POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA llZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava.' Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telei. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din L—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.38 Štev. 12 t Maribor, sobota, 1 fet>ru«rjai94i • Leto XVI V razmišljanje Liebknecht je napisal knjžico »Veleizdaja in revolucija« ter povedal v u-vodu naslednje: »Postalo je moda trditi, da je socialna demokracija v teku časa postala drugačna, da je »prilila mnogo vode v Svoje vino«, da je takorekoč svoj prvotni revolucionarni program opustila. Ta zadnja pripomba ije pravi leseni konjiček, na katerem jahajo bahači, ki se Smatrajo za prave revolucionarce. — Stvar je v tem: nam se očita, da smo opustili pojmovanje, za katero nismo nikdar bili. Mi smo pred dvajsetimi leti mislili o revoluciji prav tako, kakor mislimo danes. Liebknecht (to je Viljem - op. ur.) je bil sam radikalen — radikalen v anarhističnem smislu — ter opisuje svoje ozdravljenje tako-le: »Ne maram v o-stalem, da bi se zdel boljši kakor sem in kakor sem bil. Tudi jaz sem bil »radikalec« — in to še kakšen! In puncto »radikalizma« bi se mogli »mladi« od nas »starih« marsikaj naučiti. V svoji najraniji mladosti sem jaz bolehal, poleg za ostalimi deškimi boleznimi, tudi za radikalizmom v besedah. Nisem prenašal, da me kdo 'v radikalizmu, mišljenju in govoru nadkriljuje; to se mi ni moglo pripetiti, in ako se je kdaj pripetilo, ni trajalo dolgo — jaz sem se žopet prerinil na prvo mesto in dvignil V višino. Lepega dne sem ozdravil od te bolezni, in sicer me je ozdravil belgijski »socialist«, ki mi je — pred 40 leti — v komunistični družbi v Londonu podal dokaz, da sem le beden »reakcionaren« ter da se iz mene »s potom še ni iztrebil prirojeni buržujski strup«, samo, ker sem si dovolil napraviti skromno pripombo proti njegovemu Predlogu, da se pokoljjejo vsi buržuji m despoti skupno z otroki in vnuki do materinega zaroda. Poznam, da me je u-govarjanje bolelo in prisililo k razmišljanju.« Liebknecht opisuje dalje, kako je la hiperanarhist plemenitega mišljenja bil policijski špijon ter pripominja: »Kmalu sem uvidel, da se danes noben zid ne more odpihati z vetrom in krikom ljudskih pljuč, kakor nekdaj jerihovski zidovi s hebrejskimi trobentami — in dalje sem se naučil, da je najslabši plot ioliko močan, da se z glavo ne da prehiti, ali da tudi najjačji ni toliko trden, da bi se večno upiral človeški glavi, hadar se upotrebljava, kakor jo upotre-hljavajo ljudje in ne kakor biki. Tedaj [ne je tudi naenkrat minilo govorjenje 'raz.« (»Borba« 1912.) Angleži zavzeli Derno Dokaj napel razvoj vojne v Afriki Angleško vojno poročilo: Dne 29. januarja. Naš pritisk na sovražno vojsko pri Demi v Libiji narašča. Reuter. Pri Demi se Italijani upirajo, toda nekateri angleški motorizirani oddelki so prodrli že jugovzhodno mimo Deme proti Mektili. Pri Mektili se nahaja večina vojaštva dveh italijanskih divizij, ki sta se rešili pri Sidi el Bara-niju, kakor tudi precej tankov. Na letališču v Martubi v Libiji so našli Angleži 14 uničenih italijanskih letal, ki so jih zadele angleške bombe. Angleško vojno poročilo: Dne 30. t. m. zjutraj so angleške čete zavzele pristanišče Derno, potem ko so premagale poslednji odpor ondotne posadke. Angleškim četam je sedaj odprta pot v plodne ravnice Libije ob morski obali. Derna leži 170 km zapadno od Tobruka. Angleške čete nadaljujejo s prodiranjem ob morski obali in južno od Der-ne, v smeri proti Mektili, odkoder vodi - pot do Bengazija, ki leži okrog 200 km 1 dalje proti zapadu. V Eritreji se razvijajo vojne operacije pri Agor-datu in Barentu. Pri Umhangari s« je italijanska vojska umaknila in je bilo zajetih 73 italijanskih vojakov. Zlasti se