ISSN035Û-5561 77 }350 5560' z« koN#c tMlna Jutri Ù0 zmerno úo pretežno oblačno, v soboto bo precei lasno. Nekoliko topleje bo. 51 let , I ' stewlka 6 četrtek» 12. fehruana 2004 Pomlad v dolini, sneg v hribih februar je zimsM mesec^ ki pa letos prav nič ne kaže pričakovane podobe. Beline nI in ni Otroci, ki so zimske oddeje ponavadi najbolj veseli, so tudi letos oropani zanjo. Privoščijo pa si jo lahko tistih ki živijo malo višje. Takole veselo je bilo tam pred dnevi, še posebej lepo pa je, če se sankačem pridružijo še štirinožnl prijatelji. Psi so pogosti spremijevaici sprehajalcev tudi na rekreacijskih poteh ob velenjskih jezerih. Ob koncu tedna je nekdo v okolici jezera posai strup za polže, ki Je smrtno nevaren za štirinožne prijatelje, prav hudo pa bi bilo tudi, če bi ga zaužil kakšen malček. Zato vas opozarjamo na previdnost na sprehodih, pse dajte obvezno na povodce, otroke pa imejte ob sebi. To veija predvsem za predel okoii Škaiskega jezera. Strup je modre barve in zgleda kot kristalčkií Sicer pa je bilo ob topiem koncu tedna tudi na tem priljubljenem sprehajališču več kot živahno, predvsem pa množično. ■ bš. foto: vos, bz E R A zrno na zrno Kultura je nekaj, kar ostane Pradstavništvo Velenje ■d 1. marca dalje posluje tudi ob sobotah od 8. de 12. ure. PDEDSTMVNIŠnO VELEKJE • Sbri tr« 3S, 3320 Vetai)«, tel,: (U/ 89} SI ai d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR '4 Štirje meseci časa za vložitev zahtevkov 300 SIT Napovedana stavka Za 25. tcbniarje napovedana opozorilna stavka, ki jo dni/no pripravljajo ifidusirijski sinJikali Slwcníjc (/a energetiko: gradbeno dcjavni>si; kemično, nekovinsko in gunwrsko industrijo: kmetijstva in i^ivitskc industrije: koviaske in eleklruindusirije; lesarsivii 1er taktilne in usnjarsko predelovalne industrije). Priprave na stavko /a koroško, celjsko in velenjsko podn>ije koordinira obnux^na organizacija 7SSS Velenje, ki sklicuje za ponedeljek, 16. rehruarja sestanek, na katerembinJoproučiJistav-kovne zaliteve in opravili Še druge aklivjiosii pi>ve/ane s pripravo na opozorilno stavko. ■ mz Rokonielaši (ioi^eiija zjutraj na Poitii^alsko ]\e prvic nad pediatre Milena Hrstië • Planino ^^lovenija doi^qiu visoko navn zdravsrvene^a varstva otrok in mladostnikov, zato je nerazifmljîw, da osniuck KJ zdravsivťtK: rťfomie podira scitem. ki dohro deluje in ob relativno maJ/iniJt m'dsivdi daje df>hrc rezultate, trdi predsednica razŠirjenqia strokovnef^ kolegija za pediairijo, Margareta SciuT - Zupančič, dr. med. Ukinjanje pcdiatrtTv na primarni ravni, kot jih vùli Ik-la knjiga, in uvvjunje dmUnskei^a zdravnika za pojjiducijske enote^ (>d najmlajM do nftj.'ilarejšiii. ne ho dobro, je prepričami. Dolgoročno zagotovo ne. Na problem so zaèeli opozarjati že jeseni. Skupaj z Vnicejbm so pripravili javno nihimo, kjer so iskali odgovornu vprašanje, ali zilnmtvena reforma jemlje otrokom pravice. Odg^^vorj€bilnedvoiimen:jiÍu ja! Zdaj se je v hran zaŠČiie otrokovih pravic postavila Zveza prijateljev mladine Slovenije. Po vsej .Slowniji so začeli zbirati podpise za ohranitev pediatři)v in k>hkih zdravnikov kot izbranih zdravnikov otrok na primarni nivni. Za i-yak slttčaj Čeprav menda mini.s-ler pravi, da na tem podroČjti astaja, kot je in je bilo. Bolje pa ho, Če bo to še kje zapisano. Z.animrvo, da je hiUt nekaj takega, kot se dogaja zdajy že videno v dewtdeseti)} letih. Tudi takrat je bila zveza prijateljev mladine dsia, ki je šla v akcijo in dosegla, da je hiio tistrezno določilo vneseno v zakon^ Zdaj je v akciji spet. Trajnostni razvoj družbena in ekonomska nuja lokalne novice Malo pobud in vprašanj ŠosCiinj - Le dva svciaika občine .Šolianj sla se ob koncu februarske seje ciglasila z vprašanji in pobudami. Svcinik Roman K^vsak iNSi) jc razmišljal osprcmcmbi imena za Veliki vrh, predlagal umnejšo ureditev prevoza otrok v Šolo in iz nje na rclaciji Lokovica- Šoíianj, kjer po novem vozijo avtobusi druga<2c, zaradi česar otroci ob dežju čakajo nanje na prostem. Na kaki od naslednjih sej pa bi si želel -s kakim por<">Čilom - videti ludi člane nadzornega odbora sveia. Draj^o Kotnik (necKlvIsni svetnik) pa je vprašal, kaj dela, čc dela komisija, ki so jo lani ob umoru brezdomca v mesiu, ustanovili v ŠoStanju. ■ mkp Donatorji za učno bolnišnico Cdje, 6.1d)ruarja • MinLsIrsivo za zdravje jc Splošni bolnišnici Celje že pred devetimi leti dodelilo naziv učni zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakom srednjih zdravstvenih 5ol in Studentom visíikoSolskih zavodov, Poleg lega pa pripravljajo v I ftOO-Članskem kolektivu še druge oblike izobraževanja, na katerih zdravstveno osebje bolnišnice poglablja lasi no znanje ali pa zdravstveno ozaveSča belino in zdravo prebivalstvo. DíKslej so omenjene pedag^>Ske in izobraževalne dejavnosti organizirali v neustreznih prasiorih, od minulega ]>etka dalje pa jih bodo lahko v novi predavalnici. Uredili so jo v kletnih pr(«lonh novega dela bolni^nicc, 23 milijonov SIT za ureditev 27CI kvadratnih metrov površine pa so v celoti prispevali donatorji. Direktorica bolnišniee Štefka Preskarsejim je napriložnos-tjii otvoritveni skwesnosti javno zahvalila za podarjena sredstva in hkrati poudarila, da bo odslej učna dejavnost v zavodu ki živahnej^, sploh pa takrat, ko bo nekaj bolnišničnih oddelkov vendarle pridobili status kliničnega oddelka. mtp Era zapira trgovino z blagom Velma? Velenje • V zadnjem času se veliko govori o tem, da namerava Era prodati svojo trgovino Era Vcima v centru Velenja. Novica vzbuja med občani nemalo ogorčenja in ludi nezado volj st va. Ko smo preverjali, kaj se dogaja z Ero Velnia, nam je predsednik uprave Ere delnice družbe Velenje bjekl, če se bo seveda na^l investitor. Po dosedanjih aktih je namreč opredeljena kot stanovanjski objekt. Na vprašanje Franca Severja, zakaj se na travniku nad SaleSkc^ cesto, kjer že dolgo stoji križ kot znak kaioli.kem aktu ni sakralnega objekta. Pa'den bi pri^U^ do gradnje nove cerkvc, bi bilo treba spremeniti prostorsko ureditvene pogoje, o tem pa bodo spet odločali svelniki. Tatjan» Strgar (SDS) je vpra.bo-tah delajo dopoldne, ob nedeljah p'd so priisti. Občinski redarji nadzirajo izvajanje občinskih odlokov» za katere so pooblai^ni, izvajajo pa ludi nadzor v obsegu, ki jih poi>blaŠča zakon ovarmw>li v cestnem promelu. Policijo pokličejo v primeru, ko jim kršitelji grozijo s fizično silo. Da pa si> tudi varuhi reda, je dokaz primer iz prejšnje-tedna, ko so prav tibčinski redarji pri vk>mu v nektlanji KSC zalotili nepridiprave in poklicali policijo, ki jih je zalo ujela ie na delu. ■ bš Slovenci o prihajajoči EU premalo vemo V to je prcpriraii Dr. Milia Brejc, opazovalec v evropskem pariamenlu, ki je v poïiedeljek obiskal Velenje Dr. Miha Drejc, podpredesd-nik državnega zbora in podpredsednik največje opozicijske stranke SDS, jc bil v ponedeljek gost na Radiu Velenje, ptHem pa je na okrogli mizi spre-govord o prihajajoči Evropski uniji. V Velenje je priácl na povabilo stranke SDS, Mestnega «odbora Velenje. Kot opazovalec v Evropskem parlamentu, je od ). maja lani skoraj vsak teden tri dni v tujini, pred tem jc bil že član konvencije 16 mesccev, ko so sprejemali novo evropsksta, »SlovencH« v italijanskem senatu Miloša Budino in »Italijana« v slovenskem državnem zboru Jurija Aurelija. Govorili so zlasti o položaju obeh manji>in, četudi v najvišjih državnih organih ne zastopata zgc^lj manjših, ampak staoha predstavnika strank, .iurij ZLSD» Miloš pa sorcKlnc stranke levili demokratov. Miloš Budina je s položajem slovenske manjšine v Italiji dokaj zadwoljen in pravj, daje ta, odkar pripadnosti slovenski manjšini ne povezujejo več politično, veliko bolj.^}. Veliko »dvojezičnih« družin se odloča, da obiskujejo njihovi otroci slovenske Sole. Itaijanska družba je toliko »dozorela«, da se mu je zxlelo povsem primemo, da sc jc odloči), da je ob ratifikaciji sporazuma o priključitvi novih članic k Evrtîpski uniji v italijanskem .senatu spregovoril v slovenščini. Avrelio Jurij je bil manj zad(m)ljen (v slovenskem parlamentu mu ni prišlo na misel, da bi ob ratifikaciji sporazuma govoril v italijanščini), saj položaj italijanske manj.šine v Sloveniji ni zadovoljiv, navseziidnje je pred nedavnim zaradi tega ludi odstopil nji-luw predstavnikvskwenskem parlamentu Roberto Bateli. Kar nekaj pozornosti so v pogovoru namenili nerazreSenim vprašanjem meje na morju s Hrvaško in se nagibali na siran mednaríxine arbitraže, predvsem pa čim hitrejSe razrešitve tega vprašanja, saj bi prepc-^časne aktivnosti laliko povzročile., da ne bi bilo mogoče na tem podn>čju pravočasno uv<řljav)ti Šengenske meje. In kako Kontičeva.sogovornika napovedujeta izide volitev? V Italiji bodo letos volili v Evropski parlament, imajo pa tudi lokalne volitve. Računa, da se bIske proslave, ki naj bi bila nekakšna rock'n'roll proslava in nikakor nič resnega in dolgočasnega. IvanuSič je ob tem skupaj s Šolskim ravnale-Ijem ( Davor Heriia), kjer so bi proslavo pred gledali v dvorani najprej pripravljali in polem tudi izvedli, povezal aktualne polilične dogodke s kulturnim dogajanjem z veliko ironije, na trenutke tudi s črnim humorjem. V koncept dogodka so zajeli tudi publiko, predvsem najvišje goste, predstavnike lokalne oblasli. Med drugim pa na oder povabili tudi minish*!-co /a kultura Andrejo Kihter. Pa čeprav je bila z gledalci le virtualno, lorej na plainu In z vnaprej pripravljenim posnetim nagovorom ob prazniku. Odličen je bil tudi izbor velenjskih kulturnikov, ki so pope- strili dogajanje, ki gaje ves čas z igranjem na klavir, recitiranjem in pikrimi pripombami vodil prav jure Ivanušič. Ob tem je ireba povedali, da je prav to molilo nekaj obiskovalcev, ki so menili, da je bil nivo prenizek, večini, med na hitro narejeno ustno anketo med obiskovalci, pa je bila v.leč. Slavnostna govornica je bila predsednica Zveze kulturnih društev Šaleške doline Irena SIdvnostna govornica Irena Poljanšek - Sivka: "Moje prepričanje je, da je umetnost tista, ki najboij bogati čiovekovo osebnosť* Pi»IJansek - Sivka, ki je v svojem g(5voru med drugim poudarila: "Kulturni praznik jc samo en dan v lelu. Kultura pa je nekaj, kar sodi v vsak trenutek našega življenja. Še več, živimo, rastemo, zorimo da bi bili kulluml, da bi bili kuUurni-ki, ustvarjalci lepega, dobrega, Letošnja osrednja pros/d va ob občinskem prazniku je bila zabavna in resna hkrati. veČina nastopajoč//} pa je bila domačinov. V MO Velenje oziroma v Šaleški dolini ima kultura globoke korenine in uživa podpo ro lokalne skupnosti koi ludi civilne družbe ... Občinske meje na področju kulturnega delovanja zabrisane, pa vendar si :?elimo takšnih vsebin, takšnih programov, ki bodo novodobne, morda Se neodkrite, samo nam lastne in bodo segale še kaj dlje od bliirnjih meja sosednjih občin. Kullura potrebuje v dru:^bi širino. Ne smemo se prestrašili kakšne misli, kakšnega občutja in doživetja samo zato, ker je neobičajen, doslej mogoče neznan, še nepotrjen ... Kaže, daje čas kalufuw minil. Umetnost je odslikovanje in zrcaljenje resničnosli. Umel-nosi je ogledalo časa. Naj bo ta odsev v ogledalu prijazen, sprejet ludi takrat, ko bodo barve poplesavale, zvoki šepetali, besede slikale nove podobe novega časa. Kullura je nekaj, kar oslane, Človek brez kuliua* t»iaja brez ene svojih viialnlli dimenzij, brez nje se nikoli ne dvigne v oseb^ nost v določenem prostoru in plemenitega, umetniškega na vseh področjih življenja ... Kultura je človekova vez med preteklostjo in prihodnostjo. Človeku daje življenjski smisel in moč, da prei^ivi. /ato smo se Slovenci ohranili na prepihu Evrope, zrasli smo in se potrdili kot narod, kot družba... času Bojana Spegei Prešeren je simbol neuldonljive volje slovenskega življa Poieg mladih glasbenikov, gledaiiščnikov šote, plesnega para, pevk sestava Míhetce sta na odru med dru0m nastopiti tudi pies ni skupini. je v dvorani Šmarskega kuhur- mentov popeljali občinstvo v Šmartno oh Paki, 6. tehruar- ja - Umein*)sl je kol vrtnica so naslovili osrednjo proslavo v občini Šmartno ob Paki učenci tamkajšnje osnovne sole. Bila nega doma, na njej pa so učenci z gibom, branimi pesmimi Ivana Minatlija/roneia Pavčka. Franceta Prešerna, zvoki instru- lankočutni svet umetnasti. Ob tej priložnosti je podžupan .lanko Avberšek prebral misli, ki jil) je prazniku namenil župan AkíjzPíKÍgť^rSek-Tajemed drugim označil Pre^'rna kol simbol neuklonljive volje slovenskega življa, slovenske duhovnosti. Čeprav je bil posebnež, kot smo na nek način vsi, je obdržal čut za svobodomiselnost, človečnixsi in nenîizadnje tudi drugačnost. »V času, ko ne bi smelo več biti tako težko preseči ludi notranje slovenske s{x>-re in spopade, predlagam kre-atorjem slwenske politike, da kdaj pa kdaj v/amejo v roke Poezije dr. Franceta Prešerna.« Zbrane je nagovoril tudi ravnatelj šole Bojan Juras. Poudaril je, da je umetnost sestavni del učnili načrtw Šole,da sejo učijo in kulturno na šoli tudi živijo. Njegove besede pa zanesljivo niso prepričale vseh v dvorani. Kajti, če bi bilo temu res tako, bi mlajši, ki so sedeli, odstopili sedeže starejšim, ki so proslavo spremljali stoje, ■ tp Pestner navdušil Ob proslavi za kuliurni praznik v Sošlanju i/ dvorane «rdo zevali prazni sech^ži - Tisti, ki so prišli, uslvarili prijetno in lopio vzdušje - Polrehno bo razmislili, kako napolnili (Jvor ano v petek zvečer je v počastitev kulturnega praznika v šoštan-jskem kulturnem domu nastopil Oto Pestner - legenda slovenske zabavne glasbe. Človek bi pomislil, daje on sjtm dtwolj velik magnet. da bo Kulturni dom vSoštanj. ki ima vsega 21(1 sedišč, napolnjen do zadnjega količka. Zal temu ni bilo tako. Iz dvorane so grdo zevali .številni prazni sedeži. »Občina ne more iti namesto posameznika v gledališče, na proslavo... Kultura je stvar slehernega izmed nas. ( 'e ne bomo bolj spa§lljivo ravnali s slovenskim jezikom in z nacit)nalnim ponosom, slovensko knjigo in vso kulturo, se laliko počasi tudi stopimo v skupni Evropi, lega pa smo si najmanj želeli, /aio stojijo pred sloveasko kulturo kar dovolj velike obveznosti,« je med drugim vsvojcm govoru povedal župan Občine Šoštanj Milan Kopušar. Po njegovem govoru je dlani gledalcev ogrel kvartet Joy, ki ga vodi Jani Suligoj, pravo navdušenje v dvorani pa je nastalo, ko.se je na odru pojavil Oto Pestner, kije, kolje povedal, imel svoj prvi solistični koncert prav v Šoštanju pred več kot tridesetimi leti. 'Irideset let pa je tudi pesem, s katero je začel in zaključil tokratni koncert. Res. vsi, ki .so prišli, so bili navdaseni. Ostalim je lahko žalí Na Zavodu za kuhuro pa se bodo morali vprašati, kako na svoje šievilnc prireditve privabili več ljudi, Verjetno ni niti v njihovem interesu niti v interesu nastopajočih delali za peščico obiskovalcev. Plakati so bili. /a ne kale reje to dovolj, t« t ali pa očitno pture-bujejo ascbna vabila. ■ tr Golte »oživljajo« Ljubno Veliko sniuear jev pride do smučišč z ljubenske sirani - Cesia do Slaiifi Slanov redno vzdrževana - Zagolo\ iti boljši dostop in parkirišča, zgiadili sedežnico Ponovne oživitve smučarskega in turističnega središča na Gol-teh so posebej veseli tudi v občini Ljubno, saj že čutijo prve in zelo ugodne učinke. Ob vse večjem številu smučarjev, ki se do smučišč podajo z ljubenske strani, so najprej zadcwoljni gíwlínci, še bolj pomembno pa je, da so v navezi z Goltmi zaživele tri turistične kmetije, zaenkrat seveda, saj so pričakovanja .Še precej večja Cesto do smučišč in naprav na Starili Slanih redno vzdržujejo, jc pa ozka in ludi parkirnih mest jc malo. Seveda jc to «začasna« rešitev, saj v t^bčini Ljubno načrtujejo novo cestno povezavo med Ljubnim, kmetoma Visočnikom in Ročnikom ter Goltmi. To je seveda razumljivo,saj je občina Ljubno družbenik središča na Golleh, / njimi pa je povezanih kar nekaj obČin.skih razvojnih načrtov in usmeritev, pravi razcvet si obetajo. Razvojno sodelovanje se krepi, pomemben del skupnih usmeritev pa je izgradnja trosedežnicc prav do kmeta RcKiiika, kar naj bi uresničili v letih 21)05 in 2006. »Tako sc je občina Ljubno v imenu vseh družbenikov letos prijavila na ustrezne razpise in pričakujemo, da bomo v letošnjem ter v naslednjih letih pridobili sredstva, s katerimi bomo omogočili lažji dostop, parkirna mesta in sedežnico,« se nadeja županja občine Ljubno Anki Rakun. mjp UTRIP OD ÇK€De DO TORKA • ÇVI€T IM DOMOVIIMA m Srrda. 4. lebruurja 7. vstopom v Evropsko unijo bodo L maja zaćcic veljali nove rcgisirskc lablicc. Obvezne bodo Ic za novo registrirana voz.ila, osiall se bodo lahko še naprej vozili s starimi lahlica-mi. Pri tem bo najmanj zapletov, će bo do 1. maja sprejel nov prometni zakon. Tako bi vse spremembe zaćele veljati isloča&no. Hrvaška po.spescno gradi aviocesic, kar bo goiovo razveselilo tudi slovenske lurisle. Ýa: leia 2()0H bo do Dubrovnika mogoče prili v parih urah. Sedem indusirijskih sindikatov pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije napcwcduje, da bo 25.1'ebruarja ob 1 i. uri izvedlo enourno opozorilno Slavko. Minisirica za gospodarstvo Tea Peirin odbajaza velepo naših kfvjih vse več raznih f>ogovorvv, kjer naši "Evropejci) pa tudi predstavniki evropske komisije pri nas hitijo raZ' lagati, kar naj Še ne hi NIo jasno, in nas mirili pred strahovi V Velenju je pred dnevi na laka vprašanja odgovarjal Miha lirejc, včemjje bilo še posebno e\'ropsko oban-ano Celje. Celodne\-ni pogovori in obiski niso bili namenjeni le temu mestu, tudi širšemu območju. Vstopanju v Evropo se niso mogli iiogniii tjidi velenjski konj'erenci o kakovosti Celje je med dmgim obiskal tudi Erwan fone re, vodja Delegacije e) ropske komisije v Sloveniji, in med dntgitn (seveda) obiskal celjsko centralno Čistilno napravo, projekt, za katerega je veliko denarja prispevala e\'ropska skupnost. Kot bo truli za našo. Celjani bodo tako dodobra očistiH svoje odjwdne vode, tako du bo Savinja od njih napn^j tekla veliko bolj čista kot je do.slej. Ob temi>a nekatere r Celju še vedno moti to. da lx)do v to mesio Maril)orčani vozili odpadke. Zanimi\'o je, da letijo oh tem primem kritike z obeh strani: predvsem okoliški krajani Celja se pritožujejo, ker se l^jijo dodatnih hramih vplix'ovy nekateri Mardwrčanipa, da so jim Celjanipostavih oderuško ceno. Kaj hočemo, vse bolj se kaže, da imajo odpadki tudi pri nas vse večjo ceno. In ker imajo Celjani na dqyonijo, ki bo obratovala še do leta 2008. dovolj prostora, so pametno izrr/àmali, da se jim splača .sprejeti odpadke še od drugod. Ponekod pač take možnosti nimajo in momjo plačati Sicer pa se nam tudi na tem področjit knujlu oheta bolj evropsko ravnanje. In S(!\'eda tudi pri ravnanju z odsluženimi motornimi vozili, kjer se zadnji čas stvari dokaj zapletajo. Se\'eda. tudi tn gre za posel. In ko se pri /r«.v nekatere stvari Še vedno zapletajo, naj bi se začele razpletati v primem zdmvULsča Rirtiske Toplice. To sameva in propada Že vse od slovenske osamos\'ojil\'e, vsi dosedanji po.skUssiza ožř\itťv so propadli. Zdaj, ko se je ob ljubljanskem liamosu v projekt (oh še nekaterih drugih) vključil Untor Ihii-zem iz Zreč, naj bi st\-ar le stekla. Unior lx) ponudil se^-eda svoje znanje s področja turama in gostinst}'a, Harsos zdravstva in oh 26 milijonov e\-mv vredni mdozbi naj bi v RimskiJi Jbplicah dobili pmvi e\ ropski zdraviliški center z vrhiaisko ponudbo. Trditev, da je bolje pozno kot nikok pa po\'sem Ic ne dni. Ta rvšito) upam, da bo do nje res prišlo, prilwja resnično mnogo prepoztio. In č^rav nekuieripnnijo. da je problem izbrisanih naš ' notni' nji"problem, ga želijo nekateri s pritožbami vse bolj dvigniti na evropxko ra\'en. l'a ludi to za zdaj Še ni nič jx)magalo, da bi to problematiko, ki nam gotovo ni v čas! (Še manj raven nekaterih razfjrav), končno .sprmili z dnevnega reda. To, kar se v z\'ezi z àbrisanimipri nas dogaja, nikakor ne sodi v "praznični" čas oh }'Stopanju v pravo družino evropskih držav. A kaj hočemo, ko pa nismo le pred vstopom v Evropo, smo (udi pred voliivami m k žabÍQ p©rspektivct Zgodba o treh K-jih Jure Trstnpuš 'W'^cd tremi leti, Nlo je le nekaj me.'^e-cev po zadnjih državnozlxtrskih voliti'uh, sem ť Velenju slišal jtoU-tično Šalo. Zabavno tn malo nesramno, kot se za Šale tak.'^nega tipa pač spodobi. »/Ci/tí so štirje Kji, vsi so iz .Šaleške doline, trenutno .so v Ljubljani, v eni sobir a dela le eden izmed njih,« me je spn/Še\'ala znanka. Odgovora nisem poznal. »To so KopuŠar, KavtiČnik, Kontič in klima iz Gorenja, dela pa le klimam. 'Trije K-ji so seveda državnozbon-ki poslanci iz dveh političnih strank oIk sta v vladni koaliciji Pikra šala skriva p<7\'ršno resnico, vsi trije iz\'oljeni predstavniki šaleških volivcev, naj hi v Ljubljani le sedeli, delali pa bolj malo. Tako od daleč to tudi drži. Nepn% ne drugiy ne tretji niso med medijsko ápostavljenimi pCkslancL majhna izjema je le Kontič, ki kot poslanec s tradicijo, v parlamentu je namreč sedel že v prejšnjem mandatu^ vodi na } 'idez dolgočasno komisijo za po.slovn ik. Morda to ne velja tudi za .sicer zelo tihega Kaviičnika, ki se je nedavno prikupil z ofiominom predsedniku državnega zbora, da Slovence čaka /x)memhna rokometna tekma, ki je ni za zamtiditi Ce bi dejavnost naših f>oslance\' merili samo z omenjanjem rodnih mest, N bili vsi trije ocenjeni zelo .slabo. Besedi luknje in .^o.sianj namreč po j)o.slan.skih klopeh zaokmžiia redkOy .skontj nikoli Tako je bilo Velenje omenjeno v nekaterih poslanskih yj>rašanjiiu povezanih s cesto proti Arji vasi in s problemom zdrrmtvenih kominj v daljnih Ravnah na Koroškem. O Velenju se je razpnn>ljalo ttidi ob menjavi direktorja velenjskega rudnika in ob domnevnem shranjevanju odpadkov r opistelih rovih. Ihdobno je tudi s Šoštanjem, poslanci so ga omenjali le v f)ovezavi s temwelekiramo, z zapiranjem tovarne usnja in v razpravi o moralnem propadu .slovenske dnižbe, za katerega naj hi bila dokaz tudi žalostna zgodba o umoni šoštanjskega brezdomca. Kiik.šnih večjih, plodnejših razprav o Šaleški dolini pa ni hiio. Rccirno v raz^>ravi o hipotetičnem zakcmu o ekološkem vanťim ali o /Hudobno izmišljeni javni razpravi o razvoju mladih mest. Ce so poslanci iz Šale.^ke dolini že zastopali ozke lokalne interese, je búo to torej samo oh tipičnih lokalnih temah. Ob cestah, ob jmanciranjfi ol'tčin, ob \prašanjiii lokalne .samoupmve. Omenjena dejstva pa se\'eda niso samo kritika treh K'je\', poslanec, ki zastopa le interese svoje lokalne skttpnosti, se namreč hiin) zaplete i' različne lokalne interesne skupine, nekateri jim rečejo u idi županski lobi ki r boju za Ui^ine lokiilne skupnosti navadno pozabijo na obči interes v.seli prebiva lce\' .Slovenije. Če nekaj tako abstraktnega in maniprda-ti\ ncga sploh obstaja. Vseeno pa seveda velja, da tisti, ki ga zanima le urejenost lastnega ihorišča, kaj dlje od njega tudi nikoli ne pride. Kljub fXfgojnemu lenarjenjtt pa so trije K-ji lani junija storili pomemben korak. V parlamentarno procedum .so vložili predlog zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Ádeške pokrajine, ljubkovalno poimenovane Sa-Ša. l^redhgana regija naj hi imela svoj s\'et, s}'ojega predsednika, prorftčrm, sedež, imela naj bi lastne odloke, predpise, bila l}i pnmia oseba z lastnim statutom. Preprosteje to pomeni da bi v fx>časnem procesu regionalizacije države ena izmed regjj postala tudi Sa-Sa, driu\ a bi nanjo prenesla nekatere svoje pristojnosti, decentralizacije pa naj bi prinesla tudi MtrejŠi in bolj uravnotežen razvoj Slo^'enije<^. A kako pomemben je bil shqyen korak treh K-je\', ho pokazal čiLs. Za zadaj se zdi, da ne pre\'eč. Vlada namreč ni f>odprla njihovega zakonskega predloga, ne samo zato, ker naj ne bi bil usklajen z vladnimi načrti o slovenskih pokrajinah, ampak predvsem zato, ker se politika še ni odločila, koliko naj bo pokrajin. Ali naj l^o Slovenija razdeljena na šest, osem, dvanajst, trinajst, štirinajst ali še več regjj. Ali naj Velenje pexstane regijsko središče ali pa hi bilo bolje, da se zateče v objem bližnjega Celja. Uspešnost treh K'je\- torej ni odvisna le od medijske prepoznavnosti ampak ludi od.skriiegif prepričevanja centrov politične moči, dít je bolje, da poleg Koroške, Goriške in Še katere dmge svojo regijo dobijo tudi občine .