, pri čemer navaja vse možne in nemožne vzroke, katerih mu poslušalci niti ne verjamejo. Pri nas posebno zelo redko vi- dimo lep običaj, ki je skoraj povsod v navadi, da namreč premagani ponudi zmagovalcu roko in mu čestita k uspehu. Ta gesta, ki je posebno vi teška v tekmovanjih, kjer je zmago odločila samo sreča, navadno pomirljivo vpliva tudi na gledalce, ki jih ji potek tekme razburil. Najvažnejša lastnost vsakega tekmovalca pa naj bo, da igra pošteno. To je najosnovnejša zahteva viteške borbe, brez katere se ni vredno tek movati. Sodniki imajo med igro že itak dovolj posla, da pravično razrešijo vse tiste napake, ki se pojavijo slučajno, tem težji pa je nj:Rov položaj pri reševanju tistih pojavov, ki sicer jasno kažejo na nepoštenost enega ali drugega igralca, ki jih pa pra vila, ki ne morejo biti sestavljena ka. Črnec Robinson, ki ga vidimo na sliki, je pred leti baje zmagoval nad svojimi nasprotniki celo v »rakovem teku«. Skoraj neverjetno, ali ne? Vsem fizkulturnikom, fizkultur-nim društvom in aktivom! V bližnjih dneh odpotuje okrog 4000 mladincev in mladink na delovne akcije v razne kraje Slovenije. Ne smemo zanemariti mladinske delovne enote, ampak jim moramo nuditi polno pomoč v fiz kulturi, za. gojitev katere imajo delovne čete določen dnevni čas in program. Zato poziva Glavni odbor FZS vse fizkulturne strokovnjake in učitelje, ki hočejo sodelovati pri fizkulturni vzgoji delovne mladine pri njenih akcijah na terenu, naj se takoj prijavijo preko svojih društev na svoja fizkulturna okrožja, ki se bodo z. okrožnimi mladinskimi odbori in sporazumno s prijavljene! dogovorila o fizkulturnem delu na posameznih terenih, o event. prehrani, stanovanju itd. Naloga fizkulturnih učiteljev in strokovnjakov bi bila v tem, da bi obiskovali delovne čete in brigade, dajali strokovno pomoč fizkulturnim referentom delovnih čet pri fizkulturni vzgoji na terenu, na skupnih fizkulturnih sestankih fizkulturnih referentov čet pomagali z nasveti v svrho izboljšanja in poživitve ter odpravljanja napak v fizkulturnem delu delovne mladine. Fizkulturni učitelji in strokovnjaki bodo obiskovali delovne enote svojih okrožij na sledečih terenih in akcijah: Cesta Ljubljana—Ježica, kjer bo-, delalo 250 mladincev (ink). Cesta Borovnica—Vrhnika, kjer bo delalo 500 mladincev (ink). Proga Preserje—Borovnica, kjer bo. delalo 400 mlad Inčev (ink). Viadukt pri Borovnici, kjer bo delalo 200 mladincev(ink). Proga Semič—Bubnarci, kjer bo delalo 600 mladincev (ink) in regulacija Pesnice, kjer bo delalo. 1500 mladincev (ink). Fizkulturna okrožja naj v posameznih prijavah takoj poročajo Glavnemu odboru FZS. Fizkulturniki - strokovnjaki, pomagajte pri fizkulturni vzgoji delovne mladine, kakor pomaga mladina s svojim požrtvovalnim ‘"delom svoji državi in s tem vsakemu posamezniku. ZVEZINI RAZGLASI Sklepi IV. redne seje disciplinskega odbora Fizkulturnega okrožja Ljubljana, dne 26. VI. 1946. v prostorih F. Z. S. Vzame se na znanje dopis F. D. Borca. Kazen Perka Daniela se potrdi, dopis pa odstopi F. Z. S. Kaznuje se no §§ 18. in 67. k. p. Zupan Hugo (Železničar) z dvema mesecema prepovedi igranja, računano od dneva objave. Kaznuje se po § 22. k. p. Brinovec Franc (Domžale) s štirimi meseci prepovedi igranja. Všteje se mu suspenz in mu bo kazen potekla 19. IX. 1946. Kaznuje se po §§ 21., 13. in 14. k. p. F. D. Domžale s 6 tedni prepovedi javnih nastopov, všteje pa se suspenz in bo kazen potekla dne 30. VII. 1946. V tej zvezi se preda S. O. sod. Dorčeč Ivan. V svrho zaslišanja se poziva na prihodnjo sejo Avsec Ivan (Borec). Tajnik: Stane Logar POZIV SODNIKOM ZA PLAVANJE Plavalni odsek pri FZS poziva vse sodnike za plavanje, waterpolo in skoke, ki so napravili izpite do 6. aprila 1941., da se prijavijo FZS v svrho registracije. Prijava mora vsebovati: ime in priimek, rojstno leto, čas položitve izpita in za katero stroko ter stanovanje. Prijave je poslati do 14. julija na naslov: Fizkulturna zveza Slovenija Ljubljana, Tabor. Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Glavni urednik Zdenko Vahtar.