udejstvujejo letala, ki bombardirajo sovražno zaledje. Prodiranje v italijanski Somaliji se nadaljuje, ne da bi južnoafriške čete naletele na večji odpor. Napad iz francoske Ekvator-jalne Afrike na Libijo CBS poroča, da so čete generala de Gaulleja iz francoske Ekvatorijalne Afrike napadle italijanske postojanke v južni Libiji pri Mursuku in prodrle na libijsko ozemlje. Zaenkrat so v ak- ciji samo večje izvidnice. Teren, na katerem se razvijajo boji, je več ali manj puščava. V njej je več oaz, za katere se bodo verjetno razvili boji. Italijani o uspešnem odbijanju sovrainlka Italijansko vojno poročilo javlja: Dne 28. januarja so naše čete odbile napad sovražnika južno od Deme. Sovražni oklepni oddelki so utrpeli hude izgube. Naša letala so neprestano napadala sovražne »klopne oddelke in avtomobilske kolone ter čete. Zlasti so se odlikovala strmoglavna letala. Na sudanski meji je bil odbit sovražni napad pri Galabatu. V Keniji se je moral sovražnik umakniti vsled naših ponovnih napadov. — V Eritreji so sovražna letala napadla Asmaro brez škode. V Somaliji pa je bilo eno angleško letalo sestreljeno. Nenadno ponehanje napadov v Albaniji Grško vojno poročilo: Dne 29. t. m. je italijanska ofenziva na albanskem bojišču po šestdnevnem trajanju pre-, nehala. V krvavih napadih zadnjih šest dni so se izčrpale italijanske rezerve, ki so bile poslane v boj proti grškim postojankam, kar je privedlo vrhovnega poveljnika italijanske vojske generala Cavallera, da je ukazal ustaviti napade. Dan poprej so bli boji na vsej črti At. ag. poroča: Dne 28. t. m, so Italijani napadali na severni in srednji fronti. Med Tepelenijem in Klisuro je napadla pehota večkrat zaporedoma s podporo tankov in letal. Napadi so se zrušili v ognju grških topov in strojnic z velikimi izgubami za napadalce. — Na severnem delu bojišča se vodijo boji za vhodišča v dolino reke Škumbe in reke Dovoli. Italijansko letalstvo je ves dan napadalo zaledje grške fronte, petem Solun in nekatere macedonske vasi. — Na južni fronti so napadala angleška in grška letala zbiranje italijanskih čet. Nemiija In Laval Kaj pravi nemški veleposlanik v Parizu. Že dalj časa se govori o zopetnem vpoklicu Lavala v vichysko vlado. Petain in Laval sta imela celo oseben razgovor, toda stvar se ne premakne z J^rtvega tira. Francoski časopisi, ki izdajajo v Parizu, so vsi z Lavalom. Sedaj napadajo tudi Petaina, ker je priklical v življenje neke vrste narodni ?v®t, kar je najbrž proti avtoritarnim xatencijam Lavala. Te dni pa je spregovoril tudi nemški Poslanik v Parizu Abetz, ki je dejal kovinarjem: »Mi smo že ponovno naglasili, da je '1° z Lavalom vse dogovorjeno za is-reno sodelovanje z Nemčijo. Toda aj se je zgodilo? Lavala so vrgli iz ade. To je velika epizoda, ki je pa e zgubila značaj epizode. Danes bi se nf j T?ra’ .^p^01 reči, da se pojavlja ® Francijo in Nemčijo kompleks no-P problemov.« Letalski napadi pa južnoitalijanska mesta Angleška letala so v noči na 29. t. m. napadla letališča na Siciliji, v Cataniji in Comisu ter vojno pristanšče v Neaplju. Italijani o uspešnih napadih svojega letalstva Stefani. Dne 28. t. m. je bilo zavzetih nekaj sovražnih postojank, vjetih nekaj sovražnih vojakov in zaplenjenega nekaj orožja. Letala so napadala neprestano I grške oskrbovalne centre in prometne zveze. V Solunu so bila zadeta vojaška poslopja. Hudo je trpela proga Solun— Atene. 4 sovražna letala so bila sestre ljena. Od njih tri iz skupine, ki je bila trikrat močnejša kot italijanska. Dve italijanski letali sta'bili sestreljeni, toda posadka enega letala se je rešila. Italijansko vojno poročilo: V Albaniji je dne 29. t. m. neugodno vreme onemogočilo operacije. Izvidnice pa so vjele nekaj Grkov in zaplenile nekaj orožja. Na zapadnem boJiSiu letalski napadi Angleško vojno poročilo: V noči na 29. t. m. so angleška letala že 42tič napadla nemško vojno pristanišče Wil-helmshafen in povzročila veliko razdejanje. Nemška letala so posamič napadla London in kraje v vzhodni Angliji. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno. Nemško vojno poročilo: Dne 29. januarja so naše letalske sile napadle in- dustrijske naprave ob vzhodni obali srednje Anglije in v južni Angliji. Jačje skupine letal so v noči na 30. t. m. napadle vojaške objekte v Londonu. Topništvo . pa je obstreljevalo angleško obalo ob Kanalu. T)ve nemški patruljni ladji sta uničili tri angleške hitre torpedne čolne v Ro-kavskem prelivu. Letala so uničila angleške zaporne balone nad luko Dower. Rooseveltov zakon o posefanlu In zakupu orozia sprelet Zunanjepolitični odbor poslanske | ski predlog obravnavala poslanska zbor-zbornice je dne 30. t. m. izglasoval Roo- j nica. Ker je bil zakon osvojen v zuna-seveltov zakon o posojanju in zakupu njepolitičnem odboru, ni dvoma, da bo orožja Angliji in vsem napadenim državam. Dne 3. februarja bo zakonski pred- sprejet tudi v zbornici. Po smrti Metaxasa v Grčiji Dne 29. t. m. zjutraj je umrl v Grčiji operaciji v vratu. Pokojniku je bilo 70 ministrski predsednik in general Meta- let. Ministrski predsednik je bil že ne-xas. Zadela ga je srčna kap po neuspeli pretrgoma pet let. V odločilnih trenut- kih je pokazal, da zna braniti svobodo in neodvisnost države. Bil je izboren vojskovodja in mu osebno pripisujejo vse uspehe v italijansko-grški vojni. Naslednik Metairasa je postal njegov osebni prijatelj in dosedanji guverner Narodne banke Aleksander Rorisis. Nekateri trdijo, da bi Metaxasova smrt utegnila neugodno Vplivati na bojišču in v notranji grški politiki. Ass. Press poroča, da bi utegnili priti na površje ljudje, k so že enkrat bili za sklenitev miru z Italijo za vsako ceno in so pred začetkom vojne celo nameravali strmoglaviti Metaxasa ter sestaviti Italiji prijazno vlado. Ruski glas o Italiji Neki znani vojni strokovnjak iz visokih sovjetskih oficirskih krogov zavzema v ruskem listu »Trud« svoje stališče o položaju v Afriki tako-le: »Sigurno je, da je morala Italija že tedaj, ko je pričela z ofenzivo proti generalu Wawellu spoznati, da niso bile njene letalske in pomorske sile zadostne, da bi mogle ščititi vojaške transporte in obdržati gospodstvo v tamkajšnjih pokrajinah. Britanska mornarica je imela velike prednosti in v tev ku mesecev se ji je posrečilo, da je preprečila vse bistvene transporte, vključno vojaške, ki so bili namenjeni iz Italije v Libijo.« V članku je izraženo tudi mnenje, da jo Italija napadla Grčijo zato, ker je bila v svojem težkem položaju prisiljena, poiskati si v Grčiji pomorske baze: . t. m. e.. -•** ■n-.o- (Tass.) Med Siamom in Francosko Indokino je priSlo zadnje tedne do spopadov, ki so se razvili v pravo pravcato vojno. Najprvo so Siamci vdrli v Francosko Indokino, sedaj pa so Francozi začeli poditi Siamee nazaj. Na strani Siama je Japonska, ki bi se nada polastila vse Francoske Indokine, v kateri že imia svoja oporišča »tza boj proti Kitajski«. Sedialj pa se je japonska vlada ponudila za posrednika ,v sporu med Francosko Indokino in Siamom, Vladi obeh dežel sta posredovanje sprejeli. Pri posredovanju bo Japonska pokazala tudi še svoje nadaljnje karte v igri, fci jo igra skupno s Siamom proti Francoski Indbkini. KaL.it- Samo ena Stranka bo v Franciji in se bo imenovala »Narodni zbor«. Tako so baje sklenili in tako bo ostalo do nadaljnjega. Hitler napoveduje da bo L 1941 zgodovinsko leto velikega novega orožene sile, predvsem Dne 30. januarja je poteklo osem let, odkar je sedaj že pokojni predsednik nemške republike feldmaršal von Hindenburg poklical na oblast Adolfa Hitlerja in s tem ustoličil nacistični režim v Nemčiji. Na dan obletnice so priredili v berlinski športni palači veliko zborovanje, na katerem je govoril Hitler. Proti Angliji Hitler je dejal, da so zaipadne sile 1. 