^ileške in Zgornje Savinjske doline. V sprejemanju te odločitve trije K-jt seveda niso edini, vendar je njihova vloga lahko zelo pomembna. Če ho seveda ^odha o regiomdizaciji Slovenije v resno pariamentamo nizpravo zašla še leto.s. Samo naivni namreč ufxtjo^ da lahko v preih'olilnem času {x>slanci modro in pametno odločajo o jxjmemhnih in strokovnih vprašanjiii. kakršno je recimo decentndizacije oblasti R? izkušnjah s .sedanjo posadko iz ŠubiČe\'e je za to malo možnosti AKTUALNO Podpisi za oliranitev pediatrov na primarni ravni Zvezi prijtitcijcv Mladiiio Siovonijo so projšiiji t(Hl(^n priroli zl)irali podpLso za oliraniU'v sp(x1vsej Sloveniji, predvidoma do avgusta, računajo pa, da bodo akcijo lahko preklicali že prej, Podrobno smo o tem, za kaj v Beli knjigi gre, pisali mwem-bra, ko smo se o tem pogovarjali s pediatrinjo v velenjskem zdravstvenem domu, predsednico razširjenega strokovnega kolegija za pediairijo, ki je najvišji strokovni organ na tem področju v Sloveniji in Članico Uniceřovega nacionalnega odbora za zdravje otrok, Margareto Seher - Zupančič, dr. med. »Obravnava otrok zahteva vedno bolj usposobljenega strokovnjaka. Tu ne mislim samo specialista pediatra in specialista ioL$ke medicine, ampak ves lijn, ki dela z otrokom. Obravnava ne pomeni samo zdravljenje otrok, sem sodijo tudi zdravstvena v7goja, obsežni in zah- tevni preventivni programi, ki zajemajo sisicjnatične preglede, cepljenja, namenske preglede, obravnave otrok zaradi s'velo-vanje za nadaljnje Šolanje, vodenje kroničnih bolnikov, zgodaj odpuščenih iz bolnišnice, obravnavo in vodenje otrok s posebnimi problemi... To zahteva zelo poglobljeno znanje, ki je usmerjeno v specifičnosti razvojnega obdobja.« Pa minister? »Srečala sva se ob odprtju medicinske Takul- lele v Mariboru. V neuradnem pogovoru mi jc zatrdil, da bo pediater kol izbrani osebni zdravnik za otroke ostal na primarni ravni. Kljub temu pa gremo z zbiranjem podpisov naprej, vse do takrat, dokler ne bomo videli tega zapisanega v vseh zakonskih in podzakonskih akiih,« pravi pediatrinja Margarela Seher - Zupančič. Kam s iKHipisom? Podpise v Šaleški dolini zbirajo v dispanzerjih in splo.^nih ambulantah zdravstvenega doma v Velenju, SoSianju in .Smart-nem ob Paki, v vrtcih. Šolah, v vili Mojca, na centru za socialno delo, verjetno v teh dneh tudi v prostorih mestne občine, zagotovo pa bodo zbirali pi^dpise ob vseh akcijah, ki jih prireja zveza prijateljev mladine. (îlas pa je možno oddati tudi nu spletnih strani Uniceťa: ^vwv.unicef.sí. Novosti V zakonu o socialnem varstvu Novela zakona omogoča odraslim invaiidnim osel)am pravi(H) do dru/inskoga poinoniika - Med di ufíim vSpodbuja zaposlovanje upravičencev do denarne socialne pomoci, na novo uvaja inšpekcijski nadzor - Občine dolžne uporabnikom sollnancirali nego na domu v višini najmanj ■)() odsLolkov Tatjana Podgoršek Novela zakona o scxňalnem varstvu, ki jc začela veljati konce januarja, prinaša kar nekaj nwosti, Najpomembneji^ je pravica do i/bire družinskega pomočnika. Kdo je iipravíťcíi ilo dru/inskc^ii pomocníka? Do tega so upravičene polnoletne oseba s težko motnjo v daV evnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana ^'»seba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. »Naj pri lem poudarim, da gre v leh primerih za takšno invalidno oiçe-bo, za kiitero je pred uveljavitvijo pravice do izbire družinskega pomcx^nika skrbel eden od staršev injc zalo prejemal delno plačilo za i/gubljen dohodek, za invalida, ki potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali, Če komisija za priznavanje pravice do družinskega ugotovi, da gre za osebo s težko moi-njo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pt'>moč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ki JO lahko nudi družinski pomočnik. Ce si invalidna oseba izbere družinskega pomoćnika, obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, ki ga prejema za opravljanje vseh osncwnih življenjskih potreb po drugih predpisih, vendar ji ta v Času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, miruje,« je pojasnila mag. .lelka Fužir, direktorica Centra za socialno delo Velenje. Dni/.iiiski iKimocnik jc lahko ... ... oseba, ki ima isto stalno prebivališče kol invalidna (»eba oziroma eden od njenih družinskih članov: siarSi, brat, sestra, stari oče, stara mama, teta. stric. Pod določenimi pogoji je lahko družinski pomočnik tudi nekdo, ki ni vsorodu z invalidno oselH). »Vsekakor pa velja, da jc lo lahko Ic oseba, ki je brezpc^selna po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ali se je zato, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb oziroma je prekinila delovno razjnerje,« Družinski pomočnik ima - po besedah Fužirjcve -pravico do delnega plačila za izgubljen dohodek v vi.Šini minimalne plače. Ta znaša od letoSnjega 12. januarja 111. 4M SIT bruto oziroma 77. 262 tolarjev neto. »Pravico do izbire družiaskeg-a pomočnika lahko uveljavljajo upravičenci po Šestih mesecih od uveljavitve novele zakonř;, torej od avgusta dalje. <)l>staja pa ena izjema -lakoj jo lahko uveljavi namreč invalidna oseba, ki je po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih upravičena do plačila za izgubljen dohodek in bo do uveljavitve zakona že dopolnila IH let.« Družinski p(^močnik invalidni osebi nudi pomoč glede na njene potrebe in interese, predwícm pa nastanitev, nego, prehrano, opravlja gaspodinjska opravila, zdravsiveno oskrb<') preko izbranega osebnega zdravnika, nudi spremstvo in udejsivovanje v različnih si>cialnih in druži'^enih aktivnosti, kot so kulturne, športne, verske in izobraževalne. Dni^c novosti novele Druga novost, ki jo prinaša novela, je spodbujanje zaposlovanja upravičencev do denarne socialnc pomoči, »Delodajalec, ki za nedoločen časzaptwli dolgotrajno brezposelno osebo, ki je v/adnjih treh letih prejemala denarno pomoč najmanj 24 mesecev, je po novem upravičen do sulwencijc v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezpsebej primerno za tiste, ki ne Ki^^olagajozvcčjimi finančnimi sredstvi, ali pa z enkratnim plačilom. Minimalni začetni polog pri postopnem plačilu je tako 50 oziri> ma l.Otlí) cvrov pri enkralnem vplačilu, v tolarski protivrednosti. Razveseljivo pa je ludi, da storitev omogoča tri možn(wti zavarovalnega kritja, in sicer osnovno življenjsko zavarovanje, dodatno nezgodno zavarovanje ter dodatno zavarwanje za kritične bolezni. Zavarovanje velja takoj naslednji dan po podpisu in vplačilu prve premije. Pomembno pa je predvsem to, da lahko varčevalci sami izberejo delež, ki ga bodo namenili varčevanju oziroma zavarovanju, kar pomeni, da lahko na podlagi trenutnih potreb in želja, skladno z zavarovalnimi pogoji, sprcmenijoi/branozavarovalnovso-to oziroma premijo. V vsaki pc^slovčUnici NLB so usposobljeni, da varčevalcem svetujejo, katero obliko tovrstnega »varčevanja« izbrati. ■ /a íWRo na donni ohcinc vsiij 50% »Zelo veseli pa smo na našem centru novosti v zvezi s sofinanciranjem nege na di^mu. DrŽava je niimreč dokočila, da morajo občine subvencionirati to storitev prejemnikom v višini najmanj .SO-odstotkov. Poslej bo ta storitev resnično približana Širšemu krogu starejših, ki želijo ostati čim dlje v domačem okolju.« Doslej so zna.^ile sulwencije po občinah Saleike dolini zelo različno. <)l>Čini Velenje in Šmartno ob Paki sta prispevali za nego na domu 20, občina Šoštanj pa ."^0 odstotkov. Kol je še pwedala Jelka Fužir so svetniki Mestne občine Velenje to že potrdili, v preostalih dveh občinah pa naj bi se o tem odločali v bližnji prihodnosti, kajti za razliko <}d prej omenjenih novosti, pravica do najmanj 50 odstotne subvencije za nego na domu že velja. Jutri in v soboto informativni dan Velenje — Jutri (v petek) in v soh 9. uri, pa bodo bodoči dijaki dobili odgovore na vprašanja v zvezi z nadaljevanjem šolanja za vse programe SCV v velenjski glasbeni Šoli, za programe Vlšje strokovne šole pa v predavalnici šole v pritličju stavbe C^ ■ tp 1 1 Prod8|nl center Mo|ster MIha Cesta Simona BlatnfKa16 Velenje {poleg AC Mlakar} Tel.: 0^^898-56-80 YJ 0 j s t e r BOGATA PONUDBA • gradbenega materiala - lesnega programa (vrata, okna, talne In stenske obloge...) - keramike In sanitarne opreme • elektro In strojnih Instalacij •barvin lakov ^ABUPějh - svetil... «•Wř PIoíIIdí pogoji: Wq gotoviiiiki popust, Z8 ipofaqence 6% popust nnk pvi tetlen v mesecu! Del. čis: vsik dio od 7. du IS., úb soliatih od 7. do 12. ure GOSPODARSTVO Se bo gornjeg rajska Smreka posušila? lispcsiK) poslovanje mod prisilno poravnavo - (Ji o/i Uivme prolofclili ohvo/nosU - \M\y/. dogovora z najveojiina upnikoma Smiekl sLerai - lîo pomagala dr/ava? - Verinski lastnih Irdi, da Smreka nikakor ni zrela za sUîcaj - Na obrini (Jornji Gi ad ne vedo nie v podjclju Smreka iz Cjornjcga Clrada sc soočajo s težavami, ki v najbolj črni različici pomenijo sîccaj. Mineva namreč Sîirilelno obdobje prisilne poravnave, ki so ga z 'Mo dc'jbrim ickořim poslovanjem uspešno prebrodili. Pc^slo-vali so pozilivno in sproli poravnavali stare olwezmsii. lorej obresti za prej najete kredite.'ic7ava jc nastala s potekom morait>r:ja 7a odplačilo glavnice I ^ milijona evrov. y. manjšimi upniki so se že dogow>rili, tudi s Slovensko razvojnih družbo, ki jc terjatev spremenila v lasiniSki dele!^. zaplet pa je nastal z največjima upnikoma in lastnikoma. Novo Ljtibljansko banko in 7adrugt> Miv/irje. «Danes sc pcUrjujc,da je bilprcv gram prisilne poravnave slabo pripravljen, pa'dvscm je bil nerealen. Navzlic temu smo z dobrim pošlo vanjemvminulihi>iirih letih dokazali, da Smreka k ni tako slabo p<5djetje in ima dokaj obetaven program,« je za uvod povedal direktor Ur u nt» Zamude. Obveznosti iz prisilne pi'>ravna' ve so redno odplačevali, tudi mesečne obresti za kredite, največja težava pa je seveda pastala glavnica, »Moratorij na njeno odplačilo jc potekel in zdaj se moramo župniki dog:>vorjli, kako naprej. Če bodo upniki vztrajali pri plačilu kreditov, kakor pred- videva program prisilne poravnave, potem bomo morali ukrepati jskladno z zakonom o finančnem ptislovanju podjetij, kar pomeni črno zgodbo, Upam. da smo v zadnjih letih z delom in poslovanjem dokazali, da smo vredni zaupanja in da imamo dobre pr^"»' grame, da se bomo na tej podlagi z upniki pametno dogovorili. Doslej smo se, na žalosl, najlažje dogovorili z upniki, ki niso lastniki. Volksbank je podaljšala rok odplačila. Slovenska razvojna družba pa bo svoj del dokapitali-zirala, kar je za nas zelo ugodno, nismo pa se Se uspeli dogovoriti z Novo Ljubljansko banko in Zadrugo Mozirje. Nisem prevelik optimisl, čeprav upam, da sc motim in da me oba lastnika presenetila z ugodnimi rešitvami,« pravi Bruno Zagode. v petek se je pogovarjal z vodstvom Zadruge Mozirje in po njegovih besedah se stvari niso bistveno spremenile, saj jc Zadruga pripravljena podaljšati moratorij za naslednjih pet mesec<5v. ko naj bi (venili nadaljnje možnosti. Bruno 7iig(")de: ^Verjamem, da Zadruga razume pok>žaj in se bo reševanje težav vključila s polno močjo, očitno pa smatrajo, da so v preteklosti že toliko naredili za Smreko, da bi ležko.šc kaj dodatnega« \fedeti je treba, da so na Smreki lani poslovali pt>zitivno in povečali dobiček kar za 80 odstotkiw, zaradi obresti in revalorizacije kreditov pa bo ki"^nčni rezultat pod ničlo. Poleg lega 9i) odstotkov Izdelkov izvozijo na zahtevne evropske trge. Če so se tore j uveljavili in obdržali na teh trgih, bi lo m(^rala hiti dobra popotnica v nadaljnjih pogovorih. Dirťklor Zadruge: »Siiirekd ni /rela /a slccaj« Na Zadrugi Mozirje, ki je večinski lastnik in upnik, niso pov-.sem črnogledi. Direktor Andrej Presečnik pravi: »ludi glede na nai> položaj, smo se odločili, da nagega lastniškega deleža ne bomo povečevali, kakor želijo na Smreki, ampak bomo vztrajali na plačilu. Naša odločitev je, da t>dplačjlno dobo podaljšamo za pet mesecev. V tem času naj bi Smreka poplačala manjše upnike in predvsem zaposlene, saj glede na Smrekine poslovne dosežke ocenjujemo, da bo to zjnogla. Na drugi strani v celoti podpiramo vcxistvo Smreke pri ih^tvo-rih s Slovensko razvojno dru^>o. pa tudi prizadevanja, da bi prodala svoj čelrtinski deležv podjetju za proizvodnjo toplotne energije E2NG0, saj ima Smreka s tem podjetjem in z občino Gornji Grad vozadju. kup ncrazčii>čenih Bruno Zagode: »Nisem optí-misi, upam pa na ugodna presenečenja« problemov. Tako pridobljena sredstva lahko porabi za plačik> obveznosti, vsi pa upamo, da bo uspeta tudi na razpisu ministrstva za go,spodarslvo za sanacijo podjetij. Če bo torej Smrekadelteh sredstev namenila za poplačilo starih obvczniwti, bomo mi enak del terjatev spremenili v lastniški delež. Vsekakor pa sem prepričan, da Smreka v nobenem primeru ni zrela za stečaj.« (ioriijcgra)ski /upan: )>Ka/.mcre poznamo h medijev« Obstoj podjetja Smreka je za občino (Jornji Grad še kako pomemben- Najprej zaradi ohranitve delovnih mest, poleg tega pa je podjetje ENGO, ki je v veliki meri odvisno od poslovanje Smreke, v občinski lasli. Zato je dokaj presenetljiva izjava gomje-grajskega župana Tonija Kitlja; »Razmere v Smreki poznamo samo iz medijev. Ne vem(\ kaj se točno dodaja in kakšna bo prihodnost. Zal smo manjšiaski lastnik in skoraj statist v vsej zgodbi. Naš vpliv je premajhen, večinski lastniki pa se o težavah z nami sploh ne pogovarjajo,« ■ Jp Premogovnik povezal interese z družbo M2M Nova tiei poslovnega sistema Premogovnik Velenje M2M posega na področje informacijskili sistemov - Pogodba z ameriškim Q/\D ji odpira vrata na trge bivše Jugoslavije Miiena Krstić • Pianinc [Zna od štirih novih drui^ posbv-nega sistema Premogovnika Velenje, ta ima v njej 49 odstotni lastniški delež, je družJia M2M. informacijski sistemi. .SI odstotkov družbe je v zasebni lasti, Pred dvema kloma in p<''lje družbo asia-novil .\(i7ů Novinsek in lani s pre-mogcnTiila^m v njej piwezal skupne interese. >»Teh je bilo več, V (s»predju so bili pcxskwni, pri ôcmcr gre modernizacijo informacijskega sistema dru^ znotraj sistema jemali k kt>t ent> cxl mc^žm^sti, druga je denimo pomt>í pri prestrukturiranju. tretja, ne zanemarljiva. z^poslc5vanje visoko izt>braženih kadrov in še bi sc jih dalo našteti.« Tisti, ki ga poznajo, ga imajo za velikega strokovnjaka na področju računalniškega inženiringa. V zadnjih letih je bil svetwalec kar nekaj upravskwenskih podjetij na področju informacijskih tehrK'>lo-gij, med b(3lj zjtanimi je Elan, kjer je kot svetovalec uprave zastavil in uspešno speljal prt"ijekt sanacije inforroalike. Pred tem je bil direktor razwîja v sIcTVcnjegraŠkem piKljetju KOPA. Zbiranje izkušenj, sledenje napredku? »Oboje laliko pomeni samo razvoj- Dcwlejsemse srečal .s kakšnimi 6() implementacijami v različnih iwamah. delal pa tudi kot svetovalec nekalerih institucij,« pravi. Med zvezdami slo- venskega gospixiarstva. s katerima je dolgo sodekwal, sta Pivovarna Laško in Perutnina Ptuj. P:>godba družbe M2M z ameriško družbo OAD (zastopstva zanjo doslej v Sloveniji ni bilo), jim na širokih odpira vrata vštevil-na slovenska podjetja. Zanimanja je precej, zelo resno pa se že pogledujejo tudi s trgi bivše Jugoslavije. Zakaj OAD? >*Pri dosedanjih svetovanjih podjetjem sera ugotovil, da računalniške firme pri nas ponujajo v javnem velika imena. Ta sodijo v velike korporacije, v ogromna pixljetja^zvcčdeset tisoč zaposU^nimi, ker so temu primerno draga, ne pa v tipična srednja slovenska podjetja, ki si ne morejo privcíSčili pR^dukta, ki ogromno stane. Pametno pa si jc zagotovili globalen produkt. ptxJprt pc^ a-lem svetu. To preprosto povedano pc^meni, daskwenska Qrma, ki kupi firmo denimo v Srbiji, lahko v njej uvede enak informacijski sistem in obratno. Tisto, kar je še bolj pomembno, pa je, da se firm z informatiko ne da upravljali več zgolj zjiotraj <'>graje, ampak se je nujno povc/^li v verige, bili fleksibilen, Če hočeš preživeti, potrebuješ za to globalen produkt. Tak je denimo OAD, ki je preveden v 26 jezikov in trenutno podprt v Si) državah. Ima pa, kar jc tudi zelo pomembno, sprejemljivo ceno,« razlaga Novin še k. Klemu dodaja, ita so tako ugledne svetiwalne hiše, kot so AMR Reasearch, Gartner Group in META (jroup occnile QAD z najvišjimi ocenami- MEIA CJroup je postavila QAD-jev pro-duki MFG/PRO eB celo na prv<^ mesto na svetu vskupini pn>gram-skih paketov za upravljanje srednjih proizvodnih podjetij. QAD je .specializiran za industrijo, ni preveč z^npleten. uvajanje pa je hitro, »Ni seveda klobuk za vse glave, »paše« pa šestim» med drugim avtomobilski industriji, proizvajalcem surovin in potrošniških izdelkov, elektronski ter prehrambeni industriji.« Ceno proizvoda ali storitve pa se Še vedno da s pametnim pUini-ranjcm, s pomočjo informatike, vedno znižati. «Naj razložim na enostavnem primeru. Podjetje mora, da izdela dok^en proi2VCíd, imeti zato kvalificirane ljudi, stroje, kupiti mora material, na koncu pa izdelek tudi prodali. Ceno in roke pri tem narekuje ir^ Kaj pa lahko naredi informatika? Sprejme na ročik\ planira proizvodnjo, pravi čas nabavi materiale, kupi samo toliko kot potrebuje in .spremlja vsak odmik od načrtovanega. ker odmik lahko pomeni strošek ali tudi profit. S pomočjo informatike se da regulirati praktično vsak dogodek. Sistem pa Jože Novinšek: »QADJe preveden v 26 jezikov, pod' prt Je v osemdesetih državah sveta.« mora biti povezan, tako da se naprimer določen p^îdatek vnese enkrat in ne desetkrat, pa še ta v vsaki pisarni malo drugače. Gre skratka za živčni sistem« ki ga potrebuje vsaka tovarna.« Zaposleni? »Ta hip nas je sedem redno zaposlenih, nekaj sodelavcev imamo zunajijih. Letos bomo zaposlili .Še tri ali .Štiri- Načrtujemo, da bo za pokritje Sk>vcnije dovolj petnajst zaposlenih, na trgih bivše .iugoslavije, za kar imamo zastopstvo, pa bomo ustanavljali podjetja. Sicer pa je naša ekipa že danes zelo gibljiva. Delamo Že I Izraelom, C'eško.« Zakaj je M2M iskala parlnerjav Velenju? Vajeni smo. da se globalne reči vrtijo običajno v Ljubljani in okoli nje? »Zato. ker je treba kako stvar začiniti Še kje drugje, Velenje ima kapital, tu se splača imeli Štab izči^U^ ekonomskih razlogov, Ne rečem, da ne bomo trženja kdaj prestavili v Ljubljani), azaenkrat potrebe p) tem ni, Velenje ima zelo delovno okolje. Računalničarji pa smo delavci,« je preprosto razložJL ■ Tudi marsikatero razočaranje! V mlekarni (želela v -\i ji vasi se zavedajo, da l)od() po 1. niaiu delali v iezjifi razmerah, a v(^rjaniejo, da bodo preživeli -Prihod Ulje konkurenee pomejii nadaljnji udar na eene Tatjana Podgoršek Prvega maja bo Slovenija pc^sta-la članica EU in po mnenju nekaterih naj bi spremembe najbolj občutili kmetijci- Po izkušnjah sosednje Italije in Avstrije so bili najbolj na udaru mlekarji. Kako so pripravljeni na ta trenutek v drugi največji slovenski mlekarni - v mlekarni v Arji vasi in o let ai njih prednbnogicdom so vsi stroški, na katere lahkem vplivamc\ Po naših predvidevanjih se kakovost mleka v prihodnje ne bo več nagrajevala. Proizvajalci namreč dobijo danes za mleko, ki ima Jo 51) tisoč mikru^rganizmciv 5 odstotkov nagrade in prav toliko za mleko z do 4i)(i somatskimi celicami, Skupaj It) odstotkov.Tàkega mleka je v naši mlekarni od 97 do 99 odsU^tkov. Stroški delovne sile znašajo v naši mlekarni komaj 5,5 odstotka. 'lij bo težko poiskati kakšne rezerve. Ne rečem, da jih ni, so pa zelo majhne. Večje so v reproverigi in napeli bomo vse sile, lía jih bomo izkoristili in tudi na ta način omogočili ob-sioj mlekarne ob vstopu v EU- I^lovaia bo v težjih razmcrali, a smo prepričani, da bitmo preživeli.« V EV hoste vstopiti kot samostojno podjetje, brez povezav z dnif^mi mlekarnami? >*V tem trenutk'u so na obzorji pogovori drugega stebra, V naslednjih dveh, treh mesecih naj bi .speljali kakšne konkretne zadeve. Zanimanje za zdaj kažejo vse soudeležen ke novega kroga.« fn kolere so to? »Pogovarjamose sP(3murskimi mlekarnami, ki sose povezale z ljutomersko in Vipavo, Vse tri bi se v gk>balu zelo približale količinam, kijih v icm trenutku odkupujejo Ljubljanske mlekarne.« Kakšno pa sicer ocenjujete ho teto 2003 za Celeio? »Pri proizvodnji, naložbah in razvoju smo dosegh vse za.stavljene cilje. Finančno pa smo poslovali slabše kot v letu 2fX)2. Razlog tiči vpad-cu cen naših izdelkov. Te so padle od 4 do 9 odstotkov in zaradi tega smo ostali brez več kot 3()i) milijonov SIT Veliko iztlelkov smo prodali v akcijah, kjer so cene nižje. Pozna se tudi padec izvoznih spodbud. V letu 20(14 bomo dobili iz tega naslova kar 380 milijcmov manj v primerjavi z letom 2iX)3. čeprav lanski íaoz zaradi afere kloranfenikol ni bil povsem pri me rljrv,Naj večje breme so nosile mlekarne. Rezultat poslovanja bo pozitiven predvsem zaradi wtaUh prihodkovozinv ma finančnih naložb.« Prednostne naloge v letu ? »Načrtujemo obogatitev ponudbe z novimi izdelki- Te dni prihajajo na trg novi sadni lahki jt^rli z manj maščobc,Tudi pri sirih razvijamo nove okuse in se posku-Šamo na takšen način približali širšemu krogu potrošnikov. Dokaj zajeten je program naložb. Zaključujemo tako imenovani cip sistem, ki smo ga urejevali v glavnem lani, Spi^m-ladi naj bi rešili zadeve pri sprejemu mleka. Zelo pi>raembne bodo aktivnosti glede čiščenja odpadnih voda, kjer beležimo dokaj visoke stroške. V teh dneh se bomo odločili, ali bomo poskrbeli za delno či,ščenje odpadnih voda ali lx>mo gradili samostojno čistilno napravo. Pomembne pa bodo Še naložbe na področju logistike, dovoza mleka, opremljenost z novimi Števci ter avtomatsko jemanje vzorcev. Da bi lažje uresničili načrtovana vlaganja, smo se prijavili na razpis S apart program. Pred nedavnim smo ilobili gradbeno dovoljenje za ureditev skladišča lastnih izdelkov, Ta inve.^iicija bo težka kar 400 milijonov Srr, gradnjo pa bomo začeli letos jeseni,« I 12. februarja 2004 nifHjiS NASI KRAJI IN LJUDJE 7 Prejšnji mesec lestvica, calcajo se poziv za vlaganje zahtevkov l^!ejšnii mcscr jo l)ila ()l)iavljona lestvica za izrarun višino vranla vlai^anj v javno lelekoinunikadjsko omiežje -1^) objavi poziva štirje nicsed časa za vložitev zahtevkov - Zakon predvideva vrnil ev prevor plaeanih zneskov v denarju - Izplačilo zanesljivo še ne letos Tatjana Podgoršek Minisirsivo za inlormacijsko družbo je v začetku prejšnjega mcseca s kar dvomescCno zamudo v Uradnem lisiu R.S objavilo lestvico, na osnovi kaierc M lahko upravićcnci do preveč vplačanega denarja za vlaganja v javno telekomunikacijsko omn.'i^a izračunajo vtóino vračila. Šc la mesec pa naj bi objavilo še p<«iv za vlaganje zahtevkov, s katerimi je povezanih Se kar nekaj odprlih vpra^nj. Doka/.ilfi liidi m Vf ťdnosl (Iťla in droíiov [van Valenčak, predsednik koordinacijskega odbora za območje Koroj^ke in Šaleške doline ter občinske komisije za vračanje preveč vplačanili sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje Mestne občine Velenje nam je konec prejšnjega tedna povedal» da so lesivico poslali vsem občinam v Šaleški dolini in na Koroškem, to pa naj bi jo posredovale krajevnim skupnostim na svojem območju. Na osnovi lestvice si bodo lahko upravičenci izračunali vižino vračila, ki jim bo v pomoč pri podpisovanju pLsne poravnave pri državnem pravobranilcu, »pri lem pričakujemo kar nekaj težav. Za zdaj namreč ni konkretnejših navodil za pripravo zahtevkov. Predstavniki Vseslovenskega združenja upravičencev za vračilo preveč vloženih sredstev v javno tclekomunika-cijsknia. /a vzdrževalna dela na domu in opremi so namenili 4í)í) tisc^ srr. V društvu so skrbeh tudi za družabno življenje. Skupaj s KS so pripravili več pohodov, pa bJet na dolenjsko iji gasilskega muzeja v Metliki... Videmšek pa je opozoril na krajevni problem. dal, da so lani pomagali pogasiti dva psli pri preračunavanju v nemške marke umevnosamo po sebi, glede vrednotenja gradbenih del in telefonskih drogov pa bodo morali vlagatelji zahtevkov predložiti račun ali drugo d<'>kazilo, iz katerega bo razvidna vrednost dela in drogov.» Vlaganje zahtevkov štiri iiicscc p» objavi po/iva Ministrstvo za informacijsko družbo naj bi objavilo poziv za vlaganje zahtevkov Še la mesec. Po zakonu o vračanju bo zahtevke treba vložiti pri območnem državnem pravobranilstvu v.Šti-rih mesecih po objavi poziva, kasneje to ne bo več mogoče. Zaradi nekaterih nejasnosti se lahko zgodi, da se vlagatelj zahtevka in državni pravobranilec, pri katerem bo treba vložiti zahtevek, ne bosta sporazumela in predloga pisne poravnave ne basta podpisala »V lem primeru lahko vlagatelj na območnem sodišču v dveh mesecih po ne podpis u poravnave začne nepravdni postopek. Svoj prav pa lahko dokazuje tudi s pričami ali sodnim izvedencem na terenu. Gre torej z,a civilno tožbo, v kateri vlagatelj toži državo.» Vseslovensko združenje upravičencev pričakuje, da bodo pozivu priložena tudi konkretna navodila za pripravo zahtevka. Če temu ne bo tako, bodo -po zagotovilu Ivana Valenčaka • poskušali svetovati vlagateljem pri pripravi zahtevica člani komisij, ki delujejo po občinah. »Ali bo državni pravobranilec nasvete upošteval ali ne, pa je seveda drugo vprašanje.« Kakšni naj bi bili /.ncski vraranja ? Okvirne višine vračila nam Tvan Valcnčaknimogelzaupa-ti, ker so bila vlaganja po ptîsa-meznlh KS razJično visoka. Je pa znano, da naj bi od celotnega vložka za telefonski priključek odšteli višino priključnine in prispevka takratnim samoupravnim interesnim skupnostim za poŠto, telegrafski in telefc^nski promet, ostalo pa naj bi dcibili upravičenci povrnjeno v celoti. »Naj še enkrat pottdarim - brez dokazil vračila ne bo!« Zakon predvideva vračilo v denaiju. Zneske naj bi najprej preračunali v nemške marke, nato v evre, na dan izplačila pa v tolarje, čc bodo tj še obstajali. Torri sv vrarii npravicenii lelos še nc morejo nadejali? »Zanesljivo ne. Država namreč šc vedno ni pri>dala svojega deleža v 'telekomu. Minister Gantar nam je povedal, da dosedanja ponudba dosega komaj polovico iKenjene vrednosti. Pričakujejo, da naj bi ta diïiegla ocenjeno raven priiiod-nje leto. Ce se bo napcwed uresničila, bo dr/ava prodala svoj delež, sicer ne. Vračanja sredstev pa ne bo vse dodej, dokler ne bo od prodaje državnega dela Telekoma prispelo vsaj toliko denarja, kolikor gaje potrebnega za vračila.«' So/o'^li^clc UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC V šolskem letij 2004/2005 bomo skupaj z matičnimi fakultetami organizirali izredni študij: VISOKOdOLSKIH STROKOVNIH PROGRAMOV! • Organizacija in management (FOV KRANJ) -/nfcrmdftVn/ dan 1.3. ob 15. uri • Javna uprava (FAKULTETA ZA UPRAVO UUSLJANA) • informativni dan 25.2. ob 17. uri UNIVERZITETNIH PROGRAMOV: - Razredni pouk - 3. letnik (PF IVIARiBOR) -informativni dan 26.2. ob 16. ml (predhodne prijave) - Uprava • t in 4. letnik {FAKULTETA ZA UPRAVO LJUBLJANA) - informativni dan 25.2. ob 17. uri Vsi informativni dnevi bodo na UPl'L|udslQ univerzi Žalec! INFORMACIJE: 03 713 35 50; www.upl.si: lu-zalec@upi.$i. Rok za prijave je 8. marec> Vpis bo potekal v sktadu z razpisom Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS. NASI KRAJI IN LJUDJE Polna dvorana, veliko besed V Vinski (lori so nnov in 7no tisoč lolaijcv, kar bo namenjeno za v/držcvanje cest, pokopališko dejavnrtil in javno snago. Ob tem je povedal, da na odsekih, kjer bo potekal vodox'od. ne bodo popravljali dotrajanih cest, dokler ne bodo položeni novi vodi. Zgraditi morajo šc nadstrešek pri mrliški vejici in zamenjali se nekaj vra! na domu krajanov, kjer imajo zelo visoke siroškc zogrcvanjem. Viem lelu pa se bo seveda nadaljevala ludi izgradnja vodoviida. Prva faza je bila končana lani novembra, zamujali pa so izvajalci, ki so pristavljali večje ebjeklc. Se pred konccm apriLi je rok, da izvajalci ob trasi uredijo holrikulturno zasaditev. Sever je govoril o služnmlnih pogodha)i,ki naj ne bi bile vcljitvne, zalo bo menda p<"»lrebno podpisati now, ob tem pa sc jc sprascval, kdo bo nosil odgtwomosi. saj podpise ovcr-jajonotraji, kar pa stane. Izrekel je ie nekaj stavkov na račun Komunalnega podjetja Velenje, potem pa je besedo dobil direktor Marijan Jedjwnicki. Ta jc veliko Sevcrejevih očilkov zavrnil kot pov>em neutemeljene. Povedal je, da je hrbtenica novega vodvodnega sistema zgrajena. Pri pridobivanju dokumentacije naj bi sc zapletalo, te^r je KS Vinska Gora obljubila pomoč pri pridobivanju slu?n osmih pv)gtxib, 3 metrski koridor, o kalerem govori Sever, pa naj bi bil zakonsko določen varstveni pas. Ob lem je povedal, da so v podjetju lansko leto zaključili u spe S no, izpeljali so 15 večjih in množico manj.^ih projektov. Imajo stri>gc kontrole, ob tem, da sc morajo držati ludi Številnih /aktinov. ko izbirajo izvajalce. '*Prl t«m jť čudno, da fírma dobro dela, direktor pa je« kot trdijo nekateri. /anič»" je samoironično pridal Jcdovnicki... Zbor je bil dolg, krajani se nLso razburjali, Ic spra^^vali so in si poskušali aslvarili sliko dogajanja. Ali jim je uspelo, pa težko rečem. Sama namreč očitkov ob gradnji vodvoda ne razumem povsem. Morda z-alo, ker sem žcaska, ■ bš Za mamotom zbirajo osemdeset milijonov SIT Dobrna, 9. februarja - Rak dojke jc naj-pogostcji^i rak pri ženskah. Število obolelih kljub razvoju medicine in metod zgodnjega odkrivanja te bolezni narašča povsod po svetu. V Sloveniji zboli za rakom na dojki blizu H)()n žensk nw leto. Pri iskanju novih in boljih rešitev na področju zgodnjega odkrivanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije Žc diilj Oasa aktivno sodeluje ludi nevladna organizacija slovenska Evropa Donna - Slovenskega združenja za boj proti raku. Na novinarski konferenci v dvorani ZdraV' iliškega doma Term Dobrna jc prcdscdnica organizacije prim. Mojca Senear, dr. me sodobne naprave za diagnostike^ nctipnih sprememb dojk z ambulaninim posegom - mamotom (biop.sijas pomoCjovakuma). S(xJobna naprava, ki je za daj v Sloveniji Še ni, stane 80 milijonov tolai]cv. Organ i zal Olj i akcije pričakujejo, dasc jim bo pri tej pobudi pridružilo Čim več podjetij, posameznikov in organizacij, da bi mamtUt)m, ki bo omogočil vsem ženskam v Sloveniji enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni in lakoj.^njc učinkovito zdravljenje, lahko kupili do konca tega leia, »Pomagajmo povečati verjetnost za pravočasno odkritje raka dojk«, Je bito sporočilo organizatorjev humanitarne akcije, M so Jo predstavili na novinarski konferenci Prostovoljne prispevke zbirajo na transakcij-skcm računu Evropa Donna. Slovenskega združenja za boj proti raku, st.: 02()11- MiaOc liberalne (Icmokraclje Velenje. Skupaj t gosli. Bo5ijanom Ćukurjam. Vidom KaviiCnikom, Dimitrijem Amonom in Majo 1 loslnik, smo se pogovarjali o lem. kakSno so priložnosii in možniwii za mlade v Vdenju. Vo mnenju lioStjana C'likurja v M'lenju za mlado ni dovolj priloŽ-noai. primanjkuje zabavnih vsebin za preživljanje pnwiega Casa, pri tem pa bi moralo biti Sixlelovanje in zanimanje i? strani mUidih vcge. VTd Kavtičnik je dejal, tia v cen- tru mesu manjka atraktivno zabavni center, ki bi privabil zunanje obiskov«ilcc v mc^io Vctcnje. Z ustiinovitvijt> Mladiiiskcga sveta Velenje, kateremu se je pridružila veČina mladinskiii organizacij v Velenju, bo po besedah predsednika Dimitrija Amona, s projekii, ki se bodo izvajali za mlade, na voljo veti akiiv nosi i (zabava. druženje), v kaicre se bodo lahko vključevali. Maja je bila mnenja, da med mladimi v Velenju ni zadosinc informiranosti. komuniciranja in [Xïveawanja. Mladiaske organizacije bi morale na teh pixJroCjib narediti mnogo vcis itir na ta naCin *^>dbudi- ti mlade k različnim akiivm>slim. je^ diK^ala. Gostje in obiskiwalciSlíbili enotnega mnenja. da Velenje je mesto priložnosti za mlade, vendar bo piUrcbnt) poskrbeti zavede možnosti zaposlovanja mladih, za zabavo in bí)ljSc preživljanje prostega ča^a. ■ Lucija Psrsdžik Gradovi kralja Matjaža V suboio. 3l.januarja 2(K)4 )e pod Peco v Ćrni na KoroSkem potekalo zanimivo tekmovanje. V gradnji snežnih gradov se je píímirilo 89 ekip. ki jih je skupaj sestavljalo približno M) ick-movalccv. Kot vsa leia do sedaj seje ekipa Mlatlega foruma 7.LSD SaleSka ck»lina tudi leios(xlloCiiana^i»piti. Kst'ïdclovanju je povabila Se SKEi Mlade in ekipa se je imenovala: Mladi forum SaleSka dolina in SKCI mladi Velenje. Imeli so ime, imeli soClanc ekipe, vendar pa Se vedno ne naivna za grad. Odločitev je padla le par dni prod pričetkom gj'a<^fije. Naredili bodo steno in na njej v 3D obliki Ernesto Che Guevaro z rdečo zvezdo v ozadju. Prišla je sobota in srečanje s kraljem Matjažem« je pričelo. Bilo je peklensko mrzlo, zato so si svoje roke pridno ^eli z zakuhanim vinom in biM'iivničkami (vendar ne pre! Vas zanima, kakt) nam je usjkIo?!? Poglejte sliko. Za umetnino Si)zmRtwali: Dimiliij Amon, Spela Pod|>ećan, Marko 'iiik. Simona Krajne. Petra Ctostečnik, Urban Koprivnikar. Jure in Boris Kodrun; kot tehnična ekipa pa Se David Vodi>nćnik in Anj;L ■ Spela PodpGčan Obisk Ota Gantarja v vitcu Jakec Ena prednostnih nalog, ki smosi jihvlcK*5njem šolskem letu zadali v vrtcu Jakeov Pesju je dvig kakiïvosti jezikovnih dejavnostih. Posebno pozornost tako posvečamo komunikaciji na vseh ravneh. V ta namen smo otrokom po posameznih skupinali predstavile pravljicc^ Mavrična ribica, avtoija Markusa Pfisterja. Po skupinah so se odvijale različne dejavnosti: izxle-liwanje ribic iz papiija, iz pla'Ntelina, ti^ankit slikanje in barvanje ribic, izdelovanje slikanic, namizno gledališče, obnavljanje in komentiranje pravljice ob ilustracijah, gubanje ribic, poigravanje z lutko ribice, Za zaključek pa smo v naš vrtec povabili slikarja Oia (ianiarja, n;ib se v veliki meri udeležili tudi st;ir^ članov in mimoidoči, ki jih je privabil zvok hiirmoilike ali dobttvilicii pri vhodu, V garderobi folkloristi tiranijo 8 kompletov slovenskih mďodnih noS(kostumov). ljudske inštrumente in ostale rekvizite, ki jih pri svojem delovanju upi^rabljajo. Seveda tu nisamo"liranilnica", ampak «o prostori namenjeni ludi vz,drževanju. Pranje. suSenje, likanje. Šivanje, popravilo instrumenta, tamburaške vaje in sestanki - vse to se dogaja |x>d istostreho. Pi>lice krasijo «številna priznanja in darila. ki so jih člani prinesli z gostovanj po različnih koncih Slovenije in po .^vetu. Dtil^ra poteza, Že se veselimo naslecinjega, ■ Katarina Ostruh Drevo zamenial Omladič KUlb šUideiilov šiimrško hnv jo lani organiziral 10 bolj ali inajij (Klincvniti prireditev - Želijo sc aklivno vkljund v življenje in delo okolja - Poleg iislaljenili V lelošrijcm delovnem programu še nekaj novih aktivnosti Tatjana Podgoršek_ Smartn« oh Paki, 7, fcbnis«;|a - V prostorih Mliidinskega centra v Smarincm ob Paki člani tamkajšnjega Kluba ^utlenlpravili četrti občni zKir. Na njem ,so med drugim razrešili dosctlanjevMd'^o in imcmwali ncsve organe kluba. Namesto Jureta Dreva bo klubu sedaj predsednikoval Tadej OniLirlíť. Jure Drev, danes že prejšnji predsalnik kluba, je v p<>ri>čilu o opravljenem delu v preteklem letu poudariKdasi") pripravili 10 prt-retiiicv, z njimi pa vzbudili pri članih in tudi drugih občanih raz-ličrn) mero |M>zornasii, j^Nekalerc prireomembno, da so se jih Menili so, da Je botje organizirati manj prireditev, pa naj bode te vsebinsko bogatejše. poleg študentov udeležili ^c dij;iki in v^i mladi po stcu. U^ je tudi bil naš namen.« Med prireditvami je izpostavil organizirda Mladinski center ,lanv/u Dvorniku za njegnji delovni program kluba, 'la je podoben lanskemu, pripisali so mu še ureditev spletne strani kluba na internetu, turnir trojk v malem nogometu, po\'ezovanje s tujimi študenti in pritk»-bivanje novih članw. Knt nam je Še povedal Jure Drev, se želijo ítudenti iz občine Šmartno Paki (bilo naj bi jih blizu 150) posvojili močeh aktivno vključiiiv življenje in delo svojega okolja. Žal. tega tn ne zanima preveč. Kako bi sicer drugače razložili a jo slovenski pra/iiik kuluire. |)i'C(lsla\ ila na najlepši možni način - h ipravila )(» (Iva konrei la - Spol jo [)oka/ala, da s SNojo izjenuiosljo, s svojim dobro pr(4)raniin uriU^ljskiin kadrom sodi v sam vr h lovrsiíiiíi Slovenskih jilasbonili šol. Prod polnem veliko dvorano so 4. februarja uiitclji glasbene prikazali svojim uccncem, njihiwira slai^^m in velenjski publiki, visokti profesionalna Izbrušen konccrlni program. Ka ta naiin so svi^jim uCcnccm dejansko pi'ikayaii vist-iko postavljeno stcCi^c glasbenih Izkušenj, z željo, da na to točki^ priromajo ludi oni • danaSnjj uíencí. Upamo dii bo nekaterim lo v'sekaki>r uspela Dinamično dobro naCriovan program (uredil ga jc prof. /raagi* Slili) nas je poldrugo uro popeljal i>d XVIII. do XXI. slolelja. Bila je to prava, hitra »avdi-gla-sbe« izpeljana z odličnimi p(">ustvar-jâlnimi umetniki. Nastopili 8o; Karolín» .Šand Zupan in Slavko Š* uklnr, M»rtfn Bajde in Milanksi Cresnik« Monika Kranjc in Irena Skumav^-. Spela Zamrnik-Tanja Mrsnjnr in Monika Vehovec, Boris Stih in Dflvor Plamber^er, jcmeja Orvhenšvk in Matjaž tCmer^ič, Zrnato ^(ih, Miran ^umcčnik in Sanja Mlimir Mojai Menoni» Davki Spccjc/crnik. Damir Tkavc, Robert [^retlnik, Franjo Ccsarec 1er učenca Ri^man Podle.snik in («rc^a lii»^nik. Prejemi smo zapustili koneerl. Naslednji dan, (5. februarja) sta nas v isti dvorani presenetila dva nasa stalna orkestra: mali godal- ni orkester ^nižja glasbena šola) in simfonični orkester (srednja glasbena Šola). Neznansko ležko je pristojno uredili orkestrske začetnike na godalih, zato njihovemu dirigentu; učitelju - v najlepšem pi>m€nu besede - prof. Filtru Napretu, iskreno čestitamo, Pravo uživanje so nam privolili srednje.^olei s pomočjo svojih profesorjev v simfoničnem orke-stiTL Dirigent, mag. Nikolaj klicanje izredno dobro izpilil vsak detajl predstavljenih partitur in s lem pokazal, da dober, izkušen dirigent mora imeti enak odnos do glasbe, ne glede na profil medija, kar pomeni, da mora imeti tudi ogn>mno amplitudo svojih mojstr.skih apetiiov. Izjcdnodobroso.se predstavili .stMLsti na tem kon-ceriu-vsi so učenci velenjske glasbene Sole. Nastopili so: Matija Ha be in Nuska Zakrajšek [oba flavta) - mentorica izr. prof. Karolina Šanll Zupan. David Kraljič (ohoa) - mentor prc^f. Stojan Doku-7Á)y\ J'ia Šlogar (flavta) - mentorica prof. Mojca Ušen in Barlwra FanedI (violina) - mentoricaprof. Danica Korvn. Pasaki nam je: lo sta bila prava kulturna dogodka, pravšnja mera in k'valiieta za slovenski kulturni praznik. ■ S/avko ŠuMar "Do zgodovinskega preloma prihaja v našili glavah" Dr. hVaiu^e linear je v xelenjski Kiillurnid pi'edstavil svojo m\o knjigo Porušena harmonija sveta -Knjiga, ki sodol)-íKMnu eloveku odjiira ovi - Svd, v kaduern živimo, zelo slabo po/namo Za uvod in kratko predstavitev vsem vsaj na videz znanega, energičnega slovenskega strokovnjaka pravnih in družbenih ved in politika dr. Franceta Bučarjaje voditelj pogovora Jo/e Hudeček do zadnjega kotička polno Kuliumi-co spruÀ;na harmonija sveta. V nadaljevanju je pc^udaril. da pride do zgi^dvin-skega preloma vnai^ih glavah, ko pride do prc^velildh ra/Jik medsve-lom, kol je v resnici in tistim, ki ga ne ra/umemo več. Zato se takral ponovno zami.^limo in začnemo razmišljali, kako se obnašati, da iahko preživimo. v knjigi avior velikem govori o kri-?} vrednost, oh tem pa je prepričan, da stalen napřede k pomeni nesrečo za ve liko .število ljudi. "Bili ekonomsko aspcšen je tržno, čc to Želiš, pa ne nioreš biti socialen. Če iioêemi^ uveljavili lržn<»gct\ptxlar-stvo. je zato oboje težko uskladiti. V evropskih državah je zastx:i-alo poskrbela država. Takšna država, kol je naša, si lega ne mtm; priv^iščiti. Z£to so poirebne nove integracije»" je povedal. In napcv vedal, da bomo po vstopu v Unijo na prepihu, konkurenca in c^dpr-ic meje Kxsta naredila svoje. Zato je bil ludi evrcîskeptici/cm posvoje upravičen- Vprašanje pa je, ali smo Slovenci pripravljeni in spo-solmi na ta prepih stopili ...Ibi Všeč jim je bilo konkretno delo Učene i od 5. do 7. razr eda osiiovne šole Mihe Piniarja Tolcxla Vc^lenje so že di ugie sodelovali v přojeklu Spodbujanje poklicnega izol)ra/e\aiija s pomoc'^jo poklirnc^ \zfiojo-'l>)kral so pr(*vorjali svoj inlm^s za pokllee v slrojnlšlvn - llcYnc i so uživali, hkrali pa pridohili nove izkušnje Učenci skupaj z učitelji mentorji na zaMjucnl predstavit)/! deia v deiawnicat) na Premogom/- niku Veienje. Tatjana Podgoršeti Niwc Prclogc, 5. februarja -UČcnci predmetne .stopnje osnovnih šol Livada in Mihe Pintžuja Toleda Velenje so v skem letu 2002/201B prij^topili k projektu Spodbujanje p(3klic-nega izobraževanja s pomočjo poklicno vzgoje. Lani so preverjali svoj interes za poklice v clek-tro .stroki, v tem šolskem letu pa prvič za poklicc na podrcvju -strojni-štva. Nazaključni predstavil vi na Premog?ntisli je Marjeta l'rimo/ič s Šolskega centra Velenje za ponaz.oritev pomena dobrih kadrov za podjetje citirala Marjana Kovača, direktorja Gorenje Orodjarna: »V na.^em poslu dobri kadri nimajo cene, tjjko pomembni sol Potrebujemo predvsem orodjarje, obdelovalce kovin, strojne tehnike ler diplomirane strojne inženirje.« Morda bo kdo od učencev p(\slav pniv to. Vsi, ki pri pa>jek-tu .sodelujejo, so prepričani, da bodo učencem pridobljene izkušnje pripomogle k dobri in odgovorni odločitvi za bodoči poklic. VELIKI POPUSTI! FORD FOCUS »^00.000 SIT UQOdnt plačilni pogoji, krediti, ieâfilrtg, menlava staro za novo... AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18, Vstenle Telefon.: 03/898-56-70. Det. $85: vBakdan od 8. do 16. ure. ob eobotan od 8. do 12. ure VAS DEIUAR DELA IZMENAH Naložba, življenjsko zavarovanje In prilagodljivost v enem! MLB Naložba Vita plus dela za vas v treh izmenah, vi pa se odločate tudi o tem koliko in kako naj dela. 1. Vsi ne investiramo enakol Zato želimo poznati vaš odnos do tveganja donosnosti ter vam skladno s tem svetovati izbiro med tremi portfeljnimi investicijskimi sklddi: umirjenim (dolgoročna stabilnost), uravnoteženim (povečano tveganje, stabilnejsi potencialni donos) ali dinamičnim (višje tveganje, potendalno viiji donos). 2. Življenjsko zavarovanje ter dodatno nezgodno zavarovanje In zavarovanje kritičnih bolezni nudi vam In vaši družini finančno zaščito v primeru nepredvidenih dogodkov. 3. Prilagodljivost storitve se kaže z vidika plačevanja premije (enkratna premija najmanj 1,000 EUR ali obročna premija najmanj 50 5UR mesečno z motnostjo >^iačila dodatnih premij)« določanja zavarovalne zaščite v odNHsnosti od va^ življenjske situddje, prenosa sredstev med skladi ali spremembe razdelitve premije med sklade. Povpralajte o NLB Naložbi Vita plus v poslovalnicah NLB. NLS Nelotbâ Vita plus je 2dVdr0Vdir>a storitev življenjske zdvarovalnice NLB Vita. K 2flvar9i/alni pogodbi lahko pretopite v poslovalnicah Kcms Ljubljamke banke, ki pri lem nastopa kol zavarovalni poledník. www.nlb.sl O ljubljanska banka Wpva Ljubljanska banka đ.d. Ljubljana 107,8 MHz 11 Dogodki Se že začenja. Puslni čas. V S]> spremljavi simfoničnega orkestra HRT nastopil v ljubljanski dvorani Tivoli. Pi»le|> devetčlanske spremljevalne skupine ^a bo spremljalo kar 61 sim* tnnlkov i^ Zagreba. POLONA IN CUCTI KonČm» stu se od I« »čil a, da bosta nadaljevala dosesle odšteli samo 1.500 sit. se bo začela ob 19.30. Će ste zaljubljeni ali pa bi to radi postali, pokličite Matjaža (041/602-986) in si rezervirajte svoje mesto na Valentinovem žuru. ■ katja k. ja Verboien, ki je v drugem pre-dizboru premočno zmagala in tudi absolutno prejela daleč največ glasov televizijskih gledalcev. Toda v konkurenci so Še drugi izvajalci, ki se bodo prav gotovo trudili za zmago. Med njimi gre v prvi vrsti opivzoriti na zmagovalce drugih treh predizborov: Duo Platin, Damijano (iodnič in Rel)oko Drcmelj, pa tudi ostalih ne gre prehitro ^nlpisati. llstnkc brc/, poljubov llidi skupino Ritem Planet je prijela hiphop manija, tako da so ob koncu preteklega leta z raperjem Samom P. Kosom (ex 2 brothers) na novo posneli pesem Ustnice brez poljubov (hip hop remix). V teh dneh pa je na Iv zaslone prišel še videospot za istoimensko pesem. Kol zanimivasi naj omenimo, da v spolu poleg Janija Pavca (voka-ILsla skupine Ritem Planet) in Sama .sodeluje še preko 150 plesalcev iz plesnega centra Riiem Planěl. Cel spot temelji na plesu, tako da v spotu laliko vidimo hip hop, breakdance in jazz balet. Regijsko palico je ponovno vihtel Jani Pavec kar sam, koreograf pa je bil Samo P Kos. Spol je bil posnet na eni izmed ljubljanskih šol, kjer je prikazan ples kot molo življenja... Skiilcr Skuier je skupina štirih mariborskih did^ejev, ki so se (xUočili, da po dolgoletnem nabiranju izkušenj v glasbeni induslriji poskusijo srečo tudi sami. Šalji- vo ime so izbrali po dolgem posvetu, kose jim je utrnilo, da jim je idejno najbližje uspeSna nemška skupina Scooter, slovenske diskoteke in radijske postaje pa so osA'ojili ob koncu minulega leia, ko so na Belem albumu št. 8 z blagoslovom Marijana Smodeta objavili svoje videnje klasike Mrtva reka. Kmalu za tem so objavili Se eno uspešnico Sneg, pada sneg, ki je v treh verzijah, skupaj s prej omenjeno Mrtvo reko,l. februarja izšla na plo.^či pri založbi Bib i Recordii. Zeus snema Januar je bil za skupino Zeus v znamenju snemanja skladb za nov album, /asedba je dokončala prvi .single z naslovom Polarni sij, ki bo nekakšna predstavitev skupine v novi zasedbi, s pevko Majo ter napoved nove plošče. Do sedaj je bilo mogoče skupino v novi postavi slii5aii le na koncertih v novembru in decembru 2003, od začetka februarja 2004 pa bo to mogoče tudi preko radijskih valov. Zeuse je pod producentsko laklirko vzel producent Toni Jurij. Za pevko Majo, ki se se prej ni srečala s snemalnim studijem, je bil to ognjeni krst, ki ga je odlično prestala. Rezultat je skladba Polarni sij, ki bo svetil na nebu zimskih noči in na radijskih valovih od 08,02.2004 dalje. Ob promocijski turneji po radijskih poslajah. bo začela skupina v februarju tudi kon-certirati. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9,35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročillti ob 9.30 In po poročilih ob 18.30. 1.LIMP BIZKIT-Behind Blue Eyes 2. EVANESCENCMVly Immortal 3. ÛFFSPRING-Hlt That Minulo soboto ste v izboru pesmi ledna na Radiu Velenje za zmagovalko Izbrali skladbo z naslovom Behind Blue Eyes skupine Limp Bízkil. Gre za najnovejši singl z albuma Results May Vary, zadnjega, čelrtega studijskega albuma rocker-jev, ki' jih vodi kontroverzní íronlman Fred Durst. I--- , LESTVICA měn mmiE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku NaS čas. Tel.: 897.50-03 il 897.50-04 ali SMS 031/ 26.26.26. Takole ste glasovali v nedeljo, 08.02.2004: 1. MLADI PRIJATELJI: Veseli poštarji 2. VAGABUNDI: Francka 3. SLAKI: Dolge noge 4. ROGLA: Furmanska polka 5. RUBIN: Pand in Nežka Predlogi za nedeljo, 15.02.2004: 1JG0R +2Z: Naj živi ohcet 2.K0NEĆNIK: Prve vaje 3.K0VAČI: Na mladih svet stoji 4.VITE2I CEUSKI: Naohcetni dan 5.P0PN'DEKL: Športna ■ ViliOrabner VRTILJAK O •\(ii)lfu niiimi, íK'k(l<ín|niiu prtKlscdnikn Republika new. v /iKlnjiMii rasii ni bflo wWko slií^Kí, títj l)ílí) pa zalo \uHI \ (inižl>i poslamin. kJ so \ p(4i'k \1jiíí>ali po Goltfh. Mil sliki s poslanctiu SNS StiJ^oni I^hVLoiii, Kar liohvo um sla se oroiilla. (V sta Si^ tudi kia) zmenila, bomo pa morcliJ šo slišali. Vo Ii8i™. ko so > pivmogovTiiMi iisp<^no lolnraii za ana í^)iana Srota predion - o par-iaiiu^mu \ meslu - sn/enzemcljskili življenj. /dravijeiije iiio/.i;anskc kapi s slliio iieldpirjev_ ri ogromnega plinasicga planěla, ki jc od /cmljc (Kldaljcn okoli 150 svetlobnih let. Strokovnjaki so ugotovili, da ki.sik ne proizvajajo rastline. Planet, ki zaradi izredne bližine s svojo zvezdo spada v skupino planetov, imenovanih »vroči Jupitri«» so po egip<îanskem bogu poimcjiovali »O/iris«. »Na planetu ne bi moglo zaradi izredne koncentracije plinov nic živeli, vendar pa sledi kisika, ki so jib zaznali v njegovi atmosferi, pomenijo dokaj mo(ian dokaz, da nekje v hlďm morda le obstaja življenje,« je prepričan Vidal-Madjar. Ugotovitve nakazujejo na to, daje povsem možno izmerili kemijsko sestavo almosler pla-nctcw, ki so od /cmljc oddaljeni veC sveilobnih lei. Polog icga so znanstveniki prepričani, da bo odkritje kisika v atmosferi planeta izven naSega osončja Glede na pomanjkanje zanesljivih zdravil 7a zdravljenje kapi najverjetneje ni nikakršno presenečenje, da raziskovalci pri odkrivanju potencwlnih zdravil pomislijo tudi na najbolj neverjetno. Ibkfal je lo slina nelopirjev, s katero naj bi bilo mogoče a^'peSno zdravil i možganske kapi. Zdravniki si seveda ^cliji^ pravočasno zaznali in odpraviti vozle, kise naredijo v arterijah možganov, kar povzroči okoli 80 odstotkov vseh nuižganib kapi. Možganska kap je Irelji največji povzročitelj smrti, lakoj za boleznimi srca in rakasiimi obolenji. Kljub lemu je edina zanesljiva oblika zdravljenja s Človeškimi proteini, imenovanimi I PA, ki ima dolotxîne slabe sirani: poleg lega je tak.nčajo s smrtjo. Največja ovira pa je prav gotovo ta, da ga morajo pacienti prejeti v času ireh ur po tem, ko se začnejo simptomi kapi. Žal pa veČina pacienlov meni, dal>odosimpiomi prenehali. zato je pomoč zanje pre-pi'jgosto prepozna. Prav zaradi teh razlogov so znaastveniki v iskanju zanesljivejšega zdravila za zdravljenje možganske kapi začeli eksperi-meniu'aii z eno izmed naravnih substanc, ki preprečuje naslajanje vozlov v možganskih arieri-jah. 'Ib je slina vampin^kih netopirjev, vrste resmodus rolundus. ki J^ivijo v Srednji in Južni Ameriki. Predvsem pa raziskovalci upajo, da bo aktiven protein, imenovan desmoteplasc, natančneje usmerjen v vozic možgaaskih žil in bo v prvi vrsli omogočil uporabo zdravila več ur po nastopu prvih simptomov. Teoretično lahko protein odpravi vozle možganskih arlerij in s zmanjša nevamasi krvaviievv lobanji, ne da bi pri lem po.^kodoval ostale dele človeškega telesa. Jasno je, da deluje na netopirjih. ki sc v glavnem hranijo s krvjo goveda, protein pa preprečuje sirjevanje krvi řrive, s čemer omogc^a nemoten pretok krvi v žrela majhnih rjavih plenilcev. Ned\'omno bodo za izdelavo novega uspeSncga zdravila potrebne še 5 levi lne nadaljnje natančne raziskave in analize, vendar pa je dr Sleven W^rach, vodja oddelka za preprečevanje možganskih kapi na Državneni inštitutu za nevrok)ške raziskave prepričan, da gre za izredno obetajočo b(xjočo obliko zdravljenja možganskih kapi. Julict Jai kson sr je zapisala v /.^od^ivino inliTncla I I Škandal, za katerega je na zaključku prvenstva v ameriškem nogometu poskrbela amerij^ka pevka Janel Jackson, je postal najbolj iskan d<^godek v zgodovini inlemela. Pristojni pri i.skalniku Lycos so piTvedali, da je dogodek že dan po škandalu poslal najbolj iskan dogodek na inicmelu. Do sedaj je 10 meslo pripadalo terorističnemu napadu na ameriška dvojčka, II. septembra 2001. Janel Jaksonje 100 tisočim obiskovalcem Super Bowía in prelistale mu vesoljnemu svetu pokazala svojo dojko med nasit)-pom v polčasu tekme, po tem ko je pevec Justin Timberlakc, s kaierimjc pela v duetu, raztrgal njen steznik. Iz p(^djetja TiVo za digitalno snemanje so sporočili, da gre med drugim tudi za enega najbolj gledanih dogodkw v ameriški zgodovini. Janei Jackson, Justin Timber-lake, medijska hLŠa CBS in producenti MTV-ja so se javnce^d za škandal že opravičili. Neki tv-gledalec toži pevko Janel Jackson zaradi škode, ki jo je naredila z razkazovaajem golega oprsja ameriškim otrokom. 'Ibžbc pa prihajajo Postelja proti Hiiin anjii švedski znanstveniki z Univerze Crotbenburg so izumili »zdravilo« proti smrčanju. To je postelja, ki naj bi preprečevala smrčanje. Prepričani so, da bixio z izumi^m paskrbcii za popolno revolucijo v življenju ljudi, ki smrčijo. ( arina Blomberg. ena izmed članov skupine, ki že leta proučuje spalne navade ljudi, je pojasnila, da je poslelja povezana s senzorji na računalniku, ki nadzirajo bilje srca, dilialni ritem, gibanje in zvoksmrčanja. Po potrebi računalnik počasi začne prilagajali zgornji del p(^sieljc. dviguje glavo spečega, dokler ta ne preneha smrčali. /jianstveniki so prepričani, da privzdignjena glava speče oscl>e preprečuje zdre jezika preko konca grla, kar povzroča smrčanje. Ko oseba preneha smrčati, se postelja povrne v osnovni položaj. I flCEGte Proznicno Kult lelos »pailel« nren|<\ Ker mu j<' odpmedala mikrt)\ak)\ka. (illll tiov ?>pas(i zakon«. M preeej i^trtoti Utdl o lem. kdaj \se morafo lasinlki toll živali dali svoje Ijtib-Ijenrke na povodili'. OíJIok bo sin<\ia uspel, iV 1)0 zakon spravili na povodec lastnike j)so\. Vsoi nekoi Mendii se ))i l ruis durk' vse \ra\l|aîcl (îoli it^ konijžiij. da so si nfnill povabili na smučanje poslantv. (lletle na to, kako razpeti znajo bili. hi labko bila ugražena snežna podlaga. Daljši praznik Tam, Kjer se (KlloCajo. da mo8e<\ \ kabwm je kul-turni jîraznik, projila^jo za mt^ee kultuiv. letos še btilj [)iviznujejo. Me.sísníu [n'dnaknili z 0,F> promila na 0.2. Kaj liocemo, tudi politiki sa kr\a\1 pod kožo. Vsak svoje Nelenjski svelniki so tik pnxl knliurnim pnizni-koiu i>ustano\illo knjižnico. Dejjncl Name so jI (xlstoplll |>IUS|01\'. Staro velja Pri nas le \eč|c^ zani-njanji^za suire avtomobile. Tkidi z odsluženimi |e mo^oosi'l. l^a lo ne velja le za avtomobile. 12167282 V SREDISCU 13 Trajnostni razvoj - družbena in ekonomska nuja Naiiioslo Dincjcnih lunaviiili clohriri izkorišcajino neoinojono zniosljivosli Jićišoga razimići - Da IkhIo tudi nasi /aiiaiiH i živeli l<\ali(ctii() živliciijc, nioranio najti [H'avo razinoiic iiu^d gospodarskim in (li'ii/l)(Miini razvojcin, v kalcicni mora ini(^li |)omcni!)ii() mosto skr l) za oliranitov naravo Mira Zdkosek Letošnja žc peta konfcrcnca kakovi>stj, ki siH jo v peick orga-ni/jrala DruSivo ^a kak(woRl In ravnanje z okoljem Velenje in Savinjski via območna tlarska zbornica, je bila v celoii namenjena trajnosinemu razvoju. da jc ta úol^o družbena In ekonomska nuja v icm okolju irc doIgi> nI več novo. je pa v času pirkljućitvcnih akiiv-no&li Evropski uniji toliko bolj akiuaino. Zbrani «> namrci raz-viijno razmišljali, kakoubraîiêim bolj pravo pol» ki nam bo prinesla uspe.^nejSi nadaljnji razvi'j. nam omcfgoClla soliden položaj v novi družbi In nam wvcda omogt>ílla Cira kvalitetnejše Življenje. 'íbpa se zaCenja pri skrbnem ravnanju 7. okoljen^ in nadaljuje v gcwpo-darski in družbeni rasli. Udeležba je bila zelo dobra, konlcrencc so se udeleýJIi številni vodilni In razvojni delavci savinjskoi^aleSkcga območja, pa tudi predsednik GZS mas..lo/.ko Cuk in minister za okkolja v Gorenju Vilma Fece poudarila, da jc asnov-no poslanstvo društva podrejeno zahtevam ptwcCanja kcmkurenč-nosii. «Omogočili bomo.dase bo kakovost proizvodiA', storitev in prtx'esovvregijiob sistematičnem uveljavljanju evropskih 1er mednarodnih standardov in kriterijev kakovosti ter ravnanja zokoljem, ob hkratnem utrjevanju lastne jdentiteie na pt>droCju kakovostne infra-strukture. stalno dvigovala in bo mednarodne^ primerljiva,« je pt^udarila in dodala, daje osrednja letna aktivnost konferenca kakovosti, kf so jo letos namenili gospodarskim, dru/- Zelo konkreten je bil predsednik razvojnega sveta SASa regije dr. Evgen Ocrvaric. ki je menil, daje odnos do okolja, v katercra živimo In delamo, v Sloveniji šc vednomi>čnopcfcgt>jL'n /ekonomsko prevlado, kjer jc većina gosp< v dar&kih rasti lehnoli.JŠko pogojena/velikih pi^ra bo naravnih vinw, nizko stopnjo gospodarjenja s sekundarnimi.surovinami In recl-kkiže ter visokim deležem umazanih Industrij. OptimLsilCnoje nil povezovanje lega okolja v regijskem razvojnem sAiitu, ki je sicer neformalna oblika pmejene /jnogljivcvvli nagega razuma.« »Naša civilizacija je ogrožena, ker /Jorabljamo naravne vire in motimo naravne sisteme. Zemljo t>b remen ju jemo preko meja njenih zmogljivosti Ogr<'>nini> povećanje ćUwckove ^tevilčncsti in njegovih dejavni )sl{ benim in okt^ljskim temam, torej elementov trajnostnega rjizvoja. Predsednica Območne G/S in sekretarka društva Alenka Avberšek je menila, daje za uravnoteženi razvoj potrebno dobro k(íordlnÍTan(3 in ^nlgovxirno razvojno partnerstvo, v obeh smereh, od države navzdol in do države navzgi^r. Potrebna Je jasna slika o obstoječem stanju, primerljiva 2 okoljem v Evropski uniji, »Potrebna je razvojna vizija, razvojna strategija, programi za iA'edbo s strok(wno usposobljenimi ncttllclln nenazadnje GnanĆna sredstva, tako dt^maća kot tuja, privatna In javna.« vanja občin tn gospodarstva, ima pa p njegov,»< Mag. 1'raitjo Bohinac. predsednik uprave Gorejijar >»Pc»bv-nI procesi v Gorenju temeljijo na spoštwanju najvišjih ptwlovnih, okoljskih in socialnih standardov. Zavedamo se odgovorno« sli do okolja In ga želimo tudi primemo ohranjati za sedanje in prihodnje rodove, kar je tudi smi.sel koncepta trajno.stnega razvoja In osnovni pogoj za sožJije z ožjim in ŠlrŠim ok(>ljem podjetja.« Mag. Uroš Rotnrk. direktor TCŠ: »lermoelektrama Šoštanj je In želi ostati največji lermo-encrgetski sistem v Sk)venjji. ki bo kupcem z^g^ilavlja Zimesiji-vo, varno, konkurenćnt> in oko- lelih pa smcj Slovenci tudi obogateli, saj se je povprečna plača dvignila z na 1041 evrov.« Med pomembne uspehe je posia-vil tudi povečanje zanimanja za izobraževanje, ki pa žal premak) upiišieva pt>irebe gospodarstva. Obljubil pa je tudi: » (i/S si l>o tudi v prihodnje prizadevala, da skupaj s socialnimi partnerji, ustvarimo prijazno in inovativno posicîvno okolje, zji kulturen socialni dialog, za odg(M)ren odnos do okolja, za skladnejši regionalni razvoj. Središče delovanja bo podpt^ra slovenskemu gospodarstvu pri vključevanju v EU. V nadaljevajiju so voiistveni in razvojni delavci posameznih okolij nanizali svoja razvojna razmišljanja, konferencK) pa sklenili z okroglo mizo, na kateri so ugotavljali, daje v tem okolju veliko razvojnega naboja In torej tudi možnastl za uspešen nadaljnji razvoj. Takšna srečanja na katerih najbolj odgcwrni za trajnostni razvoj izmenjajo informacije in izkušnje, pa st^ vsekakor pi^mem-ben korak pri njegovi uspešnejši uresničit%i. ■ lju prijazno proizvodnjo elek-Irlćne In toplotne energije.« M»tja/.U'nassi, direktt^rDSFI Hišni aparati Nazarje: >»Na primeru našega podjetja lahko ugotavljamo, da tuje lastništvih ne samo.danioviraza trajnostni razvoj, temveč ga lahko v pre-cej.Šnji meri spodbudi.« Marija Vrlaéník- dircktorlea Elkrojaj »Če želimo v pgre-vanjestanovanj v Velenju in Šoštanju se giblje med 300 in 400 kWh/kvadralni meter, kar je vsaj dvakratvišje od povprečna vseh sliwcnsklh daljinskih sistemov.« Slovenci se tujcem še ne znamo prodati Kak îana slovoíiskoga Inrlzma jC tudi liromajhno sodelovanje mod |)oniidniki in izvajalci - To so priznali indi udcIežoiKl posveta o lížeíiju slovenskega Iniizma injeem v Velenju Velenje, februarja - V mali dvorani hotela Pakii je bil posvet direktorjev in vodij turističnih agencij. Udeležilo se ga je več kot 50 pred.stavnlkov agencij in turističnih zvez Iz skoraj vseh koncev Slovenije. PosVet so na pobudo Velenjskih turističnih delavcev pripravili v Združenju turističnih agencij Slovenije, pridružili pa sta se ludi Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za turizem In gostinstvo. Turistična zveza Skwenije ter Gorenje gittlinslvc^ kot gostitelj. Pred vstopom v Evropsko unijo so se udeleženci pogiwarjali predvsem o lem, ali so tujcem turistične agencije sposobne pi'inuditi in tudi iztržiti zanimive programe v Sloveniji. Miro Pretnar, vodja Združenja za ttir- Utíeteženci fyosveta o ponudbi slovenskega turizma tujcem so biti v Vetenju kritični tudi sami do sebe in svojega deia. Izem In gostinstvo pri GZS, nam je takoj po končanem strokiw ne m delu srečanja povedal: "Takšna srečanja so zelo koristna. Turistični delavci se sptwnajo med sebcfj. se predstavijo in predstavijo tudi. kako bi si izmenjavali Iniormaclje. da bi le prišle do čim širšega kroga uporabnikov." Na vprašanje, ali bo Evropska unija na področju ponudbe naših turističnih pro- gramov tujcem kaj spremenila, je odgovoril: ^'Predvsem moramo ostati konkurenčni. Pripravljati moramo programe, kol jih imajo tudi naši tekmeci na drugi strani meje. Veliko sicer pričakujemo zvstopom v CU, vendar na področju turizma kaj veliko sprememb ne moremo pričakovat. Zato. ker smo bili že stalno prisotni na področju EU, po drugi strani pa meja vsaj psiholc^kc^še deluje. Ko na njih ne bo več obmejne policije in carinikov, bo zagotovo lo dobro delovalo na turiste. Ko bomo vstopili še v Evk) sistem, mishm, da bomo prepoznavni že pcîvsej Evropi." Cilede na temo, ki so jo obravnavali na pvftvelu, smosc^Yvomlka vprašali, kt>liko SÍÍ splohTuritične agpncije spostibne tržiti zanimive domače tusUčnc programe? " Turistična agencija kot taka se mora tržiti In zjislužitl za preživetje. Zato ji ne moremo zameriti, če ne bcj predstavljala posameznih krajev in njihovih lurističnih produktov. Na samem terenu je treba znati produkl predstaviti in tudi prodali. Nein form Ira nosi, nepripravljenost povezovanja, nepripravljanje ustreznih produktov, nepoznavanje irga - vse to je rak rana slovenskega turizma! Brez tega, da to odpravimo, ne bo napredka." Tlirislicilu |HHiiictl>a prevcčkral dolsočasna Za oceno srečanja smo prosili tudi predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marijana Ro/ičji: "/.e nekaj časa smo se pripravljali na razgovor na lemo. kako v Slovenijo privabili čim več tujih turistov. Mnogi so .se tega izogibali zaradi lega. ker moraji^ ob tem predstaviti programe, ki bi privabili tuje turiste. To pomeni, da smo .se srečali z vprašanjem, ali imamovvseh predelih Skwenije tako ^m + turistični) ponudbo, ki je mikavna? To znamo oblikovati in jo nasloniti na arhitekturo, kulturni dediščino, na doživetja? In tokratno srečanje je pt^kaza-lo,da nam lakšnih produktov manjka in da je naša turistična ponudba včasih presvčdolgctčasna, povprečna In nobenega ne zadovoljuje. Pokazalo se je, da so nekatere agencije premalo usmerjene v to, da bi pripravljali ptmudbe za tuje turiste. kj bi obiskali Slovenijo. Enostavnejše jc. da oblikujejo pnudb, ki hi tujce privabile k nam. Motiv pri lem je: oblikovati čim več ponudb, upi"»Števali dejstvo, da se vključujemo v EU in to izkoristili kot prednost, pri tem pa Izki'^ristiLl sptvjobnosi tisiili, ki dclajcî ne le v turizmu, ampak tudi na pikJročju športa, kulture ..." Večina od udeležencev posvcla si je potem ogledala Velenje. Popeljali so jih na velenjski grad In v muzej premogovništva Slovenije, kosilo pasojim pripravili v vi II Herberslein. Ljudje, ki scukvar-jajos ponujanjem turističnih zanim'tvosii in so zato giJtovo še bc^lj kritični, i^o bili bojda zadovoljni s celotno Izvedbo srečanja, predvsem pa videnim In zaužitim. ■ bš VI PIŠETE ?o HRIBIH IN mm Leto 2004 jubilejev leto Planinsko (Irušl.vo Vclciijo prod kar ircnii jiilHleji - liHiii /a 18 odslolkov riKuij članov - Prcdnosliic nalofic: povoraiijo rlanslva, skrb za vzgojo in iz()l)íažovaíijc mladih, spodl)uianjc k zdravemu življonjii Tatjana Podgoršek Planiasko društvo Velenje se med 244 lovrelnimi druStvI v Sloveniji uvn^Ča po številu članw na diívclo meslo, med 46 planinskimi druŠlvi Savinjskega meddrui^lvenega odbora pa na prvtx Leiû 201)4 bo zanj leto jubilejev. Praznuje namreč 55-lelnico delovanja» 50 Icl sloji dom na PaŠkcm Kozjaku, 30 let pa stara í>alc§ka planinska pot. Jubileje bodo zaznamovali delovno. S pohodom v drugi poloviei februarja bodo proslavili jubilej ŠaleSke planinske poli, maja bodo organizirali množiCen irim pohod na Paški Kozjak, osrednjo slove,snosi pa bodo pripravili junija, Joi^e Mdanšek predsednik dru-Šlva je v pogovoru povedal, da so lani sicer zabelei^iii 18 odstotni upad števila č-lanov, so pa akeije izpeljali na višji kakovostni ravni. Jože MetanšeK predsednik Planinskega društva Velenje: »Za dom na Paškem Kozjaku ne najdemo skupnega jezika z dolinskim turizmom.« (Foto: vos) Udeležilo-se jih je kar 4767 ljubiteljev naravo. »Na zmanjšanje članstva ni vplivala članarina. Bolj dejstvo, da se v hribe podaja na enodnevne izlete vse več družin, za katere ni potrebno plačati članarine, već pa je ludi takih i/.letov. Mimogrede - članarina ne omogoča le popusta v kočah, ampak tudi ugodnejši nakup opreme, (lani našega društva lahko poleg dogovorjenih popustov Planinske zveze Skwenije uveljavljajo še dodalen popast v Ciklo Šport in Her-visu. posebna ugodnost članarine je tudi zavarovanje.« Med opravljenimi aktivnostmi v minulem letu je Jože Melanšek i/postavil planinsko Šolo za otroke in odrasle» vzgojo in izobraževanje planinskih vodnikov, skupen izlet na Peco po ireh težavnostnih stopnjah, sodelovanje pri pohodu 14. divizije, pri srečanju borcev in mladine na ( iraški Oori. V Iclc^nji program izletov je 20 osrednjili dru^lvenih aktivnosti, 95 akcij za odrasle člane, 46 za mladino v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter Študente. Med prednostnimi nalogami velja omeniti pridobivanje novih članov, v/gojo in izobraževanje vseh starostnih skupin, dodamo izobraževanje za vodnike in mentorje, še večjo skrb za vzdrževanje Šaleške planinske poti in poti 14. divizije ter doma na Paškem Kozjaku. »Dom je nujno potreben večjih vzdrževalnih del, denarja pa nimamo. Sponzorskih sredstev je vse manj, tudi od drugod je pomoč skromnejša. Sami se trudimo po svojih najboljših močeh, žal, pa ne najdemo skupnega jezika z dolinskim turizmom.» Prav tako zavzeto se bodo velenjski planinci vključili v aktivnosti Planinske /veze Slovenije ob vstopu Slovenije v EU ter v njene akeije: Poslovenski planinski poli, Pokažimo mladim lepote narave, šporl starejših-Nikoli ni prepozno, Z vso družino v naravo. Delovni program so ovrednotili na 6,7 milijona tolarjev. Občni zbor planinske sekcije ERA Konec preteklega tedna je imela planinska .sekcija ERA Velenje redni in tokrat tudi volilni občni zbor. Sekcija deluje v okviru PD Velenje in šteje 67 članov, do sedaj pa jo je vodil delavni in uspešni planinski vodnik Milan DomitroviČ. V minulem letu so Člani opravili vrsto izletov, povzpeli so se ludi na Triglav in Rinke v Savinjskih Alpah ter opravili več dnevno turo na Komate. Med njimi je razvilo tudi družinsko pohodnišlvo ter druge oblike planinskega druženja. Zato ima sekcija veliko oporo in podporo v vodstvu ERE, ki skrl>i za dt^bro počutje svojih delavcev tudi izven delovnega mesta. Na zboru so sprejeli delovni program za letašnjc leto, v katerem skupno načrtujejo 9 izletov, med njimi na Grintcwc in OLim v Grčiji. Olxni zbor sta pozdravila članica uprave ERE d.d Nada Iludarin in predsednik PD Velenje Jože Melanšek, ki sla se Članom zahvalila za dosedanje uspešno delo, novi predsednici Magdi Hrastnik pa uspešno vodenje sekcije in mnogo planin.skih aspchov. ■ Mladi dopisniki poroCaio 01) 40-hiníťl nase soh* »Obračati liste všolski kroniki.osvcžitispo-mine na 4ii let delovanja šole je zanesljivo svečano delo. 21. aprila 1963 je začetek zgodovine noše šole, dan odprtja sodobne slavhc. Sanje 568 učencev in 28 pedag<\5kih delavcev so ptjsta-le rcsnica- stara Šola »konjušnica« je dokončno zaprla vrata.« (ravnatelj Alojz loplak) Ker je to lako velika obletnica, smo si delo pc^razdclili prck(^ celega Šolskega leJa. Vsak učcnecje lahko našel nekaj, kar ga je zanimalo. Prvi razrvdi so zbirali stare igrače. spt)7Jiava|j pii^niRke pesmi in se naučili nekaj gibalnih in rajalnih iger. V drugih razredih so zbirali stare fotografije p».«ameznih razredov, zvezke, stare učbenike in šolske potrebščine. Tretjekiici so spoznavali» kako je polekal pouk nekoč. Uredili .so siaro učilnico izpred 40 let. Učenci 4, razredov so raziskali, kakšne so bile interesne dejavnosti nekoč.Podrobno .so spoznali kurirčkovo pošto in zeleno stražo. Pel<*šolci so se pt^globili v življenje in delo pedagoga Gustava Šili-ha. SedmoŠoIce je najbolj zanimalo, kakšna je bila nekoč disciplina, in kako .so učitelji kaznovali nedisciplinirane učence. Spoznavali so ludi pionirsko in mladinsko organizacijo ob tem pa takratnega predsednika Jugoslavije maršala Tita. Spoznali so življenje naših staršev v mladem Velenju, rast rudarskega mesta in začetke naše Šole. Primerjali so nekdanjo modo in glasbo z današnjo. Učenci t>smih razredov pa so se povezali s šolami, s katerimi smo sodelovali v prele-klasli, in s tistimi, s katerimi danes sodelujemo na športnih, kulturnih in strokovnih področjih. Pripravili so fotografske razstave s podrc^čij, ki so jih spoznavali. »To moja (iiistavka!« Želeli smo prikazali vsaj delček tistega, kar smo spoznali pri našem raziskiTvalnem delu. Povabili sm(^ mnoge goste, nekdanje učitelje in svoje starce, da si vse to ogledajo. Nekateri st> prišli zvabik^m vžepu; bivši učitelji in učiteljice, druge pa je prignala radovednost; bivše učence in starše otrok, ki zdaj obiskujejo Šolo ... M^d mnogimi sta si delavnice in razstavo ogledala ludi nekdanja učitelja- gospod Alojz Zavolovšek in gospa Anita Valenčak, Delala a BILI so PIONIRJI Sta na razJicnih področjih. Ck\sptxi je učil likovno vzg<'>jo. gospa pa 1. razred. Še zdaj sta p<')m«na na učenca, na Šolo pa ju vežejo čudoviti spomini. Pravita, da sta tu zaključila zanimivo življenjsko obdobje. Z veseljem se vračata, še posebej pa na take dneve, koi je 4()-lelnica Št^ie. Tudi gospa Marija Vodovnikje podobnega mnenja. Na naši šoli je opravljala različna dela. Poleg tega, da je učila zemljepis in z^ dovino,je bila mdi stvialna delavka, pedagoginja. pomočnica ravnatelja, Kot pravi, so bili njeni učenci vedncj zelo vedoželj-ni in nasmejani, z njimi pa -se je dalo ludi resno delati. Še zdaj, ko ne dela več na lej Šoli, reče: »Ib je moja Guslavka!« Prirodilcv 29. januarja ob 17.00 uri smo v Kuliumcm domu v Velenju učenci pripravili prireditev, ki je bila namenjena vsem, ki so hoteli več zvedeti o preteklosti naše St>le, pa ludi tistim, ki so se hoteh spominjati lepih trenutkov, ki so jih preživeli za Šolskimi klopmi Gusiavke. Nastopajoči učenci so nas popeljali skozJ z^id(winošole. Najmlajši so bili kurirčki z modrimi kapicami in rdečimi ruiicami. Tisli malo slarejŠi sti nam pokazali, kako so včasih prejeli kurirčko\xi lorbicíí. Učenci tretjih razredcw sí^ zaplesali kolo, ki so ga včasih učenci zebvelikii plesali. SlarejŠi učenci pa so prebrali, kako so nekateri naši učitelji preživljali svoje Šolske dni na Gustavki. Pevski zbor je zapel himno naŠe šole, ki jo je napisal Simon Karakaš. Ob tej priložnosti je na oder stopil ludi ravnatelj in spregovoril nekaj besed. Poleg njega je na oder prišel tudi župan, gospod Srečko Meh. Z njegovim giworom se je prireditev končala, ni pa se končal na.š spomin nan-jo. ■ Miadt novinarji OS Gustava Šiliha Velenje Dr/avno lckmtekalo regijsko tekmovanje Mladina in gore. Medštiriintrideseiimi zbranimi ekipami smo bili tudi mi: ekipa No name, ki smo jo sestavljali: ipela Cvikl, Miha fepin, Malija Mevc, Nika Kugonič in mentorica Branka Mestnik, vsi iz OŠ Gorica. Po prijaznem sprejemu na OŠ Sladki Vrh nas je čakal lesi. Petinštirideset minut smo imeli časa. da pokažemo svoje znanje o zgodtwini. geografiji, biologiji, prvi pc^moči planinstva in gorništva. Med čakanjem na rezullale smo si ogledali proizvodnjo v tovarni Pak^ma. Bilo je zelo /iinimivo in pc^učniu Na razglasitvi smo bili presenečeni, zadovc^ljni. »Ja, uspelo nam je! Osvojili smo Šesto mesto in si zagotovili nastop na 15. državnem leknmvanju v Rušah,« smo v en gkis zavpili. Do državnega tekmovanja je bilo dva meseca časa za priprave. Poleg spletne planinske smv vi smo dobili Še literaluix> o Raški planinski poli. Priprave so potekale skupaj z menlorico. V soboto, 17. januarja 2()()4, jev Rušah, na OŠ Janka (îlazerja pt^tekalo 15. državno tekmovanje Mladina in gore. Po zanimivem pn^-gramu domačih učencev je napočil čas za mlade planince, da pokažemo svoje znanje. Bilo nas sto šestnajst - devetindvajset ekip iz celc Slovenije. Testna vprašanja so bila težja, zahtevnejša. Vendar .se nismo predali, napeli smo možgane in re>Ševali: planinska oprema, gibanje v gorah, vremenoslovje, rastlinsko in živaLsivo,planinske poli... Z nasmeškcfmsmo oddali lest. Med odmorom nas je zabaval glasl>enik Adi Smolař. Napočil je čas za ra^lasilev rezultatov. V^ïdi-teljjep<5ročal: «Ekipa No namejezdvaiašiin-desetimi točkami osvojila deveto mesto!« Bili smo presrečni in si med seboj prijateljsko če s lit ali. Veseli, bogatejši smo se odpeljali nazaj v Velenje. ■ Nika Kugonić, B.a OS Goríca, \telenje Zimska pravljica v Beli Icrajini Z željo po mwih dogodi\^inah smo se taborniki rc.^du Litijski grič Pe-sje zadnji vikend v januarju t>dpravili v oddaljene Črmosnjice. Kljub dolgi in utrujajoči poti so nam ob prihodu zasijale oči, saj nas je za dobrodo.slico pričakalo M) cm snega in prijazno osebje. I\>lni pričakovanj smosc razdeli-li posobah, hilfo pojedli večejjo in se podali na sneg. Vsak s svojo oljenkosmo kljubovali ekstremno nizkim temperaturam (-15) in si ogledali zvezde na jasnem nočnem nebu. Namesto pravljice za laliko noC smo si ogledali lllm Ledena áriba, ki je Še dcxlaUio okrepil zimsko vzdušje. Ulrujeni smo se odpravili na zimski spanec, ki je prehitro minil,sajsonasžc ;qulraj čakale nwe dogodivščine. Obljubili so nam, da se bomo lahko preskusili na tekaških smučeh. Vendar je bik^ jutro mrzlo, mi pa smo bili polni energije, ki smo jo nabrali med zimskim spanjem, smo ta čas zapolnili s pripravami na izpit iz prve pomoči. Kaj kmalu je prišel čas, ko smo vsi opremljeni .stali pred domom s smučmi v rokah. Primeren pnisior zii nas začetnike ni bil preveč oddaljen, (udi teren nam je ustrezal. P<«tor)enj' v vrsto smo se seznanili z asnovami teka na .smučeh in hitro smo poslali že pravi mali mojstri. Seveda pa niti brez padcev ne gre in tako smo skoraj vsi vsaj enkrat pristali vsne-gu. Po dvournem teku smo bili dodobra prepoteni in lačni, zato smo se odpravili v dom na ki ali / Adrio Kr ko -INadailcvanjo evropske poli: v soboto s(i bodo v prvi relrtUnalni U^kini c\ ropskcs^i pokala v porliifíalskcíii fílavnein inoslu poriHMlIi z lii/hono - /aa^tck leknic bo ob 17.30 -Povi^atiia 21. fol)i'(iaria v Rd(HM dvoiani Prccl velenjskimi rokomclaši so zmwH naptimidncvj, tedni ... 7/:v nedelj«) A'et^r s»*« v Četiilnalu slovenskega pokala goslill novomeško Adrio Krk«i, Sin^^^i so z Isiini lek-meeem viîaprcj lek-modni^ÉUidclaprvens^ii llgeiîio), zjutraj [53 bodo z ;Mobusoni odpo-lovuli v Irsl, kiilii pvo mesio i' sanjskem mti-^ivu prvenstva? »Kako ne bi bil. To samo poiiju-je, da v klubu dobrih delamo In da ^mo re^ na pravi poli. Ob trojici rcpre/cnianiov -Vida Kavilénika, Braanka Bcdckovji^a in Gora/da ^kofa moramo onienili fc Scbasl-jana Soviča, ki je bil na priprckvah vseskozi s jiiloven^^ko izbrano vrsto in Luka Dohelška, ki je pomagal v sklepiiem delti pripiav. Lipam, da bomo Se naprej vsaj tako uspešni.« V {o verjamemo, iiaj pa ste fantom dejali tued wimorom (ekmc^ saj xo iiosije inieli celo Ziidciek prednosti? »»Priznam, tekme me je bilo kar malostmh. Bat scnne. da bodo ^a- ve igralcev pri /magi^slavju na prvenstvti. Vgarden.ibi smo se Cisto mirno pogovorili za bolj agfcsivîio obramlx\ ki omogoča hitre napaile in laí5c zadetke. In to nam je uspelo. Videli ste, nasprotnik ni bil dorasel na.'Jbje dokaz dobre Igre v obrambi in LxlliCnihvfeimbvrataija Škofa. Poznalo pa sc je. da Uolgi> ntsmi> bili skupaj, nekaj je bilo uidl la^lh pt^ val tudi Branko, vendar pregledi kažejo, daje Šlo le za udarec in bolečine v sii>palu. zalo upam. úa ho do solx>te zdrav in pripravljen za Portugalce.« Sl€ zvedeli kaj o Sporfingu ? »Sport ing jc niOL^ia ekipa s tremi piirtugalskimi repre/enlanti in i^al-eema i/ IJrva.^ke ter Srbije in Cme (iore. Upam, da se bomo dobro pripravili in dosegli ugt^lcji tzîd za ptwratno lebiii> v RiîeCi dvorani-Seveda pa je karkoli težko nap»v vedovati. Gotovo nas êaka lc?:ka tekma. Upam, da motive pt^poU no, saj vniozi^ecIekoviCem v obrambi preccj močnejši, pa tudi v napada lahko naredimo već menjav in tako Kpftčljem«! igralce.« (iorazd ^kof je tia fekmi z iVui'ti-niesčam na^el kar 24 t}hramb; to bi v iJzhotii ogromno pomenilo jđ uspeh? »Toliko obramb zanesljivo velikpskem prvenstvu imel 29 obramb, pa ni bilo áovol] za /mago p ml i Ne ničem. Je pa res, da dobre obramlx; spi>dbuilí|o ostîile igralec. Kkrati pu omogočajo hilrc napade in lažje doseganje zadetkov, kot pn>tivÍHV ki postavljeni obrambi,« vid Kaviičnikpo Huru ninui mini. Čestitajo in pozdravljajo^a prijale' Iji, uianci, novinarji m iSe kdo, pa jc vseeno kar trinajslkrut zfftlel? »Vidje na vsaki tekmi pravi, nikiv li ne Vsekakm' wscdaj vsa-koiineviie obremenitve veíje. vendar lo je vrliunski Šport in tega se bo moral navadit). Sieerpa že sedaj ka;^e,davsc skupaj zelodobroprv'-naša. Skralka. od v«: mojih igralcev pričakujem, da Kxlo zaigrali tako. kot najbolje znajo in zmorejo in da bomo po dveh tekmah polfinalisti mi.«« Ivan Ivjdl - srečno! »I Ivala.*< ■ 5. Vovk Pivka klonila tudi tretjič Tesna zmaga Velenja v Celju hiloklra v sobolo po podaljšku i)oliša od Mhko - V zadnjih dvanajslih kroi>ih onajsl zmag - Konnio je eksplodiral Kivjir Ko^arkaiji Elektre nadaljujejo neverjetno serijo. Po slabem zaćeiku prvetïslva ni nihće pričakoval, da se ho Olektra bt^rila za vili lestvice. S prilKxionj Memija Beûircïviéa pa je ekipa poslala homogena, igra organizirana. v/dušjesprí^Síeno.,, in tu so tudi rezultati. Svoje jc prispeval tudi odltiini organizator igre Miha Čmer, na zadnji tekmi pa je svoje strelske sposobnosti končno pokazal tuiii Dario Kxejiû. ki je poirebiwal doltïCcno obdobje, da se vrne v pravi tekmovalni ritem. lekma s Pivko je bila že trelja v icj sezraziL No. vsolxito so jim košarkarji Cleklre dodali soli na svežo rano. Ta tekma je bila najbi^lj izenačena med vsemi tremi. odl^ïCitevje padla šele v potlaljšku. V prvem polCasu sc^bili za odtenek boljši gi>stje, ki so si tndi priigrali nekaj prednosti vendar nj ilu'wxï vodstvo ni bilo nikoli viSje kot ^cdem točk. Veliko Kîlje kot na prvih dveh tekmah z Elcktro je tokrat igral izkušeni Petra-novié,siccr motor pl'isîoinskc ekipe. V drugem poliasu so vajeti igre v svoje roke vzeli kosaiiaiji Elektre. S trojkaiul Krejica, Cmera in Vidovo so nare dragtxxn igralce. Na /iičetku zadnje Četrtine je Elektra vtxlila/c za 14, vendar so v nadalje va nju košark:^r-ji Pivke visoko zaostanek znizali, s kokm Petranovidii nekaj sekujid pred koncetn pa celo izsilili ptnlaljšek, v katerciii pa so znova blesteli domači igralci s Cmerom in Ncdeljkiwíčem na čelu in zaslu>^eno slavili : 86. V naslednjem krtîgu igra Elektra v Domžalah % \ leliosom, lekma z n«Tvj-mi vt"Klilnimi na lestvici. 7. zadnjti zmago pa se je Elektra povzfKla že na tretje mesto pAvnsrvene lestvice, za dve toái zatw^iaja zj nelio!«>m in Pivko, ima pa \oiko prednosti pred /agoijem. Memi Bťíirfvii;. irener Elektre: »Ibje bila najlezja txl treh lekem s Prvko. Mislim, da smo zasluženo zmagali, saj smo drugi polčas nadzoixn^ïli rezultat. Pivka seje srečno izvlekla v podaljšek, tam pa ^mo pokazali pravi karakter in z dobiť^ cono in motivom /aslu?eni> zmagali. Veseli smo. da imo dočakali, da seje razigral Krejič. Na treningih je že tickaj časa kazal dobre igre, veijamem pa. da mu je ta tekma dala dodatne samozavesti \n rambiso si priigrali prednost nekaj točk. ki «ijo uspesnozadrz-ili do konca tretje Četrtine. Že v prvem polča.su sta si tri oi^ebne napake mibrala Petnwič in Milčič.wndar staju uspešno zamenjala Hrženjak in I lerlah. Ýai je dišalo po ^adki zmagi, ko so se stvari začele zapletali. Po nekaj /ijporedjnh napakah Velcjijčanov ter strelskem prebujenju veterana'lovom ika .sose domačini zjtčelI vztrajnki približevati, po Ln>jki Brki-jačiča 16 sekund pred koncem pa so prvič na tekmi celo povedli. Pet sektmd pred koncem jc Mllčič i/.silll o^bno napako. V slogu i/kuseniii igralcev je oba prosta mela hladnokrvno zadel in Velenju prinesel ncwo zmago, saj Celjani zadnjega napada niso uspešni*) izpeljali Aleš Rehar. trener Velenja: W prvih treh četrtinah smo igrali obrambo na zelo^zivam tudi gledalce, da pridejo spodbujal naie fante.« Zavzeti treningi in tekme Nog<îmcta.mladanskt>« sczon<'« tekmovanja s prvoCcirtfinaino tekm^.i pipkala Skwciiijcz Novoraosćani. Doviílj jim jc bil Ic en piMča.5. da 8t> goslom pokazali, kdo jc jesenski jx>dprvak. /.magali so s 35 : 24. Pred prvim st>dnikovim žvižgom je blizu 6tKJ gledalcem z močnim ploskanjem pozdravilo svoje rcprezcntanle, pred.scdnik kluba Jani ^^ ko pa jim jc podelil št»pke ter nagrade njihwcga glavnega pc>krovitcl-ji! (ïorenja. Cîostjcsovprvcm polčasu presenetili zzclozavzett> igr^-» in ktir trikrat vx>dili s tremi zadetki, na odmor pa t>dili z vodslvt>m lř>: 15. Njihovih sanj o morebitnem presenečenje pa jc bilo v nadaljevanju hilro konec. V 32. minuti je Luka DobcBek pi'^peljal svoje moštvo v prvo v<»d8tvo (17 : 16). pred tem pa se je Škof izkazal že s trinajsto obrî^mbo. skupaj p3 jih je zbral kar 24, 7. zelo zavzeto igro v obrambi in .s hitrimi nasprotnimi napadi so povsem strh odptu gostov ter z delnim izidom 10 : v44. minuti pcivedlis 24:19. Ilitn^ in učinkovito igro so igrali vse do k^mta. z uspciSno izvedenim ccpclinom pa sta za dodatno navdu-ienje v minuti pdo sku.gnih tretji tekmi v Rdeči dvorani. ■ vos Že v ligi za prvaka Odbojkarji Šoštanja Topolšic e jzi>iibili v Kamniku - Mnd ekipami, ki sc bodo borilo za prvaka, tudi Šoštanj Topolšira Odbojkarji SoStanja Topolšice so v 16, krogu I, odbojkarske lige gos« tovali v ICimniku in morali Calcitu Sť drugič v tej wrzoni priznati premij. Kerjc Bledzapravil ti^ko pr^Mi Fužinaiju. pa $0 se SoManjčanI že uvrstili med n^dilne ^tiri ekipe in s tem dosegli največji uspeh JoStanjskega odbojkarskega kluba. Dva kroga pred koncem st^ zníme ludi ostale tri ekipe, ki se hodo borile za naslov državnega prvaka. Poleg ScStanja TopolSicc so 10 .^c C.alc!i Kamnik. Salonit Anhovo tn Svit iz .Slovensko Bistrico. Na sol'KMni tekmi v Kamniku so bil i Sošianjčani oslabljeni, saj so igrali biez sM-pegii najizku^'nejŠcgii igralcii EXjana Fuj sa. kizarridiboleau ni nioge) pomagîiti svoji ekipi. Kljub njegovi odsotnosti, so se dobro borili, vendar so iuîcli v /iiključkih nizov nekaj več sreče g^>siitcljí. V prvem so si gi)sijc kmalu priigrali dve točki pivdnosti, ki s^^ ju uspeli z^idržaii do 22. ti^ke, ko M ioi^tanjčani izenačili. z.ii niz pii jim je zmanjkalo moči. Drugi nižje dokaj gladko pripadel Kamnič;mom, tretjega pa so ŠoSt; anjčanicclo dobili, predvsem z dobri m tuipadmi in iispe^niuíblokomvxaključku niza. Vzad« njem nizu seje pri Kamniku razigral odlični Plesko, <'ale it je vi>dil že s 24 : 21, nakar so áoJtaiijčanj osvivjili Je dve točki, več pa jim ni uspelo. §il>ke tiíčke ítiílanjskih odb(^jkarjev na te] tekmi so bile predvsem napake pri sprejemu in začetnem udarcu, kar so odlični Kamničani znali izkoristili. Dv> konca prvega dela čiikata Šoštanj Topiil'îia) še dve teknîi, v s«>boto z LIPBlcdomvgi>stcli.nato Je z Manbori>m mcrlle medsehij pi^ dvokr^^em sistenm.sleill-lo bo razigravanje po sistemu-prvi sčelrlim, drugi s tietjim; zmagi^alca se bo».ta pi^merila za prvo. poražcnca pa zi« tretje mesto. V Svi>alc prednost in svoji ekipi zagotovile gladko zmago s 3 : t). Ekipa Prebolda pa ima zelo mlatio ekipi^. ki se Ivri za obstanek. V naslednjih treh krogih bixlo Šoštanjčanke c^digrale ixllivíilne tekme v boju za drugo mesto. V sobolo gostujejo v Puconcih, nato igrajo doma s Prevaljami. zalem pa jih čaka verjetno najpi^ntembnejša tekma vDravo-gradu. (t dobijo tuili to teknjo. st^že zelo blizu želenega uspeha. Boris Plambcrgcr. trenerKajuha Šoštanja: »Igralke moram pohvalili za pravi pristop. Ze naziičetku sezone smo scdogtwiîrili. da mora biti pristop na v.^aki tekmi enak, ne gletle na nasprotnika. Tokrat je bil pristop vseh igralk res pravi.« ■ tr Utrdili tretje mesto V prvi državni ligi malega nogometa so igritlci Nazarij v 12. krogu vsvtv jidvoranigostilickipoKix Ajdovščina. Bilje toderbj za mesto na lestvici, saj sta prvi gamctai?i so zanlniivo in razburljivo tekmo dol)ili f^ 5:4 in pred« nost pred Ajtiovci povečali na pet točk. H Tako so igrali Po kil I Slovenije. 1. lekiiiii cTlilliriiila Gorenje - Adria Krka 35:24 (15 : 16) Gorenje: Škof (24 obramb), Tam§e 1,J. Dobelšek1,Kavličnlk13{6), Mlakar 4.0štirStwlč4. Sirk 6, Gaišek 1. L DobelSek 5. Štefanič, Kovič, Halllovlć, Lain&ćek. I. A SKL. I», krog Elektra - PivKa perutnlnarstvo 96 :86 (72:72, 61 :50, 35:39,19 :21) 6leklrâ: Auer Riičlgaj 9 (2-2), Kre-jlč27 (5-11), Nedelikoviô19{5-6), ViiJovič 8, Gorèek 2 (2-2), Cmer 18(5-5). NuhanoviàH (3-4), Sagađin 2 Vrstni red: 1, Helios, 2. Pivka oba 33,3. Elektra 31,4. Zagorje 30,5. Triglav, 6. Koper oba 28... 2. SKL. 15. kro^ Celjsiti KK-Velenje 69:70 (47: 57,30:40,17:20) Velenje: Pungarinik 29, Krženjak 16, Pe^ovlč 10. VaienCak 7, Ploj 4, MÍ15IČ4, Herlah, Meh, G.Vaupotič, Mijatovič, Araćič Vrstni red: 1. Janče 30,2. Ilirija, 3. Prebold oba 25,4. Velenje 23... Í. DOL. Ui. kroê; Calclf Kdmnlk - ŠoštanjTopoIšica 3:1 (23,16, -22,23) Šoštanj Topoliica:V]nčlč. Ptimožlć, Tot, Pavič, Pokleká, DupHšak, Pomer, Satíer, Sovinek, Sevčnikar Djordjevič Vrstni red: 1. Calolt, 2. Salonit oba 37,3. ŠoštanjTopoIšica, 4. Svi! 34, 5. Bied27, 6. Ki1lenju kimCalof. mednarodnoodpno prvvn* sivo Slovenije v nami/ncm tenisu, ki ga pripnn ili vvIťi^j^kinHiní/Jioiení^kí kluhTťinpí», ŠRZ Rdc'ĆH dvorana in Nnmi/ni»tuiiŠka jy^t» Slovenije. uspeh je do^c^daskwcnska ip-jlka Biljana Ibtlonwič, ki je v finulu s 4:0 premagrila Oi;in-bing Li \7, AvMrijc. Trclje mesto sta si v pi^sauiični konkurenci razdelili Tinii Safran (Slovenija) in Archodoula Voliikaki ((irčija), lep uspeh pa sla y dclilvíjo ircijcga mo^ia dosegla ludi slovensku para T^donwič/FIíilas in Safran Burgur. S lem iispťlioni SO ileklcla pi>plačala ves lnul oigani-zatorjev prven^vn. VcĆ kot I5U igralcev in jgialk Iz 16 driav je v ireh dneh v velenjski Rdeči dvorani cxiigralo veliko napetih in z,in-iniivihitvohojcv.vsipasoscdi'ïinovvriîilis prijetnimi občutki o Velenju in .Sloveniji. Višek prvenstva jc bil ženski finale, kjer je naša Biljana Txlcntwic pred slevil ni m i gledal-ei v nadvse ziinimivcm dvoboju premagala Kitaj kil z avslrljskiin polnini lisioin Oiajibing Li. Biljana je ob bučni podpori glcdalcev z airakiivno in racionaln<^ igro dokaj gladkih premagala Oianbing Li in tako povsem /asluÀ'no osvojila prvo niesio in domov poleg lepega p^^kala odnesla tudi lepo denarno nagrado. Xelo uspešno je v Velenju nastopila ludi Tina SatVan, ki je na koncu i-^suila v polfinalu in i>svojila dobro tretje nievlo, Med moSkJmi sla se v posamični konkurenci pt^merila Sved ParGcrcIl, ki je včclrfinalu premagal naiega Bojana Ibkiča. in igralec Srbije in Črne (n^re Šzolian Sel. Bi>ljši je bil Ctcrell, ki je slavil s 4:0, Tretje mesto ikje iz Velenja ixlšci tudi drugi favorit prvenstva Karakašević, ki ga je v ČclrtV nalu v po»;amični konkurenci zaustavil Švedski igralce Asamoah. v igri parov pa Bojanova bolezen. V kategoriji (noskih dvojic sla pivonicsii>osviv jilabralaGartloi^ (Avstrija), kistavfiiioKi piema- gala Jvedski par Cierell/Asainoah s 3:L ). Meti ženskimi pari sta v finalu Hrvatici Bobclič in Bonisen s 3:1 premagali Cîrkinji Vohřkaki in Mirou, V kategoriji do 21 Ici je med moškimi Švicar kitajskega porekla Shun Hu Jia s 4;ll premagal Slovaka Peira Šeredo. Med ženskamijevfinalu avstrijska Kitajka Oianbing Li s 4:2 premagala Avslrijko Verc^nikolleine, irclje mesto pa sla si razdelili Slovenka .lana Tomazini in I irvalica Andrea Bobclič. Med velenjskimi igrale! in igralkami, ki so nastopili na lurniiju, se žal. nobenemu ni ptwečiia vidnejía uvrstitev. Petkove zel<^ domiselne in atraklivne otvoritve prvenstva so se poleg Številnih drugih goslov udeležili ludi slovenski minister za šolstvo, znan(.îsl in Šport dr. Slavko Gaber, kije bil tudi predsednik Častnega organizacijskega odbora in je prvenstvo (udi svediino odprl, župan Mestne občine Velenje Srečkn Meh 1er poslanec državnega zb<)ra RS Slovenije in ptxlžupan MO Velenje B<^an Kontič. kije bij predscdnikorganiziicijskegit odlx^raí. MOPS-a v Velenju. Poseben gost na otvoritvi je bil ludi Vid KaviiCnik, najboljše levo krilo pravkar minulega evropskega prvenstva v rokometu, ki ii^i mu organizalojji ptxlarili namiznoleni^i lopar, Vid pa je enega od gledalcev razveselil 7. rokometno žogo z njegoviiii pixlpisoin. B» mnenju velike večine udeležencev turnirja je bil turnir izvrstno organiziran in izpeljan in Številne Uije ekipe so se že me^l lem turnirjem zanimale, kdaj bo v Velenju naslednji turnir. Velikkomplimcm so velenjskim organizatorjem med drugim izrekli tudi člani švedske ekipe, ki se udeležuje Ic izbranih luniirjcv in so bili lelos> prvič v Velenju, saj so po kot^Čanem tekmovanju metiili, da gre za enega najlwlje organiziranih turnirjev, ki so se ga udeležili doslej, in da se prilîodnje telo zagotiwî vrnejo s šc veliko mcinejso ekipo, ■ DK Rešita čast Shvencev (Mo: vos) \J NAKRATKO Matic Lenart državni prvalc V Ljubljani je bilo v soboto državno dvoransko atlel-prven.slvo za pionirje in pionirke, na katerem je nastopilo MI^ mladih atletov in atlel inj. Mjlic I/;narl je znova dokazal, da je iz pravega testa» J^aj je po neupravičeni diskvalifikaciji na fill m s pomo<^o tren-eija Staneta Škobemeta zbral dtnvij moči, da je premagal razočaranje in v skoku v daljino Ziinesljivo osvojil naslov državnega prvaka z zavidljivimi 592 centimetri. Srebrno medaljo je na 60 m tîsvojila vanwanka trenerja Borisa Salamona Msýa Míhalínec, ostali pa 2^0 dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Pionirke-60 m ovire: 5. Špela Marclžetko 10.69, 7. Tadeja Menih UI.78. Anja ('igalc pa jc lekla v kvalifikacijah 9.80. vendar v finalu zavadi poškodbe ni nastopila: 60 m (87 tekmovalk): 22. SašalHjiei. 24, Ajda IVdin. 35. Maja .Talušii;^; pionirji - 60 m: 11. Miran pesek: daljina: 15, Miran Pesek 46ÍI cm, V tekih na Dunďjii Državno prvenstvov tekib je bilov dvorani na Dunaju, nastopile pa so varovanke Tomislava Popelrova, Čeprav tri lota mlajSe i>d tekmic so di)>egle zavidljive iivTsliive. Kiya Rudnik je na 800 m s Časom 2:13.97 dosegla oř^ebni rekord in srebmt) medaljo, do zlate pa jo je ločilo pičlih 19 sloiink, Po besedah njenega tren-eija gre po stopinjah Jolande Čeplak. pred njo pa je seveda veliko trdega dela in vztrajnosti. Oslak uvrstit>ei 4. Naslja Kramer 2:19,54, 6. Sabina AlihodžiC2:2l,5.^,8. Romanalesíwnik2:23,66,12. Nada Simonêiê 2:30.12. IVIiiins v IUičimipasoSmarčani osvojili prvi dve mcsli. Selekcija U-12 je v AjdovStJini med 12 ekipami «omagala, v MeŽ.ici je med prav tako 12 ekipami delila 3-4. mcslo, v Mežici pa jc zmagala se sclekeija U-14 Priprave st'> zaceli tudi kadeti in mladinci. ■ J.G. Nova visoka zmaga v vzliodni skupini 2. slovenske lige kegljači Štiitan-ja v 14.krogu zniwa visoko ztuagidi. Trikrat so bili s 7:1 (3133:3016) boljši od Lilije. Mladi Lhijani so se gostiteljem dosiojtio upirali le v igri na pijlno, v čiščenju pa so iostanjCani z njimi dobesedno »pometli.«< S to zinago so se prebili na 2. me^lo, po I4KÍncvnem pre-nîoru pa bodo v 15. krogu ^štovali v Slovenskih Konjicah. So:;tanj: Jakop 5511 ( 1) L. Fklej 520 (1). Glavič 538 (1), Arnuš 505(1), Petrovič 507(1) inllasicič513^0). Osvojili 12 medalj z absolutnim, mladinskim in kadetskim prvenstvom Slovenije je zimska plavalna sezona dosegla svoj vrhunec, V celjskem bazenu C«))ovceje 307 plavalcev in plavalk iz 16 slovenskih klubov štiri dni merilo svoje moči. Med njimi je na.'ilopilo sedem najbolj.šili plavalcev velenjskega plavalnega kKiba,kisoscvnïili tlomov ^ številnimi osvojenimi medaljami- lokrat so owojili 5 srebrnih in 7 bronastih medalj, vse v absolutni konkurenci. Osvojili sojih Nina In Maja Sovinck ter 2cnska çtaleta. Omeniti velja, da je Nina osvojila medaljo pravv vseh disciplinali, kjer je Startala. VStafetnih disciplinah so nastopile Sandra Pandža, Nina Kugonič. Tamara Martinnvtć in Nina ter Maja Sovínok. Žal jc Maja med prvenstvom zbolela in ni mogla nastopiti v svoji najboljši disciplini UK) m hrbtno. Re/ultaCi: absolutno fi'iakc -50 m pmsloi 2. Nina Sovinek 26.74; lOti ni prostoi 2. Nina Sovinek 57.23.3. Maja Sovinek 58.70; 2WI m pr«>sfo; 3- Nina Sovinck 2ÍII70; 50 m hrbtnvalci Karate kluba Velenje so ospešito nastopili na vsakoletnein incdnarodneni lumiiju za veliko nagnt-do ^Ica. V katahje bila !V>/.i( pri kadelinjah tretja, ekipa kadet inj v postavi Lklija Božić. Jasmina Ho(l}ič in Tamara Jurkic jc /magala, prav tako ekipa mlajših deCkiiv Ktcmcn Pla/jir. Jaka Zaluhcri^ek in Gflšper Lepovšvk. V športnih borbah so tretja mesta dosegli SinUa PťjkunovíC pridanih« Dajan Pavtovič in Domen Cmnik pri kadetih, Raiko BcriUc pri starejših dcćkih in G«iran Damj»novt( pri mlajših dećkih. Odlično se je boril Sinila Pejknniwié, saj je vpolťúialu premagal reprezentanta Stojakovića. ■ D.B. Dobro so vadili Na 2.mcdnai'odneni tekmovanju na Kodeljevem v Ljubljaniso tckmwalci taekwondo kluba Skala Velenje pokiíyali, da so se inineli meseci, ko .se na treningih inlenztvtio posvečali tehniki. izj^aćalL Tako so dosegi ixllićnc rezultate v fonujih in [»rbali. Stasa Upnikjeosvo-jila l.mcsto v borbah (deklice do 4i)kg), Nastja Krxyan je bila 2-(dcklice.borbe, do45kg)»2. je bil Un« Rupru-hI (dećki, bí^rtíc, do 40kg). .Sabina Javorník je bila 2. (mladinke. fi>nnc.rdeći pas), 1. mcsiojcdose|wl Manuel Filijwvií (tniadinei. &>mie, rumcjii pas), dve S.mesti je osvojil Rok Colčar (élani. ťormc-runicni pas. borbe-do SOkg). l. pasta bila tudi Klemen Vačovnik(ćiani. forme, nnneni pas) ter'raiyaVeri)oten (članice, forme, mnicni paii). Napredek pa poka:^iili tudi ostali tekmovalci Andraž Pogladič - veliki up Ajidražje eden najvećih talentov in upov slovenskega snn:ćajija, pred katerim je nedvomno še uspešna športna pol, je ite v lanski se/oni nap^wedal njegov trener Boris Rozina -Kekee, kiga jc ttidivtej sezoni popeljal v sam državni vrh. Zmagal je na vseli tekntah za pokal vzhodne regije med cic^ani. nepremagljiv paje bil tudi na prvi državni tekmi v Ptxl korenu. Vsi ti dosežki već kol očitno kaicjo na njegov talent, ki ga lahko ob irdem in ziivzetcm delu pripelje dovrhuaskih uvrstitcvvdržavi, laksni so tudi njegwi cilji za to tekmiwalno sezono. Toknit »vsaiiio« deseti Memorial Roka Petroviča drža\iia tekma - veleslaloin, Kranjska gora, eicibanke: 14. TjaSa Herlah. 22. Katja Murne. .52, Larisa Petek, cicibani: 10. Andraž Pogla-dič, Luka Cirar. 73. Alen Petek; doslej nepremagljivi AjulražPogladič je nastopil kljub bolezni; mednanvl-tii pokal Loka - veleslalom, Skotja Loka, mlajše ka.07.0204. mlajše deklice: 7. Urška Alîac. 8. Ana Michelle Stipič. mlajši dečki: 7. Mi^l ^r^ik osmi Sinučai'ski>skakaln)klub Mislinja je v nedeljo izvedel icknKi/a pokal C\)ckia za člane in mladince. Pri članih jc zmagal Igor Medved (II irria). drugi je bil Ur(»s Peicr« kj in tretji Kok L'r1)anc (Triglav), najtx^lj^a člana velenjskega kluba pa sta bila Milan 2ivk na H. in Luka Sniagaj na IS. mestu. Pri njladincilije zmagal Zv<»nko Ki»rmači klub izvedel državno prvcnstw v nordijski kombinaciji za člansko in mladinske kategorije, državno prvensivoza culadince do Ifi let v posamični in ekipni konkurenci ter tekmo za pokal Cockta v skokih za vse kategx>rijc. lekniovanjc se bo oba dneva pričelo ob y.30. Sovič tudi na Topolinu Sostanjčan Tomaž Sovič si je z uspe.^nim nastopom na Pokalu Loka minuli konec tedna zagotovil mdi nastop na mini svetovnem prvenstvu v Italiji, na tako imenovanem tekmovanju Tcjpolino. ki bo v solx>to in nedeljo. Na tem tekmovanju sov preteklosti /magcw-ali i^tevilni bivši m sedami smučarski asi. Na Starem Vrhu nad SkoljoLokojc Sovič v slalomu izpadel, v vclcslali^mi pa je v mc^čni in zelo i^tevilčni konkurenci tuednanKlnikonkurenci. svKlelovaki je kar 27 drŽav, osviijil txllično 15- meslo in si s teni priboril meHti> v .sloveni^ki reprezentanci. Med Skwcjici je bil izvrsten tretji ■ tr Šahovske novice Nadržavncm prvenstvu v pospc^scnem šahu jc nastopilo iikupaj 170 igralcev in igralk iz Slovenije. Med njimi so nastopili tudi trije igralci iz Velenja in dve igralki iz Šoštanja. Z zmagami na regijskem prvenstvu, so na dr/avnem prvenstvu dosegli sledeče rezultate: v skupini do 12 let je Blaž. Krali osvojil 7. mesto (med 30). v skupini do 14 fcljc Gregor (Joríek bil K), in Nejc Ariic 22. (med 26) - vsi ŠK. Velenje, v skupini do 12 let pri deklicah je bihi l^cya SoviĆ 10. (ixî 22). v skupini do 14 let paje ^pcla Sovič osvojila 13. mesto (med 24) -obe ŠK Šoštanj. V soboto, 21. ťebruaija. se prične državno prvenstvo mladih v počasnem tempu, ki bo trajalo cel teden. V domačem klubu se oiepaji> s finančnimi težavami, zato še ni jasno ali bodo lahko nastopili tudi igralci ŠK Velenje- Na drugem lumirju vpospcSenem bke učiteljice slovenščine Nevenke Razborsek. ki je med drugim zapisala: ''Iz Videka si postal Vid Iskrene čcsiiike!" Ob tem doda, da slweaščine sicer aikoli ni preveč maral. IMirni. iiť/ťii oirok Prvo vprašanje družini je seveda bilo. kakŠcnotri>kje bil prav7iiprav Vid. Predvsem je bil močno zaželen. Mala Mojca si je silno želela brata, priprave na spočetje pa so bile bojda temeljile. Oče in mama sta leto dni prej zelo zdravo živela, .spíxVki pa sta ga na Hrvaškem. V Pulju, kjer je imel .loželbv oče vikend in kjer so preživljali Mevilna poletja vse do leta Mojca st je felela bralca. Ko se jj je želja uresničila, je pc^tala prava ljubeča sestra. "Med njima nikoli ni bilo ljubosumja, j%e danes sta odlična prijatelja," pravi mama Jana, ki doda. daje bila odločiiev za drugega otroka najboljša odU^čilevv njenem življenju. Na vpra-šanje, koliki) si brat in scsira zaupala, se spogledata in v en glas izstrv-lita:"VAeî'* Malce nejeverno vrtim naprej. Cislovse? "Ja, poveva si čisto vie inče mi Mojca reče, da ne smem nikomur povedali. se tega držim. Mama je sicer zelo radovedna. Njej pcweva već kot očelu." dcxla Vid med smehom. In mama pribije: '"Čisio vsega pa očetu ludi ne povemo. On se namreč takc^ začne sekirati in prem-levaîi. Zato mu včasih kaj zamolčimo.'' Jože k lemu dt>da. da si je vedno želel tri otroke In da jih pravzaprav ludi imal Oče malega Vida opli^e kol zelo mirnega, neřjiega olroka. '^Cil je zelo zadržan. Mojca, ki je bila bolj bcjjeviia in je, če je bilo ^reba, svojo moč pokazala tudi fantom, ga je učila, kako naj si pridobi pri- Kdo ie sešil Vidku sraičico? Družina Kvatičnik: Vid, Mojca, mama Jana in oče Jožef. Her se imajo radi, so radi skupaj. jaiclje. Ce je hotel kaj povedati, se je obrnil kar nanjo in vedno rekel: "Mojca, povej." Tudi v vrlcu ni zdržal. Pobegnil je k Kamenikwi omi, kjer je plo in k baletu, kjer jc dt>segala dobre rezuUale. Vid pa je že kmalu pokazal, da bo pravi Špiirtnik- ''VV^žnje s kolesom seje naučilčislo sam, prav tako plavanja. Na morju je zakorakal v vodo, malo čoťoial in zaklical: *Toglatc, jaz znam plavali." In res je splaval. Ac čisto majhen je rad tekal, užival jc prav v vsakem sporlu," se .spominja nčc. Mama Jana sije pred prvenstvom doma postavila oltarček. Slovenska zastava, Kristusov kipec in mofilntk so očitno pomagati. pravi, da igra le golf in pikado. Na lepi, veliki parcx'li doma. si družina za vajo ziipiči zastavice in udarjajo, kadar nimajo časa nn pnivo igrj.íCx. Pa ludi siccr je Vid rad doma. In rad ima Velenje, kjer je odraščal, kjer Ima ludi največ prijateljev. Prizna, da ima rail, ko ga razvajala obe babici. Sploh slaščice, ki jih speče babica Maijanca, obožuje. ''Njen jabi'ilčni islrudelj je najboljj^i," z^itrdi. Potem ga sprašujem dalje, na plan privre Čista ženska radtwednost. Zanima me, ali se je že spočil po napornem prvenstvu? "Ja, dt) neke mere. Psihična utrujenost je minila. Bilsen.t (»olteh, se nas-mučal In t^dgnal nekatere stvari iz glave. Fizična utrujenost je Neprisotna, a mi^ram nanjt) pozabiti, saj me čakajo tekme z mojim klubom, kjer moram dati vse od Sebe." Ni le uspel pogledati pc^snetkov tekem z evropskega prvenstva, ker 5e ni dobil kaset. Ko jih lxi, bo v miru vs^ik danpi>gledalp<">eno lekmo. Pt)gledalpa je nekatere izseke tekem na televiziji, '"Kako di^bro sem igral, lahko ocenjuje-p le drugi. .Sam selni nikoli ne ixenjujem, ker vem, da kihko vedno igram 5c boljše." In kakci Vid doživlja velik<3 pt^ularnosi in zanimanje različnih medijev z^ njegovo življenje popnenstvu? "Vem, da imajo ljudje radi nove obraze, .laz pa sem eden od njih. Nekatere so žc vse izpra.šali. mene pa imajo marsikaj. To vzamem ktii povsem razumljivo in zdi se mi super." Dnevno mu Sport vzame veliko časa, spbh pred tekmami. I kt»^, ki mucKtane, rad izkoristi po svoje. "Rad pi^sluSam glasbi). včasih bolj divjt), včasih bc>lj mimi\ PosluSam Širok spekter glasbe» ne poslušam jugo glasbe, punka in rejva. Od sloveaskih skupin imam rad'lâbu ..." Zaljubljen ni. ker iW' ni na^eP'ta prave". Uče jo ne, ker je prepričan, da bo že prišb. Ko bo. Veliko pa sc druidi z vrstniki. "Moji prijatelji so u.slanoviil društven ''Piknik boysi", ker imajo radi piknike. V dra^lvu je vsaj deset prijateljev, ki vedno navijajo zame In me spremljaje^ ludi na vseh tekmah. Pred tekmo s Hrvaško sop(5snelivideoonjihovih pripravah na Tik preden smo se poshvUi, sta na obisk prišfa dedek in babica s Horoske. Vida Je dedek vedno klical general, Babica pa je prinesla kup dobrot. Oba skupaj sta mu dala še posebno priznanje, ki pa ga nista hotela pokazati. Srečne gate v živo. "Točno teie sem nosil celo prvenstvo," je Vid takoj prepoznal nosilke sreče v kupčku enakih. doda Se kakšen drobcc. In izkaže se, da Kavtióiikíwi res veliko časa preživijo skupaj. Oba olroka .^e vedno rada gresta na počitnice ali izJet z očelom in mamo. *'Stari>a čisto nič ne težita, sta za žur. Z njima nama nikoD ni dolgčas." dodata Vid In Mojca. Skupaj so veliko hodili v hribe In prcptuovali dobršen del sveta. Nazadnje so bili lansko poletje skupaj v Braziliji, ko so Vida spremljali na uspešnem sve lov nem mladinskem rokometnem prvenstvu. Spremljajo ga ludi na vseh tekmah. A najraje ne sedijo skupaj. Mojca jc najglasnejša, mama ne zao.slaja dosti, oče tekme spremlja veliko bi>lj napeto in zato žeD biti cel pri stvari. Zato ne sedi rad ob ženi. malce pa gre tudi za vraževerm^L Mama sije pred prvenstvom doma naredila nekakšen Vidova vrsoljskn bunda Včasih je bil Vjd tako miren, da je poire-Ixival v/podbudo, Ena najlvljših je bila vesoljska bunda. SlarŠa sta mu namreč kupila srebrno zimsko bundt> in oče mu je razbžil,daje tovesi>ljska bunda, ki mu bo dala moč in ga nan.HliIa močnega. Tala^ je aial vesoljsko bundo obleči tudi sredi poletja, tako verjel je v njeno moč. Sicer pasta zMojco.kije brala klicala Bumi, pripravljala za družino redne vesele kulturne večere. Nekakšen Pokaži kajznas, kjer sta pela. Igrala in zabavala starše. Vse sopi^ neti, vse jc le danes dokumentirano. *'SnTnih" spodnjic Vsii spomini na otroštvo so zelo povezani, ko jih začnemo obujali, vsak oltarček, Nanjjepostavilaslovenskoza.s-tavo ter Kristusos' kipec In moUlnik-ki ju je prinesla Iz Brazilije. Čeprav ni prav verna, je pred vsako tekmo pred ollarčkom izjckia kakšno željo za njenega lanta. Mojca ima edina v družini vse zakramente, a ni vraževerna. Vid pa prizna, da je zelo. Zgodba o ihllh spodnjicah. ki jih je nosil na vseh tekmah prvenstva, vedno opranih seveda, je postala novinarska /Animivost. 'Ho so .skiniveve spodnjice, ki mi jih je pred kakšnimi štirimi leti poklonila mama. V paketu jih je bilo šest," je pi^jasnil. "Nekoč jih je Vid oblekel iz heca in na tekmi so zmagali. Potem se je odločil, da mu te spodnjice prinašajo sreč<")," je povedal JoJre. Vid pa je dodal, da je na letvenci v Italip 1650 Enajsta šola 1 15.55 Mostovi 1 16.30 Poročila, šport, vreme 17.25 Štafeta mladosti j 16.30 Poročila, šport, vreme i 16.50 Návrtu 16.10 Resnična resničnost 1 16.50 Pleme, 6/'26 [ 17.15 Ozare 18.40 Risanka 1 17.15 iz popotne torbe i 17.20 ŠIvv času, 8/13 19.00 Dnevnik, vi^me. šport [ 17.35 Bogastvo globin, 3/3 [ 17.50 Skivenski magazin 20.00 Tednik 1 18.30 Žrebanje deteljice [ 18.15 Čebdica Maja. 24/26 21.00 Osmi dan j 18.40 Risanka \ 18.40 Risanka 2130 Knjiga mene briga 1 19.00 Dnevnik, vreme, šport : 19.00 Dnevnik, vreme, šport 22.00 Odmevi, šport, vreme i 20.00 ^lajšibkejši člen. kviz i 19.35 Utrip 22.50 Glasbeni večer i 20.50 Praksa, 14/22 i 20.00 Vrtičkarji, 5. del 00.25 Dnevnik, §port, vreme i 22.00 Odmevi, šport, vreme i KI.35 8asil, ang. film 01.15 Dnevnik zamejske tv \ 22.50 Polnočni klub [ 22.15 Prvi in drugi 01.35 Štafeta mladosti 1 00.00 Dnevnik, šport f 22.40 Poročila, šport, vreme 02.15 Resnična resničnost ' 00.50 Dnevnikzamejsketv ! 23.10 Oz, 6/8 02,45 Tednik : 01.10 8ogasWo globin. 3/3 ! 00,10 Dnevnik, šport 03.40 Osmi dan : 02.05 čudež, ang. film : 00.50 Dnevnik zamejske tv 04.10 Knjiga življenja, film i 03.35 Polnočni klub i 01.10 Návrtu, tv Maribor 05.35 Mozartina simfoničnega 1 05.25 Zoran Predin in žive 1 01.35 Šivvčasu,8/13 orkestra rtv Slovenija legende i 02.00 Slovenski magazin SLOVENIJA 2 1 SLOVENIJA 2 [ 02.25 : 04.30 Umri pokončno, amer, film Prvi In drugi Druga godba 03 07.45 Teletekst [ 07.45 Teletekst i 05.20 08.00 Videostrani j 08.00 Videostrani 09.05 Evropski magazin i 09.05 Osebno, pogovorna oddata 1 SLOVENIJA 2 09.35 Mostovi i 09.35 Mostovi i 07.45 Teletekst 10.05 DKk van Dyke, 30/158 : 10.05 Dickvan Dyke, 31/158 Í 08.30 Tv prodaja 10.25 Vkleostrani i 10.25 Vkleostrani 1 09.00 Colasbeno jutro 11.00 Tv prodaja j 11.00 Tv pnxlaja 1 09.30 Mostovi 11.30 Vkleostrani 1 11.30 Vkleostrani i 10.25 SP v alp. smuč., smuk (2), 13.45 Tv prodaja i 13.00 Tv prodaja prenos 14.15 SP v biatlonu, Štafeta4x6 km (Ž), prenos i 14.15 SPvbiadonu, štafela4x 7,5 km (M), prenos \ 11.50 SP v alp. Smuč., smuk (M), prenos 16.15 Tihi upomiki • Kitajski \ 16.10 Tv prodaja : 13.» tv prodaja muslimani, dokum. oddaja 1 16.45 Videospotrice : 14.25 SP v smuč. skokih, prenos 17.00 Videospolnice 1 17.15 Osebno, pogovoma oddaja \ 16.15 SP v biatfônu, množični 17.30 Skozi čas 1 17.45 Skoa čas starl12,5 km (Ž), 17.45 Dek van Dyke, 31/158 1 18.00 Dick van Dyke, 32/156 posnetek 18.10 Hiša na griču, kanad, film 1 18.25 Zelene širjave, 1/2 \ 17.20 Liga prvakinj v rokometu. 20.00 Smučarski magazin [ 20.00 lovci na izgubljene Krim EtaMalizia: Motor 20,25 Evroliga v košarld (M), zaklade, 3/3 zaporo^e, prenos Krka : Žalgiris, prenos : 20.50 City folk : 19.50 StozI čas 22.30 Ttsti, ki me imajo radi, se 1 21.20 Odvetniške zdrahe, 5/6 i 20.00 Veliki umetniki bodo peljali z vlakom. j 21.50 Misery, amer, film \ 20.50 Otrok razsvetljenstva, 1/4 franc, film [ 23.25 Sk>venska jazz scena [ 21.45 Usodni nagon, amer, film 00.25 Videospotnice 1 01.00 Pod rušo, 8/13 i 23.20 Sobotna noč 00.55 Pod rušo, 7/13 1 01.55 Vkleostrani ! 01.20 Pod rušo. 9/13 01.45 Videostrani : 02.15 Videostrani 07 30 Dogodivščine Jackiea C hana, ris. Serija 07.55 Rlcki Lake, pog. odd. 08.45 Maáievanjeljuberni, nad. 09.<10 Skrivnost ljubezni 1Û.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenla. nad. 11.50 Dm^nske vezi. nad. 12.45 Tretja izmena» nan. 13.40 Tvprodaja 14,10 RickiLate 15 00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur-vrçme 1S.OO Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 2Û.OO Trenja 21.30 Prijalelji. nan. 22.10 Na kraju zločina, nan. 23.05 XXLpi^misre 23.10 Avtopsija, ko se mrtvi razkrijejo, dckum. oddaja 00.05 24 ur 01.05 Nočna panorama kmu 87 4e 92 POP CORN, glasbena oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Odprta tema. ponovitev Naj spol dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Brez panike, mladinska oddaja, 3. TV mreža Regionalne novice Snowrboard tour 2004. posnetd( tekmovanja na Golleh Naj spol dneva Videostrani, obvestila Vaûimo k ogledu Na obisku... prt Rudiju Zevartu. dokum. oddaja Regionalne novice VrBdno je stopiti noter Arfiiv Slovenije, dokum. Naj viža. kontaktna oddaja z narodnozabavno oddaio. 3. TV mreža, gostje; ansambel VRISK Pogovor: Janezom Stanovnikom, 2. d^ 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Naj spol dneva 23.25 Vidoestrani 09.00 10.15 10.20 11.20 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.20 19.55 20,00 20.55 21.00 21.30 22.45 07.00 Dogodivščine Jackiea C na na, ris. serija 07.25 RickiLake 08.15 Maščevanje liubezni, nad. 09.10 Skrivnost IjubeM nad. 10.00 Tv prodaja 10.30 čudež življenja, nad. 11.20 Oružinskevezt, nad. 12.15 Trenja 13.40 Tv prodaja 14.10 HKkiLake 15.00 OruŽinske vezi, nad. 15,55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad, 17.55 24 ur» vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Pobesneli vlak, amer, film 21.45 Pazi, kamera! 22.15 Teksaški mož postave, nan. 23.05 >00. premiere 23.10 Stolp smrti, tiongkonglkif. 00.55 24 ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama HârtilJ 27 M ftS 09.00 Oobrojuťo, informativno« razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj sita, oddaja z narodnozabavno oddajo, 3. TV mreža, gostje: ansambel VRISK 11.20 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš mai otrolka kontaktna oddaja. 3. TV mreža 18.40 H ^ iona ine novice 18.45 Otroški glasbeni vfdecspoti 19.10 Videostrani, obvesllla 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gospodarstveniki: Jože Kozmus, generalni direktor Pevent d.d. 20.40 Regionalne novice 20.45 V harmoniji z naravo. kmetijska oddaja 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo kogledu 21.30 f^oiï]Skirazgledi:Romano di khijpe, oddaja o romih 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, razvedrilno - Infonn. odd. 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Najspotdneva 23.00 Videostrani. obvesuia 08.00 08.10 08.35 08.45 08.50 09.15 09.25 09.50 10.40 11.05 11.30 12.00 12.K 14.35 15.25 16.15 17.10 17.15 19.00 20.00 22.55 00.55 01.55 09.00 09.25 09.30 10.00 12.00 17.55 18.00 18.40 19.10 19.15 19,55 20.00 20.25 20.30 21.35 22.^ 23.50 23.55 Kč^ka in Orbi, ris. serija Vrt}ja vas, ris. senja Moj prijatelj Roki, ris. serija Naš mali svet, ris. serija Obuti maček, ris. serija M javi Mjav!, ris. serija Hikarian, ris. serija Pocationtas, ris. film Bobek in Ciril, ris. serija Malr mečevalci, ris. serija Dogodivščine Jackiea Ghana, ris. serija Šolska košarkarska liga Pod krinko, amer, film Sedma nebesa, nan. Umor, nan. Zvenie v divjini, dokum. oddaja 24 ur - vreme Sodnik, amer, film 24 ur Af^gleški pacient amer. f. Naga resnica, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama kMtfti 27 M 92 Otroški glasbeni videospob. ponovitev Vabimo kogledu Romski razgledi : Romano di kliiipe. oddaja o romih Naj spot dneva Vldeoslrani, obvestila Vabimo k OQledu čas za nas, mladinska oddaja V tiarmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1248. VTV magazin, regionalni «informativni program Kultura, inform, oddaia 100. oddaja POZNO V NOČ sTinelom Lesjakom, posnetek 2. dela v Slovenskih Konjicah obisku., .pn Rudkju Ževartu, dokumentarna odd. Zvone Šeruga: Poti v neznano • Afrika, dokumentarni til m Naj spot dneva Videostrani. obveslila SLOVENIJA 1 07-05 Teletekst 07.30 Živžav 09.30 O živalih in ljudeh (^.55 Sledi, tv Maribor 10.25 Med valovi, tv Koper 10.55 Sirote divjine, 5/6 11.25 Ozare 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, èport, vreme 13.15 Tistega lepega popoUneva sledi Skrita kam^ 13.20 Čk»vek1npol 13.30 Nedeljsko oko 13.40 Glas ljudstva 13.45 Kulinarika 13.55 Pet minut slave 14.00 Planetv 15.00 Človeški faktor 15.10 Vab^ozadva 15.30 Trikotnik 15.45 Sport na današnii dan 15.55 Fenomeni 16.00 Glasbeni dvoboj 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lepega popoklneva sledi Akcija 16.50 Lorella 17.05 Predmet poželenja 17.20 Družabna kronika 17.35 Vsakdanjik In praznik 18.30 Žrebanje lota 18 40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, sport 19.35 Zrcalo tedna 20.00 EMA 2004, prenos 22.05 Poročila, šport, vreme 22.35 Ženska v izložbi, čb film 00.15 Dnevnik, šport 00.55 Dnevnik zamejske tv 01.40 SfiltTom, koncert 02.20 Tistega lepega popoklneva SLOVENIJA 2 07.46 Teletekst 09.20 Tv prodaje 09.50 SPvalp.smuč.,SL(M). 1. vožnja 10.55 SPvalp.smuč.,SVSL(2), prenos 12-40 SPvalp.smuč.,$L(MK 2. vožnja 13.30 Tv prodaja 14.40 SP v smuč. skokih, prenos 16.30 Skozi čas 16 45 Četriinale lige prvakov v rokometu, Celje Pivovarna l^ško : Lemgo, prenos 18.50 SPvbiatlonu.15km(M), posnetek 20.00 Lovci na bisere, dokum. 20.45 Naše skrivno ži^jenje, 4/22 21.30 3. gala večeer novili baletnih koreografij 22.45 Odvetniške zdratie, 5/6 23.15 Pod rušo, 10/13 00.10 Videostrani J 07.30 06.00 08.10 08.35 00-45 08.50 09,15 09.25 09.50 10.45 11.10 11.35 12.00 12-55 14-40 15.35 16.30 18.15 18.20 19.00 20.00 21.40 22.40 00.20 01.20 TV prodaja Katka In Orbi, ris. serija Palčka, ris. serija Moj prijatelj Rold, ris. serija Naš mali svet, ris. serija Obuti maček, ns. serija Mjav! Mjav!, ris. serija Hikarian, ris. serija Alica v čudežni đežeU, r^. f. Bobek in Ciril. ris. serija Malr mečevalci, ris. senia Dogodivščine Jackiea Chana. ris. serija Šolska košari^arska liga Kandidat za Min. amer. f. Močno zdravite, nan. Umor, nan. Pot domov, kanad, film 24 ur - vreme Triki Jamieja Oliveria 24 ur Zoolander, amer, film Športna scena Nevarnost pod vodo, am. f. 24 ur, ponovitev Nočna panorama 27 46 52 PONOV. ODDAJ TED. SPOREDA 09,00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1247. VTV magazin 10.50 Kultura, intor. oddaja 10.55 Športni torek 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 Športni gost, športna odd. 12.00 Vabimokogíedu 12.05 Naj viža, kontaktna oddaja 2 narodnozabavno oddajo, gostje: ansambel VRISK 13.20 Gospodarstveniki: Jože Kozmus, generalni direktor Pevent d.d. 14.00 Iz sred. oddaje Dobro jutro 14.50 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimokogíedu 18,00 1248. VTV magazin 18.30 Kultura, intonn. oddaja 18.35 Izpet.oddajeDo&nDjutro 19.25 POP CORN, gost: Oavof Radolfi 20.40 100.oddajaP0ZN0VNaČ sTlnetom Lesjakom. posnetek 2. dela v Slovenskih Konjicah 21.55 Vidjučitev v EU in aktualna dogajanja, gosta v studiu: dr. M ilia Brejc, opazovalec v evropskem parlamentu in Poslanec v OZ RS in Franc Sever, član 10 SDS 22.55 Videostrani, obvestila SLOVENIJA 1 06.45 Zrcalo tedna 07.00 Dobrojutro Û9.D0 Poročila 09,05 Iz popotne torbe 09.20 Pleme. 6/26 09.45 Razpoke v času. 7/17 10.15 Navrtí, tv Maribor 10.40 EMA 2004 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Obzorjaduha 14.05 Ljudje In zemlja 15,00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 GolobarSam, dokun^. filn^ 17.15 Zgodbe starega medvedka, risanka 17.35 Odmevissevera,dok.odd. 18.25 Žrebanje3x3plus6 18.35 Žrebanje Astra 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik vreme, šport 20,00 Julija, 5/13 20.55 Svetovni izzivi 21.25 Umetnost igre 22.00 Odmevi, èpori, vreme 22.50 Gladiatorji 2. svetovne vojne, 5/13 23.40 Vrtfčkani, 5. del 00.10 Dnevnik, šport 01.00 Dnevnik zamejske K 01.25 Odmevi s severa, dok. odd. 02.15 Svetovni izzivi 02.45 Umetnost igre 03.10 Slon, kanad, film 05.05 Glasbena oddaja SLOVENIJA 2 07.45 Tetetekst 08.D0 Videostrani 09.05 Primorski mozaik, tv Koper 09.35 Slovenski izbor 10.05 DKkvan Dyke, 32/158 10.25 Videostrani 11.00 Tvprodaia 11.^D Videostrani 12.55 Tvprodaja 13.25 Tistega lepega popoldneva 17.25 Skozičas 17.40 Dek van Dyke, 33/158 18.05 Priča obtožbe, amer. čbf. 20.00 Končnica 21,00 Studio city 21.55 Zgodba z zahodne strani s študenti AGRFT 22.30 Videospotnee 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Pod rušo, 11/13 01.20 Videostrani 07.30 Dogodivščine Jackiea Chana. ris. serija 07.55 Reki Lake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 ^vnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 1100 Čud^ življenja, nad. 11.50 Družinske vezi, nad. 12.40 Športnascena 1340 Tvprodaja 14.10 Reki Lake 15.00 Dnjžinske vezi, nad. 15.55 Čudež življer^ja. nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur« vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20 00 Kralj Ralph, amer film 21.45 Sedma nebesa, nan. 22.40 Naša sodnica, nan. 23.35 XXL premiere 23.40 Na kraju zločina, nan. 00.30 24 ur, ponovitev 01.30 Nočna panoran^ KsiUlM 27 4« 92 09.00 Dobroiutro, informativno- razvedrilna oddaja 10,00 Vabimokogíedu 10.05 1248. vrv magazin, ponovilev 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Najspotdneva 10.40 Na obisku...pri Rudiju Zeva rtu. dokumentarna oddaja 14,00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogíedu 18.00 Regk) naine novice 18.05 lOO.oddajaPOZNOVNOČ s Tînetom Lesjakom, posnetekl.delav Slovenskih Konjk^ati 19.10 Naj spot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogíedu 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja, gost v studiu: Srečko Men. župan Mû Velenje 21.00 Regtenalne novice 21,05 Posnetek tekme 22.35 IzoddajeDobrojutro, Informativna • razvedrilna oddaja, ponovitev 23.25 Vabimo kogledu 23.30 Najspotdneva 23.35 Videostrani. obvestila SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.15 GolobarSam. dokum. tlim 09.30 Zgodbe starega medveda. risanka 09.40 Marsu pilami, 3/26 10.05 Risanka 10.15 Sprehodi v naravo 10.30 Odmevi s severa 11.25 Vsa kdanjjk in praznik 12.20 Umetnostigre 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Slovenski magazin 13.40 Svetovni izzivi 14.10 Gladiatorji 2. svet vojne 15.05 Julija, 5/13 15.55 Mostow 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pravljice Mike Make, 16/26 16.55 Risanka 17.20 Knjiga mene briga 17.45 Polhi, dokum. oddaja 18.15 Duhovni uyip 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kaj pa gospod Bach. dokum. meseca 20.55 Pod žarometom 22.00 Odr?ievi. kultura. Šport vreme 22 SD Dvadneva upar^a, rm. drama 00.20 Dnevnik, Šport 01.10 Onevnikzamejsketv 01.30 Polhi, dokum. oddaja 02.00 Duhovnrutnp 02.20 Kaj pa gospod Bach. dokum. meseca 03.10 Pod žarometom 04.00 Dva dneva upanja, nem. drama SLOVENIJA 2 07,45 Teletekst 08.00 Vkleostrani 09.05 Glasnik, oddaja o kulturi 09.35 Dober dan, Koroška 10.05 Dick van Dyke, 33/158 10.25 Vkleostrani 11.00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 15.45 Tvprodaja 16.20 Zgodba z zahodne strani s študenti AGRR 16.50 Studio city 17.50 Videospolnice 18.20 Skozičas 18.35 Dfck van Dyke. 34/158 19.00 Daniel Deronda. 3/4 19.50 Skoačas 20.00 Frasier, 22. del 20.20 Vera Bnjehne, 2/2 22.50 8rata Witman. madžarski f. 00.20 Videospolnice 00.50 Pod m§o, 12/13 01.45 Videostrani 07.30 Dogodivščine Jackiea Cbana, ris. serija 07.55 Reki Lake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Družinske vezi, nad. 12.45 Sedma nebesa, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Dnjžinskevezi, nad. 15.55 Čudež živ^enja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur« vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Temni konj, amer, film 22.45 premiere 22.50 Na kraju Mm. nan. 23.40 24 ur, ponovitev 00.40 Nočna panorama Iwwil ©1 92 09,00 Župan 2 vami, gost v studiu: Srečko Men. župan MO Velenje, pon. pogovora 10.00 Vabimokogíedu 10.05 Posnetek tekme, ponovFtev 14.00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimokogíedu 18.00 Angleščina po marvični bližnjici • 4. oddaja, izobraževalna oddaja 16.15 f^aj spot dneva 18.20 V harmoniji z naravo. kmetijska oddaja 18.50 Zlata Rtbica: Želim si skočiti s Primožem Peteiko 19.05 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimokogíedu 20.00 1249.VTVma9azin, reg.- iníormativni program 20.20 Kutlura. inf. oddaja 20.25 športni K^rek. športna Informativna oddaja 20.40 Iz olimpijskih kn^ov, športna oddaja 20.45 Športni gost, kont. oddaja 21.30 Turizem in mi, Informatvna oddaja, 3. TV mreža 22.00 Kmetijski razgledi, izobraževalna oddaja 3. TV mreža 22.30 lOO.oddajaPOZNOVNOČ s Tinetom Lesjakom, posnetekl.delav Sk^venskih Konjicah, pon. 23.45 Vabimokogíedu 22.35 Najspotdneva 22.40 Vkleos^ni, obvestita SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Pravljee Mike Make, 16/26 09.10 Babar, 13/13 09.30 i^psi, 1/26 10.10 Mladi virtuozi 10.25 Knjiga mene briga 10.50 PoPii, dokum. oddaia 11.20 Duhovni utrip 11.40 Sledi, tv Maribor 12.10 Med va tovi, tv Koper 12.40 Kulinarika z Leonom 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Na vrtu 13.40 Šiv v času, 8/13 14.05 Kaj pa gospod Bach, dokum. meseca 15.00 Pod žarometom 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.25 Volkovi, čarovnice in velikani, 11/38 17.45 Barve ieseni 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme. Šport 20.00 Učiteljica klavirja, franc, f. 22.10 Odmevi, kultura, šport 23.05 Zločfn in kazen 01.40 Dnevnik, šport 02.30 Dnevnik zamejske N 02.50 Barvejeseni 03.45 Bele noči, franc, film 05.30 Glasbena oddaja SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Videostrani 09.05 Cítytolk 09.30 Mostovi 10.00 Dick van Dyke. 34/158 10.25 Videostrani 11.00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 14.15 SP v biatlonu. 20 km ÍM), prenos 16.20 Tvprodaja 16.50 Lovci na izgubljene zaktade, 3/3 17.50 Videospolnice 18.20 Skozičas 18.35 Dick van Dyke, 35/158 19.00 Končnica 20.00 Planica: SP v smučarskih poiedh 20.15 EP v umel drsanju, revija, posnetek 22.25 Videospotnice 22.55 Poslednjiobjem, amer. t. 00.35 Videostrani 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 16.00 19.00 20.00 21.50 22.45 22.50 23.50 00.50 09.00 10.00 10.05 10.25 10.35 11.00 11.05 14.00 16.00 18.40 18.45 19.00 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 23.30 Dogodivščine Jackiea Chana, ris. serija Ricki lake Maščevanje ljubezni, nad. Skrivnost ljubezni, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad Družinske vezi, nad. Prevedeno Tv prodaja Ricki lake Družinske vezi. nad. Čudež življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur, vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Pravilo in izjema, film Na kraiu zločina, nan XXL premiere Tretja izmena, nan. 24, ur Nočna panorama ivmii *T 4« S2 Dobrojutro, informativno razvedrilna oddaja Vabimokogíedu 1249. VTV magazin, pon Kultura, informabvna oddaja, ponovitev Športni torek, šporbia informativna oddaja, pon. Iz olimpijskih krogov, športna oddaja, ponovitev Naj spot dneva \^deo$lrani. obvestila Hip hop, otn;4ka oddaja, 3 TV mreža Regionalne novice Angleščina po marvkïni bližnjkii-4. oddaja, izobraževalna oddaia Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimokogíedu POP CORN, kontaktna glasbena oddaja Regionalne novice Nai spot dneva Vabimokogíedu Odprta tema, kontaktna oddaja, 3. TV mreža Iz oddaje Dobrojutro, inf. • razvedrilna oddaja, pon. Vabimo kogledu Naj spot dneva Videos^ni. obvestila 12. februarja 2004 «ff^ÉAS MODROIBISILA KRONIKA 19 MODROIBIL^ KRONIKA Z eno potezo dosegel 120 tisočakov Vťknjť, *). tdiruarja - Na SalcSki cesti je v ponedeljek zvečer neznancc skozi odprlo okno pisarne ukradel dcnarnico, v kaicri je imela oškodovanka 120.000 tolarjev. Pregreto olje povzročilo požar Žalec, 3. fdmi^irja - Prejšnji lorck okoli 12.45 jo zagorelo v kuhinji stanovanjske hi§e v Podgorju pri Lcla^u. Ogenj, ki je pov/ročil za okoli .^00.000 tolarjev gmotne i^kodc so pogasili domaći, kot vse kaže, pa ga je povzročilo pregreto olje na štedilniku. Pri gašenju sc je stanovalka opekla po roki. Med prehitevanjem čelno v voznico ^rnpťter. 4. februarja - V sredo ob 12.55 seje na glavni eesti v Šempetru pripelila huj.^a prometna nesreča. 22-lelni voznik, kije vozil iz smeri Vraaskcgaje v bližini Rimske nekropole začel kljub beli neprekinjeni črli sredi vozišča, prehitevati pred njim vozeče vozilo. V iLSlemje izžřil.ske smeri pripeljala 41-letna voznica. Kljub zaviranju obeh je prišlo do silovitega trčenja, v kaîerem se je voznica huje ranila, voznik in njegiîv sopotnik pa la^je, Policisti pozivali očividce Vclery«, 3. februarja - V torek zvečer, ob 19.15 se je v križišču zii gos(ii>Če Obirc pripelila prometna nesreča, v kateri je bil udeleî'i-'n voznik temno modrega clia, ki je pripeljal iz smeri Vinske Goni. Voznik in sopotniksta se vnesreči telesno pc^kodovala, policisti pa so očividec in tiste, ki so prvi nudili pom(x* ponesrečenima pozivali, da se zaradi razjasnitve okoliščin ogla-sijo pri njih ali jih pokličej(x Kadil bo in zapravljal Žalcc, 3. februarja - V noči na torek je bilo vlomljeno v prostore trgovine K/. Trnava. Neznancc je iz zadruge odnesel menjalni denar in večjo količino cigarcl različnih znamk. Kmetijsko zadrugo je tx^kodoval za 150.000 tolarjev. Ropar stari znanec policije Vťlťn,|e, 4. jamiarja - Prejšnji teden smo na tej strani poročali o ropu, ki se je zgodil 31. januarja, okoli 22. uri, na Šercerjevi v Velenju, ko je - takrat Še neznanec - občana najprej s .sieklcnico po glavi, potem pa ga oropal. Velenjski policisti so dejanja osumili 35-leinega domačina, starega znanca policije. S kazensko ovadbo so ga privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Policisti pa so prejšnji leden pisali Se eno kazensko ovadbo in sicer zoper 24-letnega domačina, ki so ga 2. februarja, vzgodnjih jutranjili urah, na podlagi obvestila mestnega redarja prijeli pri vlomljanju vK.SC. Trčila smučarja GoUe« 5. februarja — Na smučišču v bližini sedežniee Smrekovec na (îolteh, sta v četrtek, okoli 13.40, trčila dva smučaija. Ogledso opravili policisti in nadzornika na smučišču. Ugotovili so, da sta smučaija trčila na izteku dveh prog, kjer se zdruiita v eno. V nesreči se je eden od smučarjev huje pciškodovai. Nič za vlomilca Pol/ťla. 6. februarja - Neznanec, ki je v noči na petek, vlomil v prostore polzelskega vrtca, v njem ni nase! nič primernega zase, čeprav je noiranjost temeljito pregledal. 'Z vlomim pa je O.snovni Soli Polzela povzročil za okoli 10.000 tolarjev škode. Cigarete in nekaj drobiža Šmartno ob l*akl, 7. februarja - V noči na soboto je neznanec vlomil v gcfitinski lokal v Šmartnem ob Paki. Iz lokala je odne-scl denarnico z menjalnim denarjem in nekaj cigaret. Lastnika je {^škodoval za 10.000 tolarjev. Natočil 500 litrov goriva Velenje, 8. februarja - Za okoli 95,000 tolarjev škode je povzročil neznanec, ki je v času vikenda na dvorišču podjetja APS na Koroški v Velenju, odstranil zatič na merilni napravi za točenje goriva in si natočil 579 litríw pogonskega goriva D-2. Iz garaže odpeljal citroena Velerye, 9, februsirja - Iz garaže na Cesti talecv je nekdo v ponedeljek odpeljal osebni avto citroen AX, zelene barve, registrskih oznak CE C9-261. Će bi kdo karkoli vedel o lem, ga policisti prosijo, da jih pokliče na številko 113 ali na anonimni telefon 080 1200. Ze petindvajsetič za svinjsko glavo V Četrtek, 5. februarja, se je petindvajseta » dirka za SVINJSKO GLAVO« po lanskem gostovanju v Logarski dolini zopet vrnila na smuČL^ Oolte. Tojeveleslaloniskatekma, ki jo prirejajo delavci Zavoda za gozdove Slovenije iz območne enote Nazaije, zbrani v Športnem društvu Grča, za kmete oz. lasinike gozdov in uporabnike lesa iz Savinjske in Šaleške doline. V dosedanji zgodovini tekme se šc ni zgodilo, da bi se tekme udeležilo toliko tekmovalcev kot letos. Po progi se je zapodilo kar 179 zagrizenih smučarjev, ki so se potegovali za kolajne, pokale in svinjske glave, (ilavna nagrada tekmovanja je osvojitev svinjske glave, ki si jo privozi predzadnji smučar. Letos je Štoparica uporabniki oz. sponzorji pa je zmagal Jože Funtek iz Luč. Pokťdi so bili podeljeni ekipam: Šoštanj za prvo. Luče za drugo in Gornji (Jrad za tretje mesto. Šo^tanjska ekipa je letos štela 61 tekmovalcev inštirje med njimi so osvojili medalje insiccr: Andreja Skok in Jože Virbnik srebro, ter Vesna Bačovnik in BaŠtjan Stropnik bron. Celotna ekipa pa je za eno letov Šoštanj prinevsla prehodni pokal. ■ Tomaž Gradišnik Po progi sta se zapetjaia tudi smučarja v stan opravi Mnenja in odmevi /uhvul«! /a |H)/ornosl f eprav jc za menoj že kar nekaj Ici, od kar sem zaradi upokojitve zapustila Vegradov obrat Lesna, kjer sem delal preko 30 let, se velikokrat z lepimi občutki spomnim nanj. Bila ac leta, ko smo 7Z obstoj podjetja in v naše dobro zaposleni marsikaj postorili tudi ? udarniškim delom. Danes vam ne morem opisali, s kako grenkobo opazujem ru-^enje obrata, čeprav vem, da jc v sedanjem tempu življenja to skoraj neizbežno. Pa vendar spomini ostajajo! Zato sem izredno vesela (mislim pa, da lahko govorim tudi v imenu večine Vegrado^^h upokojencev), da se sedanji zaposleni še ved(U) spomnijo na bivSe sodelavce. Še vedno ohranjajo dobre odnose z nami in nam kljub težavam s katerimi se soočajo, pripravljajo vsakoletna srečanja. V.sem, ki ste pripravih zadnje srečanje» posebej direkK^rici g<*>pc llildiTcwŠak, in nas ob tej priložnosti obdarili, gre prisrčna zahvala. Z odličnim spoštovanjem feli-mo podjetju Vegrad uspešno dela ■ Š^efkd Pristan. Šoštanj Tudi to jc kiilliira Lepo, sončno nedeljsko jutro je, in Še praznično povrhu, 8. svečan, slovenski kulturni praznik. Pot po pcidkrajski loktil spanca v zgodnjem nedeljskem jutru. Ostali so samo dobro vidni podpisi narezljanih gumijastih profilov obuval na pregneleni zemlji. ■ M. i.f Vetenje (nasiov v uredništvu) RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC PRODAJALEC PREKVAUFIKACUA EKONOMSKI TEHNIK DIFERENCIALNI PROGRAM (po končani irgovski šoli) pričetek bo 26. februarja 2004 ob 16. uri V POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje -KOMERCIALIST (vl stopnja) Informativna dneva bosta 13. februarja 2004 ob 16. url in v 14. februarja 2004 ob 9. uri - POSLOVNI SEKRETAR (vl stopnja) Informativna dneva bosta 13. februaria 2004 ob 17. uri In v 14. februarja 2004 ob 9. uri PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 in 03/ 428-55-32 ZANIMIVO BtiûtriûSl^ Meritve tlaka v Erini Trzmci Ov«R od 21.3. de 20.4. * • ' NaWesstxïslepofiulilLCetoslemQFalibrtivglba-^ ^^ In nenefmem hilenju. Istočasno bosla morala brti aposiere [9(0 in ' gj J vašimo^ni Če bo le eden. ne boste prav vztrajni. 60 pâ lar držalo. da prave energije a tleîo le ne boste imeli. Prihajajoča pomlad bo v ^ vas spal nasallii željo po IjubeznMnrKžnostih Šeneltajdníboos&ío I& pri sân|âi]eniu. sicer pa bo drugI druga polovica lebruaria p(?v abavra. Naenkral naSli tudi druge s^ari. Vi vam bodo popolr>oma prevzele prosie irenuike m vas zaposlile do tako mofno, da nrti âsa za pole^nje pred televizorjem, ne boste već imeli gik »d 21.A. de 21.S. V' N Poslali Ste pfeleni oa tega ne bi oiaziii ludi drugf Enosla^no se boste morali vzeti v roke. sicer se vam obela prava polomija m poslovr>sm In posfediCno tudi finančnem pooroCiu. Prav tu pa si 10 seda] težko p?vožćite. S3| bodo za vami prišli tudi dolgovi, na katere ste is r^lo posbill. Ce ^^^^^ si t>03te znali vzeli Čas tudi 2se. se boste kmalu poćutili mnogo bolje, vendar morate paziti, da ne bo ta čas predolg inneprodukirven. čas Di U brl. da razmislite. kako boste preMIskorajSnje Me počitnice, čebos(eve$^ ledoma, vam bo žal Dvei«ka ed 22.5 de 21.4. ^^^^^ Najieièe se bosle imeli med prifllet|i. Četudi ne bodo naibofjie vol|e. ^^ Tudi zalo. ker ste zadnie čase vse veliko več časa kol sicer preživeli ^^Sr doma, zâlû vam Do sedai prav godilo, da se malce raâiviie. Ni dvaWaI ^f^r 22 reči. da bosle v leglih m iepihzrmskfh dr^eh piav bezali od dorna To pa bo po dobro tudi za vašo službo. boste delali več kot acsi. kar bo vsem prillo prav Maica vam bo ponagajaio zdravje, zelo verjeten je prehlad ali viro* za Sploh, ker o zdravem ž^ijeniuzadrtje čase le razmišljale, nerediie pa botj malo. Pazite r?a hrano • v njej vam maijha vitamirwv, prevladujejo pa s!va;i. ki vam škodijo Rak ed 22.«. de 22.7. Zagotovo vas čaka precej napofen teden. Glava bo polna težkih misli, številnih skrtu In pr(rï3lemov ^loh jih ne bosle znali odklopiti ^lo se boste morali predvsem umiriti, r^edili seznam prednostnih nalog m se jih v takšnem vrstnem redu, kol si ga bosle začrtali sami. lufli lotili, če niste zadovoljni ssvojo postavo in pojavo, še ni pravi čas za dieto.TabIležeotšílavseosQlo.karsevam jenakopičiio v zadnjih lednih. Najprej si uredile žrvijenie, potem pa se lotile lasine prenove, tako telesne kot duševne Morda bi bilo dobro, če bi poiskali kidt kakšen nasvet slrokovnlaka Lev ed 33«T. de 22.$. ■ V KOI ponavadi boste na pol poti do cilja začeli fl« ste se odločili a pravilno. Pa čeprav so bili vaši sklepi irdni kol kamen Takšni pačste. vedno malo v oblakih, 2 eno nogo panalrdnihlleh Vnaslednjihdneti twste spel več nad oblaki kol v realnosti. Imeli bosle ogromno velikih želja.volje,dajihuresničile paboljmalo.Manjkavamzabavevdnâti. ki jo imaie iskreno radi. Poskrbite, da |o liidi dobile, saj vesle, da to sploh ni tako težko, kot izgleda na prvi pogled. Le na druge se bosle morali malo manj ozirati, pa bo llo Sicer pa se je Irete tudi tega naučiti In lo dobro veste. Devica ed 29.8. de 22.9. V Po Svoje bosle igjadli junak, le vi pa boste vedeli, da le bitka, ki ste jo boievali ter nelâj časa. pravzaprav izgubljena. Čeprav bo t?gieda-Iff lo, (â ste v njej potegnili daijši konec, boste krajšega. Izgitiii bosle ^jf nsmreč nekoga, ki vam že dolgo pomeni več kot je vedel on sam m ^^^J kol ste slutili VI. Počutie ne bo naiboljše. sicer pe je pred vami povsem povprečen teden Cas bo. da začnete tazmišljali o tem, kako bosle preživeli preostanek tebruarja. ko kaže. da bosle imeti nekoliko več časa zase m svoie bližnje. Tudi. če vam zimski športi niso blizu, nikar ne čepite le doma. Tehtnica ed 23.9. de 22.10. Vsem bosle hoteli pokazali, kako dc^o se počulile v svoii koži. In to na naravnost nevsiljiv način. Zagotovo je pred vami čudovit teden, v katerem boste uspeli doreči mr>oge stvari ^ jih prei niste uspeli več mesecev Izk^istkle ugoden položaj pënetov ludi za druge življenja Recimo, za ljubezen, ki je po dolgem času ponovno razgibala vaša čustva Če je to tisto ta pravo, pa še nekaj časa ne boste vedeli Prav bi bilo, da uâvate v prav vsem. kar vam na pol prmese žtviienje. saj dotgo i>e bo več tako lepo kol vam je trenubio Partner bo ^ á občutljiv, sa) se je znašel v nezavidljivi žrvijenski sitiecijl Bodite razumevajoči Sker^ijen ed 23.10. de 22.11. ' V Tudi lo)rai bodo mnogi opazili vaše nihajoče razpoloženje. Najprej tosie dali prav vse od sebe m se radčloveško trudili, da bi ugodili mutiam vs^ okoli vas. Potem vam bo, preprosto povedano, vse padlo dol. Brez ^^jÊS energije bosle inzato tudi učinkoviti izjemno sfabo. Ze zdavnaj ste uqo-tovili, koliko dot^ega lahko sami storite ase, če pazite, kaj daste v usta. Čas bo spel pravi, da se oprimele zdravega načina žrvljenia. Kaj lo pomeni in kaj vam škodi, pa sami predobro veste. Seštejte malo izdatke, kaže nanveč. da boste zapravljali več kot QSlL^ite m kot si latiko prrvoščite. Strele« ed 23.11. de 21.12. V Pnznajte si, da spet pietirMle. Svoje lelože netej časa n»wnost muûte. fx pa ^sp^av pri tem sploh n e uživale več. Če žel ite doseči zada n cilj, ki se ga še vedno držite, bosle motali i5»časni(i tempo Vsega se pač ne da postoriti v nekai tednih. Sploh za nekatere s^ari na Ijubezen-skem področju vašega življenja bosle potrebovati še veliko več časa. kot ste mislili. Misli vam bodo namreč vse pogostete uhaiate z zanimivi os^i, ki ste jo spoznali šele pred kratkim A bo ostalo le pri sanjarjenju, predobro se zavedate, da ste v bistvu zelo srečen človek, ki je ludi iskreno ljubljen Kesere^ ed 22.12. de 20.1. N Če se t30sle hoiell po dolgem času počutiti odlično, se bosle morali tudi ^^ vi potnjditi. Čepr»r je navada grda železna srajca, jih boste prisiljeni kar ^^r nekaj opustiti Prav bo, če si priznate, da so lo le razvade, ki ne morejo in ne smejo upravljati z vašim tetesom m prav telo vam bo hiiro poka-zalo SVOJO hvaležnost Partner bo prikupen, znal vas bo spraviti v dobro voljo in r^gradili a vaia dejanja. V nedeljo si privoščita nekaj trenutkov ie zase. obema bo več kot godilo. Tudi iskren pogovor bi prišel prav, čeprav se ^ bojite, ker veste, da boste morali piiznali precej nepiijetnih stvari o katerih neradi govorile Vednet ed 21.1. de 19.2. Vrteli se boste v krogu želfa in možnosti če si boste priznali, da se fň sdnje čase preveč smilile sami sebi, bosle že na pol poti do aija. ki J^jL bo vsekakor tepši, kot so bili pretekli dnevk V sličbi bo vse pogosle-Jl^y je pfihaialo do napetosti, kj vas bodo morile tudi doma, na Ijubezen-^ ✓ skem področju pa bo vse v najlepšem redu. Srečni bosle, čeprav boste lu in tam malce podvomili v iskrenost vaš&ga partnerja Če mu ne bosle bolj zaupali bo to začetek konca (Glasni (tvomi ga bodo namreč pričeti zelo mo^tl Raje se kdaj ugriznite v ie^k in naredile kaj lakega, lor bo všeč obema Ribi ed 20.2. de 20.3. Čeprav vam na ziinaj ne bo videti boste sami modio čutili, kako vam iz dneva v dan odieka žMjenjsiQ energija. Le še a vzorec je bosle imeli, toliko, daz vami vaši nasprotniki pometali še ne bodo mogli. Boste pa nekoliko bolj ranljivi, zato bo prav. če bosle upočasnili tempo in preložili pomembne odločitev v^j za teden dni. Obeb se vam kratek dopusL Potrebni ga boste, pa četudi ga bosle povsem preienardi. Bolje pa bi Mlo. Če bi poskrtKli za sklepe, križ in ožilje, ki vam znajo povzročili nekaj ležav. Poslovno je pred vamo zelo uspešen leden, bolj kol ste kdai ^oh i^li pomislili V velenjski Cri zgledno skrbijo /a kupce in njihovo zdravje. Polcgzdrave prehrane tia oddelku sadja in zelenjave 1er na oddelku rib, pripravljajo zanje tudi preventivne akcije, lako jim ta meííec omogoíSamo merjenje krvnega llaka. Pretekli vikend so svoje kupce učili listu, /ažeieno je, da si tlak izmerile ob različnih priložnostih, kadiu" sle sproščeni, ali pod priii.skom in na tak način ugo lovile, kaj vpiiva na važe težave s krvnim tlakom. Izpise merjenja lahko hranile in jih pokažete ob obisku pri zdravniku. jy^DfiAGCM ZA^ ///^ UUDSKA \ UUDSKA UNIVERZA Ttiov tig 2,3320 Velenje, Tel.: Û3/89B 54 50,8-po$l3: lnfo@lu-velenje.sl ZA PRIOOBfTEV IZOBRAZBE: OSNO\^AŠOLAZAOORASLE (7., 8. razred) OŠ BREZPLAČNA KUHAR - NATAKAR. PRODAJALEC (1. feùiik + prekvalifikacija) GOSTINSKO-TURISTIČNI TEHNIK (PTl) VOZNIK (1.letnik) Višješolski strokovni program POSLOVNI SEKRETARinKOMERCIALlST ŠTUOU NA DAUAVO Visokošolski strokovni program POSLOVNAEKONOMIJA^EPF MB JEWOVMO BOmŽEVAHA ZA OORASLf; ANGLEŠKI. NEMŠKI. ITALU/^SKI. ŠPANSKI. FRANCOSKI. HEBREJSKI. SIDVENSKI JEZIK (začetni, nadaljevalni 30 in 50 umi) SLOVENŠČINAZATUJCE (20-urne priprave in izpit na osnovni ravni) USPOSABUANJC ZA POTBEBE DELA: STROJNIKI GRADBENE MEHANIZACIJE VOZNIKIVILIĆARJEV,SKLADIŠČNIKI, VARNOSTNIKI HIGIENSKI MINIMUM (ĐsnovniinobnovItveniteiSaj) SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE RAČUNALNIŠKO USPOSASUANJE (osnovni, nadaljevalni tečaji) TECAJ ZA VODITELJA ČOLNOV SADNI VRT SPOMLJ^Ol PODIPLOMSKliTUDIJ' NOVCI VsodefovanjuzEkonomsko fakulteto Ljubljana ugotavljamo interesi: Podiplomski specialistični program MANAGEMENT in Podiplomski specialističm program PROJEICTNI MANAGEMENT iMN M uvM V ivT^ 1100¥, CB )0. AN ri i/v v SODOra K 2L Z004 OD 10. m. Ljudska univerza Velenje, www.iu^velenle.sl. lel.: 698 54 5C pravilne upt^rabe novega aparata za merjenje krtmega Uaka in kaki^ ga pravilno i/merijo. Pod sirokiwnim V4>dslvom i;e je brezplačnega merjenja v 2(1 urah udeležilo približno 120 ljudi, mnogi od njih danes hodijo na merjenja redno. In kako si lahko izmerile tlak v Erini Tržnici? Na blagajni kupile žeton, ga vsiavite v aparat in poćakate na izpis slanja na Stari vici Ženska ie na vrtJ obesila sedetTi rjuti, da se posušijo. Ko jih le prtila pobrat, je našla samo eno. Takoj je poklicala pdicijo in tatu 50 kmalu Izsledili. Na zaslilanju ga {e sodnik vprašal: "Kako to. dd ste ukraclli sesi nuh, sedme pa ne?" "Veste, (az sem kristjan in spoš-tuiem božje zapovedi. Sedma pravi: ne kradif Komaj poročena Vera se pritožuje prijateljici: "Odkar sem poročena, me Ivo ie ni poljubili " "Brezčutnež. Loči se od njegal" "Saj nisem poročena z njim! Poročena sem s Slavcem, F^er se je vrnil z enomesečnega službenega psovanja tn komaj čakal, da zleze v posteljo k $voji mladi ženi. ljubita stase. Prav divje je biio, ko je sosed potri^al po steni In zavpif: "Kaj ne morete dali miru vsaj d) nedeljah!" 107 MHz FM V'- kredit odpira vrata Ponujamo vam gotovinske kredife do 6 leř, ki jih odobrimo v 24 urah od prejema vloge. Smo eno redkih bonk v Sloveniji, ki vam nodi možnosf izbire med tremi različicami kredita: EURO klavzulo, EURÍBOR oli nom/no/rro obrestno mero. Vlogo za kredit s seznamom pofr^ebne dokumentacije najdete na naši spletni strani ali nas pokličite in vam jo pošljemo na dom. Krediti Raiffeisen Krekove Bonke - enostavno vec motnosti, vež izbire. 080 10 08 kredilt^rkb.si, www.r^ldD.si X Roiffeisen KREKOVA BANKA z nami gre lažje InfomiMl)«» fvttovanje in priftop k vz^lemnlm fkMom KD v Flmnínl točki v WftiiJuv Žiltifc» 18 in v ŽtkUr Standrov trç 40 KDitmUn*rH*,ftMUtc ((Mtniln Kl>9qnd<0MmlliU. 9rDi0»U)pt»«6riiri mjcinMisiíMúOv v lrt««!iMiib I rfieO Mior*«m trnom eK«tM6M na «odo n« wfliBidi •miO'oroup.u, iij«r M v «W'WAU M»» oattm'U» pwtitN oonos* îim neotcpvno m oo^s* t of •0 ludi prina«ni> dwiaii r^hko vtCi tf «et *or«(*UmU. MOMO**«*« pirlnsjrMi^ Hr«t«AM|0 j^MiM^r «m Venn« mnu la BOQOdWî w m wrko pon>a9 k' jria»t*<*ii kiirmvh skimev ko. vu^tfj "n* oo*f4 e'mm'itd j^ftvteo luei 0o irupm 4 eo^s* V Bnnaaar~" ------ ------• .-•<--------- --------— - ludi Brina«ni> «wiaii r^hk» vtSii tf «ot vorvIvUmuTll )*9BWVi>vi9itfnAi iMadKO Bcnj p* 2m i«To M Mqri^jtM doxe^ft nitrmh«sinvifl4Mv*tC9no wo^u'ua . . . 'J evMMitd j^ftvtcoiuei CtMrMyrMKcsti lofkcpowM^irM(iii«MJ» Vni'iiiffl^ftetftflsrKod tf^n^nit/o» vrcdmi^npapi lieiUlU Dr«ynii(.nni»^w VMr Vwpr»! pwM« M peiten« v}iit«n'*i OBVESCEVALEC 21 Trije ustvarjalni cildusi Darka Slavca Aka(l(^jnski slikar Darko Slaver bo v Vclciiju predstavil Irl uslvarjalrio ciklusp-Razslavi bosta v (jaleriji in lazslavišru Barliara Darko Slavcc, akadcmsid slikar in grafik specliilisi je diplomiral na Akademiji za likovno umcinosî v Ljubljani Icla 1975. Po diplomi je opravil še slikar- sko specialko pri prof. Ciabrije-lu Stupici in grafično spccialkn pnproť. Dogdanu Dorčicu. Njegovo slikarsivo jc vpelo v neskončnost bivanja in jc vez med realisiičnim in kozmo-lo5»kim znaCajcm. V prerezu predstavljenih del, ki bodo na ogled v Velenju, je zajela razvojna pot avtorjevega ustvarjanja, ki temelji na umestitvi človeka v naravo In kozmos in pri tem omogoča neskončnost bivanja. Dva kompleksna ciklusa "Kruh, svet in kozmos" ter "Človek in vesolje" izpasiavlja-la vso širino slikarjeve ustvarjalnosti in odpirajo človeku vsa prostraastva kozmma tudi v kulturi, ne Ic v znanosti. Sam pa avior pravi: *'Moja slikarska usmeritev je bila vedno odvisna od razmišljanja o dimenzijah prostora in časa, usodni vpetosti človeka in civilizacije v univerzum, kakor tudi stalnega delovanjua na razvoju .samega sebe, intenzivnem opazovanju narave ter zmožnosti realističnega upodabljanja." Med razviskovalno razvojnim delom Darka Slavca se pojavlja Se ciklus **Sonca", po dolgi, več kot 15-lctni inkulwij-ski dobi. Različne poetike v dosedanjem klasično usmerje- nem slikarstvu, ki jih izoblikoval, se izražajo v odnosu med kruhom, človekom, svetom in vesoljem. V njih je izraî^ena želja prodreti v duhovne in likovne skrivnosti magičnih kozmičnih dimenzij. V Oalťrijí Kulturne}*» centra Ivaiui Niipotnlka bodo razstavi-li ciklusa Kruh, svet in ko/nit>s 1er Človek in vesolje, v razstavišču Barbara pa Sonca. Otvoritev razstave bo julri, v petek, ob 19,uri, v galeriji, V glasbenem uvodu ho na.sLopila pianistka Kristina Pcčnik. Grafike Lojzeta Spacala V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v četrtek, 5. februarja, v razsiavišču (»orcnja odprli razstavo grafik akademskega slikarja Lojzet;« Spacala (1907-2000). Razstavljene slike so iz zbirke gospe Minke Flisar, vzadnjih letih življenja velikega umetnika njegove skrbnice in managerke. Spacal je Studira! na Akademiji Brcra v Milanu- Njegovo javno umelniSko življenje se je pričelo leta 1937 s skupinsko razstavo v Trstu, kjer je imel tri leta kasneje ?c svojo prvo samostojno razstavo. Prejel je številne nagrade v svetu in doma: Prešernovo nagrado za grafični in slikan>ki opus leta 1974, leta 1987 je postal dopisni Član SAZU, leta 1991 mu je založba Čorbo e Fiori podelila nagrado najbolj zaslužnim svetíwnim mojstrom grafike Bulino d'Oro,šeleposlhumno pa mu je /DSLU leta 2001) podelila Jakopičevo nagrado. O umetniku je na prireditvi spregovoril Iztok Premrov, umetnostni zgodovinar in urednik na TV Slovenija. Lojze SpacaJ, ob Mušiču eden najbolj razpfïznavnih Slovenccv, likovnikov v tujcîn okolju, je bil izredno navezan na slovensko okolje, na kraški in obmorski sve L Svoje slike tega okoljajevselcj končal vstudiu zato jc za večino njegovih slik in grafik značilna geometrično urejena in dovršena kompozicija. Po besedah Premnwa je imel Spacal izredno sposobnost, daje v vsaki umelnini skladno združil Čusivc-ni naboj in racionalni premislek v enotno in zato učinkovito celoto. Grafike Lojzeta Spacala, nekatere prvič v Sloveniji, so razstavljene tudi v (lalcriji Kuliurnici. ■ D.V 6. Kajuhov pohod pesniku v spomin lidos mineva (K) kit od prihoda loficnclaroe 14. Divizijo na našo ohniorjo in tikrati (M) let 0(1 smrti narodnoga heroja in pesnika Karla Dostovnika - Kajuha. Mladi torurn ZLSI) Sak^ška (k)liria bo ob te} priliki pr ihoikijo soboto, 21. februar ja, pripravil vi^sto spominskih pri redi Kn; Ob 11.00 bo v OsreSkih pečeh v Ravnah nad Šoštanjem spominska slovesnost ob 60. obletnici zadnjega preboja enol 14. divizije, v katerem je padlo 24 borcev. Ob 14.0Í) bo pri Žlcbniku spominska slovcsnasl ob fiO-letnici smrii Karla Desiovnika - Kajuha, oh 17.00 istega dne pa bo v kulturnem domu v Šoštanju slavnostna akademija v pesnikov spomin. Mladi forum bo lega dne izvedel že fi. Kajuhov pohod. Pohod-niki se bodo zbrali ob ll.Oi) na Kodrunovi domačiji v Lajnah. Lahke hoje bo za 2,5 ure, cilj pa je spomenik pri /Jebnikovi domačiji, kjer bo oh 14.00 kulturni spored. Vsi udeleženci bodt) dobili .sendvič in čaj, zato organizatorji prosijo, da posamezne organizacije do 15. februarja sporočijo vsaj pri- Prvič skupaj - Boris Oblišar in Črt Valenčak Od petka, 1.^. februarja, bo na Ini>titutu za ekolo}»ke raziskave BRlCo Velenje mesec dni na ogled ra/stava digilalnih folografij 7 naslovom FOUREYES. Avtorja folografij sla velenjska umetnika Boris ObliSar in Črt Valenčak, ki ses tokratno razstavo prvič predstavljata skupaj, prav tako prvič tudi z novim umetniškim izrazom. Doslej smo ju namreč poznali predvsem kol slikarja in kiparja (Ćrlova je na primer »Nabiralka zvezd« pred Rdečo dvorano), Borisa pa tudi kol uspešnega likovnega pedagoga. Razstavo si lahko o^edatc vsak delovni dan med 8, in 16. uro, izven lega Časa pa po dogovoru (03/8981992). Pridite in poglejte, kaj so Štiri oči posnele za va^ oči! ■ Mini pustni karneval Več kot 3UL) otrok iz enot Vrtca Šoštanj ter prvih razredov deve-tletke in osemletke sošianjskih osnovnih šol, bo v nedeljo, 15. februarja, ob I4.h, ob taktih, ki jih bo na čelu dajal mladinski pihalni orkester Zarje Ša^tanj, krenilo na prvi otroški mini pustni karneval po ulicah Šoštanja. To bo povorka! Na pol se bodo skupinske maske: mačke, klovni, mojstri Mihe. Pike Nogavičke, Sneguljčica in palčki, planinci, čarovnice, cigani in marjetice, miške, palčki in .sne/aki, Kitajci, pajki, duhci, karte, kosi in gusarji ... podali izpred kuUurnega doma Čez mali most proti Aškerčevi, po PreSemovem trgu mimo blagovnice in kavarne na Trg bratov Mravljakov, kjer sc bodo ustavili. Ustvarjalne ideje za skupinske maske so delo v/gojileljic in učiteljic, izdelali pa so jih skupaj sstaršiin otroki v sklopu učnega projekta o pustu, mini karneval pa družno organizirajo Vrtec Šoštanj, Turistično - olepševalno druStvo ŠoSianj in Občina áoStanj. V ŠoSianju bo v nedeljo prisrčno. Držimo pesti za sonce! ■ mkp bližno Število pohodnikov. Prijave sprejemajo na GSM 031-574-Otlří (Gai^per), ali na naslov: mfzls® hotmail.com. Dva |)olio(1a Šaleške konjeiiire Ob 60, obletnici pohoda 14. divizije na Štajersko bo Šaleška konjenica velenjskega konjeniškega kluba izvedla dva pohoda konjenikov. Prvič letos bodo pripravili tridnevni pohod od Sedlarjevega do Socke, kibo 13., 14. In 15. Februarja. Tega pohoda se bo udeležilo 8 konjenikov Šaleške konjenice, ki bodo na pot krenili julri, v pelek, med O.OO in 10.00 s SedJaijevega, dnevno bodo preje/dili od 40 do 50 kilometrov, jahanje pa bodo prilagajali svojim in konjskim zmožnostim ter terenskim pogojem. Tretjič letos bodo i/vedli dvodnevni pohod od Socke do TopolŠice, in sicer 20. in 21. februarja, pričakujejo pa udcIci^bo25 do 35 konjenikov. Dodatne informacije so na voljo na številki i)41-627-627 (Stane Icpej), ■ Kdaj - kje - kaj Čelrlek, 12. februarja liM 17 QQ Zdrav, dom Velenje, sejna soba Predavanje: Prazna zibka, sirto srce 18 QQ Večnamenska dvorana KS Konovo: Plesni večer Plesnega sluiJia Kaly 19QQ Fotoçalerija-kuli.domVefenjc Razstava iotogralîj Velenje v katfru, avtor Milan Marič 19 00 Knii2nica Velenie Kulturni večer Florjan Lipui -Pre§ernov nagrajenec 19 30 Gias šola Velenje, vel. dvorana Zaključni koncert 7. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja Pcick. 13. rchriiarja 9,00,11 00 m 15,00 uri (na različnih lokacijah v Veleniu} Srednjeselski informativni dan Informacije: Šolski center Vel. 11.00-17.00 Vila Mojca Valentinovo fzdek)vanje daril za prijatelje 16.00 Ljudska urtiverza Velenje Informativni dan za visokosolski progfani Poslovni sekretar in Komerdalist Ig.pQ Kulturni dom Šmartno ob Paki Koncert učencev oddelka velenjske glastïsne šole in otvoritev razstave del Petra Matka 18 Q0 Kullumi dom Šoštanj Predavanje dr Marte Svetina, Japonska - dežela cvetočih čeienj in prijaznih ljudi. Vsiop je na željo avtorice prost! 19.00 Galerija Velenje Oiiprtje razstave slik Darko Slavec: Infinitum 19 30 Restavrac^ia Jezero Dobrodelni Županov ples 19 30 Knji!r)ica za mladino Okrogla miza: Raziskovalna dejavnost mladih 19 30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava Slovensko narodno gledališče Maribor Nicky Silver: Debeluhi v krilcih Belt abonma in l2ven ?0 (?o Rdeča dvof3na Velenje Pesem za lju&ezen Nastopajo: Jan Plestenjak, Davor RaOolfî in ansambel Ritmo Looo vSobota. 14. februarja ft 0n-i2 n0 Cankarjeva ulica, Velenje Boli ji sejem Na sejmu tx) potekala prodaja različnih starin in rabljenih stvari. Prijave: 03 8961 860 9.00 Glasbena šola Velenje Srednješolski informativni dan (predstavitev vseh pn:>gramov) 9.00^11.00 Knjižnica za mladino Otroški živžav Dve uri pravljic, ush/arjanja in z^ve za najmlajše Dom kulture Velenje Lutkovna predstava: Deklica lastovica (Pikin abonma ^ zven) 11 QQ Skakalni center ob Velenjskem gradu: Pokal Slovenije v smuč. skokih za Dečke (K13M) laoo Telovadnfca ŠC Velenje Košarkarska tekma Člani» 2. SKL vzhod, IS.krog KK Velenje :KK Lastovka 19 DO Mladini center Velenje, 9alenja Odprtje razstave udeležencev tečaja risbe pod vodstvom mag. Nataše Tajnik 19 30 Restavracija Jezero $ŠK-jev valentiflov žur 20.00 Hotel Paka Valentinov večer Poncciciiek« Ki. Ichriiarja 17 00 Mestna občina Vetenje. sejna dvorana Redna letna skupsčiita Športne zveze Velenje IB.OO Mestna galerija Šoštanj »Naš Kajuh'(, otvoritev razstave ob 60 letnici smrti Karla Destovnika - Kajuha. Razstava bo na ogled do 19. februarja. Torek. 17. lehriiarja ISJSl Glasb, šola Velenje, orgel. dvor. Orgelski koncert Michael Kapsner{Graz} Koncert je v sklopu VIII. mednartKine orgelske §ole. ki bo potekala do 20, februarja. Srecla. 18. (ebniar}a_ 17 00 Avla Mestne občine Velenje Odprtje razstave grafik Bojan Pavsek: Referenca 17 OO Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic Jaz hočem sestro (Tony Ross) Končno mir (Jill Murphy) (Viriek. If). Tchritarja |0 00 Knjigama Mlad. iQijiga Velenje Knjižna čajanka V knjigah živi spomin 17 00 Knjižnrca za mladino Lutkovna predstava za otroke Mačja predilnica 18 20 Dom kulture Velenie Velenjski plesni oder: obmcčno srečanje plesnih skupin 19.00 Knjižnica Vefenje Kulturni večer: Beneški fantje 19.00 Galerija Velenje Predavanje profesorja Darka Slavca na temo Infinitum Vsak dan si lahko med 10. in 12. uro v Vili Mojca izposodite pustne kostume. Ljubitelji drsanja, vsak dan med 9. in 22. ufo vabljeni na drsališča na Titovem trgu na brezplačno ^Jrsanje. Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-intbrmacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03-8961-860). kj ima svqe prostore v Rdeči dvorani na Šaleški ulk:i 3 v Velenju. Zgodilo se je... ... od 13. do 19. fol)riiaria • 13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialtlcmokrdl-ske Tvezc Slovenije za območje takratne občine Velenje; -13. fcbruiirjH leta 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne i?. Arje vasi Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina prt^asili za najl>olj^ med štiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka. Med posamezniki pa jc prvo mesto osvojila kmetijci Franca Rotnika iz Raven pri Šoštanju; - 14. lehruarla lela 1985 so velenjski gasilci po peiih letih čakanja dobili 37 - metrsko gasilsko lestev /jiamkc »Lciter - Magirus«, ki jc wljala 520.í)t)0 nemških mark: • od 15. februarja leia 1990 daljeje bilo Velenje nekaj Casa brezprcv fcsionalnega župana, saj je odtlej župan Drago Šulek poleg župa-nirt'anja opravljal tudi dek>vne obve7n<«ti direktorja novo nasta-tega podjetja Cîorenje - Delta: • 16. februarja lela 1993 jc Ivan AteL^ek postal predsednik upravnega odbora Gorenja, vrSilec dc^lřnosli predsednika poslovodnega odbora Gorenje pa jc postal Jože Stanič, ki jc nau^ kot predsednik uprave Gorenja vrsto lei u.speSno v^kIíI to velenjsko podjetje: -16. februarja tela 1995 so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni izkop premoga, saj so ga na testih odkopib nakopali kar 30.{I(X) ton. Rekord so dosegli tudi na visoko prcxiukiivnem odkopu B v jami Pesje, kjer so v enem dnevu nakopali 'iSOO ton lignita: • 17. februarja leta IH2I sejev Skalah pri Velenju n:>dil pravnikevwp-skega sl<3vesa dr. Josip Krajne; • leta 1967 jt! 17. februar^ja v Šc)Štanju zaCela delovali nova avtomatska telefonska eenlrala; - velenjski loto klub se je po petih Ictili dela. Februarja leta 1984, preimenoval v Foto klub Zrno: - stanovalcem pogorele ik>slanjskc grašcirie so 17. februarja leta 1999 svečano predali kJjuće triintridesetih obmwljenih stanovanj; -17. februarja leřa 2WMř so Jožetu Angeliju, direktorju invalidskega podjetja Blucs, podelili naziv slovenski Podjetnik lela 2()00: -18. svečana leta 1993. ko je pa'd stavbo velenjske občine polekal protestni shťKldeklei in žena izZaviidenj^ahiirejsercševanjeekok^kih ležav Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil danaSnji velenj.ski župan Srečko Meln -18. svečana 1998 so natvsnovnišoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju proslavili 3l)-letnico poimenovanja sole in odprtja Kajuho-ve spominske sobe; -18. sveôina lela 2001 se je v Zakopanihna Poljskem končala 21). zim-.ska unrverzijada, na kateri je bil, z zlatima medaljama v superveie-slalomu in Irojni kombinaciji 1er ?. bronasto medaljo v slalomu, najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič; -19. februarja leta 1939 je bil v Šoštanju ustanovljen aero klubNai^a krila. Chni kluba soše istega lela izilelali svoje prvo jadralno letalo» ki so ga poimenovali Bolha in z njim v Laj.šah pri Šoštanju prvič poleleli 24. septembra leta 1939; - Andreja Šverc, športnica Velenja za leto 1977» je 19. februarja leta 1978 p(istala jugoslovanska prvakinja v krosu. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka m\\\ ancmfr^na družinska komedija Režija: Andrew Stanton; glasovi: Erica Beci«, Albert Brooks. Alexander Gould. Ellen DeQeneres; dolžina; 100 minut Sredê. 11.2.. ob 18.00 Sprememba f'M Namesto premiere fitmâ $KRAT !!! Mali Nemo je ribica nx^rskeça kiovna, ki ga ote spremlja prvi dan v šolo, Njegova radovednost pa se sprevrže v neskončno avanturo. Konča namreč v Čoinu. ki ga odpelje v Avstralijo v oidi-naci|o nekega zobozdravnika. Obupan oče, ki mu je požrešna barakuda požrla vso družino, se odloči, da bo poiskal svojega edinca m ga rešil. Pri tem mu pomaga Dory, prijazna ribica, ki pa ima težave s spominom. Seveda se mu ob avstralski obali pridružilo se druge morske živali In skupaj so zelo blizu cilju, najdi maieoa Nema. Odlična animacija, žive barve v enem najbolj barvitih delov živalskega kraljestva ter Čudovita zgodba, zmes akcije, tiumorja. satnčnega odnosa med starši in otroki, torej iilmza vse generacije. Najuspežrieiša risanka vseh časov in film z naiveč obiskovalci v letošnjem letu v ZDA! Kandidat za Oskarja za najboljši animirani filmi Podelitev Oskarjev bo 29.2.1 BKITOI Z RVMilV.mW zaljubljena. Toda Betty je popustila očetovi želji in se poročila z drugim. Boris pa je prevzel pogrebniški posel svojih staršev. Ko Betty umre tašča, se obme na Borisov pogrebni zavod in romanca vzplamti. Toda Borisu grozi nevarnost v poslu saj mu konkurira zelo agresivni pogrebnik. Toda ostarela zaljubljenca se s tem ne obremenjujeta in raje skujeta načrt, da bosta lahko ostala skupaj-uprizorila bosta Bettyjino smrt. GOKI drama Rezija: Pjer ŽaQca. vloge: Enis Bešlagič, Jasna 2alica: dolžina: 105 minut Potek. 13.2.. ob 20.30 Sobota, U.2.. où 22.15 Nedelja. 1$. 2., ob 20.30 Ponedeljek. IS. 2., ob JS.OO IÍ\TRMMIi OPS komedija Režija; Christian Duguay: vloge: Devon Sawa. Ruíus Se we il; dolžina: 93 minut Četrtek. 12.2.. ob ISM Petek. 13.2.. ob22.45 Sobota. U.2.. ob 18.00 Ponedetjek, 16.2.. ob 20.30 Torek. 17.2.. ob 18.00 lan je režiser filmov o ekstremnih športi ft, ki bi rad s skupir^) smučarjev posnel nevarne prizore in jih uporabil za oglas za novo digitalno karriero. Odpravijo se v Karavanke, na mejo med Avstrijo in Jugoslavijo. Akcija se začne, trak snema toda na nj ujamejo nekaj kar ne bi smeli, namreč bunker v katerem se skriva iskani srbski zločinec Pavle z družino in sodelavci. Nevarni prizori sedaj postanejo drugi plan. Njihova skrb [e kako zbežati in teroristom preprečiti nov napad. p\L\(; \ STR\n«> komedija Režija; Nick Hurran: vloge: Sranda Blethyn. Ajfred Molina: dolžina: 9^1 minut Četrtek. 12.2.. ob 20.30 Petek. 13.1. ob 18.00 Sobota. 14.Z. ob 20.15 Nedella. IS. Z. ob 18.00 Boris in Betty sta bila v mladih dnevih Prebivalci malega bosanskega mesteca Tešanja čak^o na amehškega predsednika Clintona, da jih bo obiskal dve leti po vojni in postai njihov boler. Potem bo življenje lepže. Do takrat pa je treba prikazati idealistično življer^ v tem mestecu in v nekaj dneti in za nekaj dni počistiti mesto kriminala, korupcije, pn^st^ci-je, etične nestrpnosti. Duhovita zgodt» o povojni Bosni in njenih problemih, prežeta s tragikomedijo in neverjetnim optimizmem in željo po boljšem živijenju malega človeka. Kino nagrajuje naročnike Našega čosa KÍRO nagrajenci: Franc Kramer. Jenkova 3, Velenje; Jožica Jaiišovec< Kdjuhova 12, Velenje; Mira Pravdíč, Kersnikova 8. Velenje, {potrdila o nagradi prejmete na dom) dmžinska komična gmzQivka Režija: Rob Minkofi; vloge: Eddie Murphy, Terence Stamp: dolžina; 99 minut Torek, 17.2. ob 20.30- Premiera pred slovenskim startom Jim je agent z nepremičninami, ki se z družino odpravi ogledati svojo novo pridobitev, zapuščeno hišo v divjini. Od prodaje te razkošr^e vile si obeta velik dobiček, toda še neve. da v njej domu-jeto duhovi, ki se z novimi prtšlelu sploti ne s^injajo in jim priprsvijo >'peklensko« dobrodošlico...! PRWZAPRW dnjžmska komedija Režija; Jon Favreau; vloge; Will Peirell. James Caan; dotžina: 136 minut Sreda. 18. 2. ob 17.30 in ob 20.16-Premiera pred slovenskim sJadom Zgodbe o ljubezni med zek) različnimi ljudmi se prepletajo v pričakovanju božiča, ko se bo vse skupaj razpletlo tako. kot smo tega že vajeni iz komedij štiri poroke in pogreb, Netting Hill in Dnevnik Bndgel Jones saj je scenarist in režis^ lega fiima Richard Cunis, sce- narist omenjenih uspešnic. Svoje, z ljubeznijo prepojene in obsedene junake, ki se jim mudi izraziti in uresničiti lubezen še pred božičem igrajo uveljavljeni igralci, velik delež pa ima tudi pesem love is ali around. KXTR^MIi OPS komedija Petek. 13.2., ob 20,00 Sobota. 14.Z.ob22M Nedelja. IS. 2.. ob 17.45 KKITOI / K.\/(aj:i)()ivi komedija Petek. 13.2., ob 21.45 rilmski (ikliis I. VIF PO iJi I i;-ii: \m\m Ponedeljek. 16.2.. ob 19.30 Sreda. 182.. ob 19.30 ^u:i)i:ví;k pu ii\ PIJSKOVA VlilJK\ piisT(nj)\š(;i[\\ risanka za najmlajše Nedefla. IS. 2.. ob 16.30 (Otroška matineja) ART KII^O: I.AŽI erotična drama Sobota, H. 2.. ob 20.00 Nedelja. 15.2.. ob 20.00 Dolžina: 104 minute; rezlja: Jang Sun Woo P^r. ki je eden n^prephčiíívefš^ lažnivcev sodobnega (ilma, se na zt^adjiv način ubada z nasprotji ^ piezemajo vsa razmeija loDt SO iskrenost, zaupanje in pcgum. Cena vstoprice: redne predstave 800 SIT. premiere 900 SIT, otn:^ matineje 50Û SITI Rezervacij vstopne ne sprejemamo! Vstopnice lahko kupite v pred prodaji! o mM o FITNESS, SAVNA, SOLARIJ SAMO ZA ŽENSKE 5Ô6 2313 P£PIND MESTO V SRBkJI, OB DONAVI iAPONSKI PI9ATEUIK ORŽWN.-AAAI OMOT, OVHîK ERIC IOLE Mg^rov rTAUPI, ZAHOONÛ 00 MJUW CRÂKA BOGINJA PK3P0A0Đ. Doee ITAUJAN. lOMR IN $UKAR-bl rORE QL P.Cff70 AMEťUtKE 0A2WE >AIZ0NA N TESTEN,. POUSJSNS mm MESOM 0 CE CtSTlLNi V fiEBOJA TVORBA VMNJU CfMU AfcCR/MTCK ► A UR£2A A2USKA PREVOX ««n* T A O S ASKA {»ESNiâ' m R »RJPRAVA ZAROČNO AU STROJNO TKANJE SCOV ROK^ AaNiust u (WMOaOL OAuAe Û^SOVNO OBDC« A scov». PEVKA-MAJOA njMENO- fun* MMk VttOKA OfMH» oa. maw ■RObOKOj 2BiUE 2 riiUAU. ^ BET^AC v HOUEAJ. ODISEJI 1 R 0 S OZNAKA ZA hsstm-CA RVTRDI.' MICA WMONO VMfTJg dVCA V KAl2U 9TQCjev HOR.U VOO Mtwev o^eft* SMilAilTD.. cmma* 2a nXTON ZMŽANI E E KO» a*** L o&ujod WlXKNM acLUi ^ a-uesîo movHce 1.NAÛA1J. QCSIÁ W V A ZNAMKA CBSdKlK hlOTORJEV ZA SPIĐVU STRAN (OKRAJ.) AtAUKO INSPO-ZHAVANJU N K eOâASTVO QOZDOV mouAd AfiNE TyjE MOdKO lUE U POU3RA6 KAM6M wxàe BARVE M TISKOV. A6ENC9ÍA S 61-AN ZBORNICE MHATA E 5HUJŠAT1JE mw, VPREŠ/vJTB NAS-KAKÛI Svetovanje in Informacije za zdravo prehrano 0417144 Ô& TAXI SKALA VELENJE 031 795 722 POSTAVA FIZZ NA DOM 5&617 29 NAGRAPNi ÔKIA9: 1. vrednostni bon 5.000 sit 2. vnsdnostnl bon 5.000 sit 3. vnsánofftnl bon 5.000 ett lœif ""k heto«""^ IS A IM O V L il K J i: ČnRtEKJ?. iebroarja; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne intormacljô -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvefi; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETfK, U.iebruGfio: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosli; 18 00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 14 febrvarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosli; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NE0EUAJ5. februarjo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila: 9.00 Kdaj. kje. kaj; 9.30 PonDčila; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav: I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 16. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila: 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 AMualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kme îijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; IS.OOAktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kđaj,iqe,ka] 17.00 Naši kraji In ljudje; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SRÇDA, U. febfuarjo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kcla{,kje,ka); 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Vabljeni v salon pohištva z ugodno ponudbo; ^^fiTSTnih sob -predsob - računalniških miz - komod - pisarniškega pohištva] • garderobnih omar - otroških sob sspalnle^ gorenje iřtin Obiščite nos v nošem salonu vsak dan od 9. • 16. ure in v soboto od 8. • 12. ure. 6oren|€ Glin d.0.0., Lesonb cesta 10,3331 Nazar(e * wwwgofeii|e*9llR.sl * e*moil: nHiloproov.04. sreb.met 02^2 4.198.000.00 RENAUa CUÛ 1.2 ÛINAMIC 3/v reG.mar.04.Ky sreb,met.021.699.000.00 Of>a VECTRA I.Si GL 4/v reo lulii 04. siva met. % 1.089.000.00 ROVER 414 SiSAr KLIMA, rdeča 97 999.000.00 VW POin 1 .B karavan ran.mirRC 04.. rimrira 97/9Í1 9u(lnik<) za prvo druwnje pred dvema teloma sta b\U poslanca Mirko Zamcrnik in Jo/v Kav-tiěník tokrat pH so v mrvs prijetnem druženju vsi po vrsti ohlju-bili, (Ju se ÍK)do poslej v ^ večjem številu in vsitko let» zl)rHÍi na (iol* teb, pa čeprav jili čakajo volitve z ne^oto^ imi izidi. Amphk bodo ^li na voliivaii v bitko, kakt>r so se spc^padli îuJj na petkovem tekmovanju. V ot^prc-dju je .«seveda zimskem druženje s sprasiirvijo, brc/ strankarskili in drugih primc.si, tekmovanje samo pa je vendarle pomembnih, saj se bcîdo najboljši Itirjc marca ude-le/Jli lekmovanjii evropski ii parlamentarcev v j^vicar.skem Adel-bcxij;u. S tokratnim Ireljim ince!r-lim mcsiom sla si lo zagotovila ludi Mirkt> Zamemik in Kav-ličnik. v drugo pa je zmagal Pavel Rupar iz TržICa. Med poslankami je zmagala Cveika Oražem /alokar izDomžaLžal je bila edina v tej konkurenci, iai se jc tudi rahlo poškodovala in je drui^enje po Ickmi izpuslila. Razpoloženje je bilo res preicmo. K Icmu so z zares dobro voljo pripomogli piwianci in ostali udelel^enci sami, za vedrt>sl je skrbel Jože Kaviiinik z obilno pi^mcK^jo /a rcii ilnbrifi pcvcev Pavleta Ruparja in Mirkii Zamerni-ka. svoje pa so dodali mladi harmonikarji Robija Golerja, da o premeienkah iz skupine Po^ lêens spU)h ne gow>rimo. Ob gledanju in poslušanju poslancev na sejah državnega ztx^ra in ob vsem. kar lam poCnejo, navaden Človek sploh ne more verjeli, da sc lahko [àko iskren<'> in prijetno dru/ijo in poveselijo- A mdi lo je (najbrž) politika. tako. Res, CesUlke v&em.« Ni pa mogelskrili presenečenja in nav-dušenja, pa tudi kančka zavisti, ob oživitvi in razvoju tega src-di.S(?a: »Center na (îolteh sc res lepi"» razvija. V sodelovanju z gosp(^darsivom, občinami, domaČimi in mjimi vlagatelji vam Najbolj vesel med vsemi je bil goUwoRomarjJakicTislega jutra je po dolgoirajnem Studija kot so ga zbadali poslanski kolegi, končno diplomiral, takoj za tem pase je pripeljal na (îolle. KPrav se mi zdi, da ptwlanci vsake toli-ko Casa zapustimo klopi, pusiimo Temeljni cU) je druženje, zmaga pa tudi nekaj veija /magifvalec Pjivel Rupar je bil vesel zmage, ob lem pa je poudaril: ^Tale zadevajo brezvsake pt>li-like. nobenega razločevanja nI med nami. le tekmovalnost in drui^enje. tudi nisem nikogar izbrisal aH odpisal, sem pa vse nabrisal- Sc posebej sem /adovt>-Ijen nad odlično organizacijo in gostoljubjem, drugje ne bi bilo je uspelo, kar si drugje lahk^> sami> Želimo.'ludi pri nas v Tržiču v primeru /clcnice. Lahko sta nam vzor, prav zalo pa si želim, da bi se državnozbopike tekme na (rol-leh ponavljale vsako leto. Dobro ime z njih bo šlo po vsej Slweni-ji in obljubim, da b(W naredil vse, da bom tudi sam pripomogel k lemu.« idciîloj^jo v dolini in su podamo v hribe. ludi na C«^he, kjer se veselimo, družimo in p(.)zabimo na politiko. Predvsem si želim, da bi bilo na naiSem tretjem druženju več poslank in poslancev, tudi predsednik Državnega zK^ra in strankarski veljaki. Ni nobenega razloga, iin ne bi prišli.« Jože KavHčnik je bil ob Mirku /amerniku pobudnik za taksna srečanja: »»Vesel sem. da nama je tokrat uspelci privabiti skupno preko 50 udeležencev in hvala (îol-icm in smučarski Šoli za odlično izvedlx\ Predvsem gre za druženje in to nam je v celoti uspelo. V drugem planu je tekmovanje. Č- zagolovo Še prihajali.« Pt'jslantv in venija, ludi mi poslanci. C'eprav so pred nami voliive, bomo sem sem vesel da so se pcvsUinci ixlločili za lekmt>vanje na Crolteh. na naši čudos'iti planini, ki smo jo po treh letih spel tjžjvili. in U) na ressvcv jevrsten način. Š levi ki obiskovalcev jc večje od naših pričakovanj, Številne prireditve v teh dneh pa lepa promocija smučanja na našem koncu. Ne le smučanja, saj bo v obmc.Kju lega krajinskega parka prijetno ludi v ostalih letnih ča.sih. Z večino pt'jslancev sem se pog(warjal in vsi so zagotíwili. da jim je lepo, da se l-H^do s .svojimi družinami še vračali. To me Šc posebej veseli.« ■ Jp Na Golte z veseljem tudi v prihodnjem desetletju Velenjski območni /druženji slovenski óís(nikí»v in veteranov vojne zâ Slovenyo sta v soboto n» (ri}Ueh i/vedli že deseto državno pnenstvo slovenskih časinikov v smučni\ju in stresanju, ki so se jim tokr»! s prvim držiivnim tek-moviinjem pridružili ludi člani veteranske oi^anizi^cijc. Na smučarski pro}>i >'l>eU Tiijec« in na strelivu v Moravi se Jc pomerilo 117 tekmovalcev v 39 e kij h, ki so jih z zanimanjem spremUali ugledni uostje. Med njimi so bili načelnik generalštabu Slovenske vojske general major [^ulislav [J])ič, drj^vni sekrelar v ministrstvu obrambo dr. Tomuž Cas, predsednik Zveze slovenskih častnikov Miha Butara, predsednik Zveze veteram»v vijjne za Slovenijo Si^čko Lisjak in drugi, v.se pa jepo/xirdvil tudi minister za promet .lakob Presečnik. Častniki in veterani sose zavzeto spopadli s progo in tarčami, gtvstitelji pa so uglednim gostom ptîkazali Širše področje lega turističnega in smučarskega srvdiŠča. Vsi so bili prijetno presenečeni REKLI sa ... Liidislav l.ipič, načelnikgene-ralstsiha SV: »Deseto jubilejno srečanje sUwenskih častnikov, članovveteranskih oi^anizadj in pripadnikov Slovenske vojske ni Ic dru/enje, ampak tudi pridobivanje novih znanj. Zame osebno in za Slovensko vojsko je najbolj pomembno» da se ponovno tke vez med vojaških organiz.acijo in civilno družbo, da sedaj, ko prehajamo na poklicno vojsko in postajamo Člani zavezništva, ne dobivam občutka, da se Slovenska vojska odtujuje od sredine, v kateri delamo in živimo. NasprcMno, /i* v- \J Priznanja najboljšim nad smučišč in podobo krajinskega [jarka v celoti. Še b<^)j pa nad uspešnostjo skupnega oživljanja središča, kar je v šir.šem skwen-skem pn'istoru t>čiino prava redkost, vsaj po iv^avaii gostcjv sodeč. Pi>sebej je bil zaddo ta tck- želimo biti dejavnem prisotni in današnje tekmovanje, uspi>sah-Ijanjc in druženje bo prav goto-w pripiwoglo k lemu.« Dr.TomužCjis.dr/aivni sekretar v minlMrsivu obr^mlK): "Osebno sem prepričan, da je vsako takšno tekmovanje pozitivno in če je že deseto, ga je treba pcKebej pozdraviti.'la tekma ptwezuje veščine smučanja in streljanja, kar je za vojsko zeb pomembno. Zlasti v času uvajanja poklicnevojskc in vslo-panja v NATO, ker sta lo veščini» kjer smo mi bistveno močnejši, kot nekatere druge članicc zavezništva. Po desetletju vzomih izvedb so najzaslužnejšim organizator^ jem In pokroviteljem podelili llčne spominske plakete miwanja na Cn>lteh tudi v prihodnje, pa tudi upanje, da se jih bodo po vstopu Slovenije v zavezništvo udeleževali tudi častniki iz drugih t.iržitv. Se pred sklepno slwe.s-ncîsijo s podelitvijo priznanj najboljšim so na skromni svečanasli podelili posebne plakele vsem. ki se žc de.selletje trudijo z vcvlno v»^mo (zvedKî. in vsem, ki tekmovanje vsako leto podprejo in omo- gočijo. V tekmovalnem delu so ekipno slavili Kranjčani pred Ljubljančani in Mislinjčani pri častnikih, pri veteranih pa Velenjčani. Dvrslihe-čuslnikir 1.9.BRZ0 Kranj 2:44.6,2.10. MOTB Ljubljana 2:54,55, 3. OZSĆ Mislinj-skedc-Jine3:0232.... 14.0ZVVS Velenje 13:24,00, OZSř Velenje Škale 5:31,86,21, OZSĆ Vele- nje 3:40,35; velerani; 1. OZVVS Velenje I (sicer 14. v skupni razvrstitvi) v postavi Matjaž Kle-menčič. Dragic Tamse in Marko Lihteneker. slednji je slavil ludi v posamični konkurenci med veterani: 2. OZVVS obm(íčja Mežiške U 3. OZVVS Vrhnika Borovnica: pos^imezniki - častniki: 1. Dimitrij Lokovšek (16. BVZP Cerklje} 51,16,2. Marko Podiip- nik (15. 8VRL Brnik) 51,27.3. Tomaž Bizjak 10. MOTB Ljubljana Zvone Miklavžina (OZSĆ Velenje Skale) 57,23, 12. Andrej Pajmoi (OZSf Mislinj-skc doline) 58,15 ild.; veterani: L Marko Lihteneker (OZVVS Velenje 1) 1:02.87,2. Miroslav Vrčkovnik (OZVVS območja Mežiške) l:018i) iid. ■ Jp CASINO RUBIN Hotel Žalec d.o.o., Me»bil tr^ 3, Žal^c telt 713-17'