1914 ■apadle nemško demokracijo, ker se je razvijala v svetovnega gospodarskega čmitelja. Anglija je 300 let ustvarjala svoj imperij in 46 milijonov Angležev obvlada četrtino sveta ta ljudstev. Vsled nesloge v Evropi je Anglija lahko dogradila svoj imperij. Ustvarila ,'e v Evropi svoj red. Toda od svetovne velesile je! ostala sedaj samo še senca. Njeni narodi so bedni, ker vse služi samo majhni gornji plasti. Anglija je vladala in pridobivala s tem, da je izigravala eno državo proti drugi. Leta 1918 Nemčija ni bila premagana. Po prihodu na oblast seim se trudil, je rekel Hitler, da dosežem miren sporazum, toda vojni hujskači v Angliji tega niso hoteli. Po porazu sovražnice Poljske sem 1. 1939 ponudil mir, pa so ga odbili. Sedaj so privlekli na dan socialistična načela, ki so se v Nemčiji že preživela pred pol stoletjem. Svarilo Zedinjenim državam Nemčija si je ustvarila bazo in ko bo prililo do odločilnega udarca, bo angleška gospoda čutila, kaj premoremo. Tudi ameriško pomoč smo postavili v svoj račun in ukrenili vse potrebno. Proti Ameriki nič nimamo. Toda vsaka ameriška ladja, ki bo prišla čez ocean, bo torpedirana. Nasprotnik hoče uničiti nas, mi pa bomo njega. reda v Evropi, ki ga bodo izsilile neoaike ob-podmornice in letala. V tem boju gre Nemčija roko v roki z Italijo. Skupno se bosta obe državi borili proti Angliji, kjerkoli bosta na njo naleteli. Začasni neuspehi zaveznika nikakor ne dokazujejo, da bi mogli propasti. Borili se bomo za vsak kilometer. O Balkanu Morda se zanašajo na Balkan, toda na to ne bomo mnogo dali, kajti kjerkoli se bo Anglija pojavila, tam jo bomo bili. Mogoče raču-j najo tudi z zapletom drugih držaiv v vojno, toda vsako možnost smo pretehtali in prišli do zaključka, da je zmaga naša. Odločitev Nemški narod se je z menoj vred zarotil, da pojde čez drn in strn. Tako gremo V novo leto z oboroženo silo, kakršne še nismo imeli in razen tega se je oborožitev modernizirala. Na morju se bo spomladi začela podmorniška vojna in letalska sila se bo tudi predstavila. Naše jb-orožene sile bodo izsilile odločitev tako ali tako. Naša vojna produkcija je dosegla vse bo, kar imajo drugi šele v načrtu. Leto 1941 bo postalo zgodovinsko leto novega reda v Svropi. Uničiti moramo tiranijo nekaterih narodov, oiblast nekaj finančnih mogotcev in židoivstvo mora doigrati svojo vlogo. Mogoče se bodo smejali tem mojim napovedim, toda moje napovedi so se vselej uresničile. Tudi nam sovražni narodi bodo mogoče spoznali potrebo, da se uvrste z nami v boj proti židovstvu. Doslej so bile človeške žrtve male. Vsi Nemci so dali iz sebe vse kar so mogli, tudi žene, ki so delale namesto mož. V tem. duhu bomo delali v bodočem letu in dosegli svoj ~ilj, z vero, da nas Bog ne bo zapustil. Doma Kollko ie Angliia dosedai izdala za nakup voi-nih potrebSžin v Zedinjenih državah 7 To je pojasnil ameriški finančni minister Morgenthau na seji zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice, ki ie rekel: V 16 rne-sedih je Anglija dala za vojni materijal 2.32 milijard dolarjev. Na razpolago ima' pa še 1.811 milijonov dolarjev. Od te vsote ie nedosegljivo 305 milijonov dolarjev, ki so v zasebni lasti, 30 milijonov dolarjev, ki so raz-troseni po svetu in 21 milijonov dolarjev za naročja, ki se morajo plačati v zlatu. Nova naročila Anglije v Zedinjenih državah znašajo že sedaj 1400 milijonov dolarjev in torej že presegajo angleške zlate rezerve. — Anglija izda dnevno 12 milijonov funtov za vojno, kar je 60 odstotkov! narodnega dohodka. 40 .odstotkov davkov gre za vojno. Morgenthau je izjavil, da je čez angleške dolgove iz zadnje svetovne vojne, ki Vnašajo 5700 milijonov dolarjev, že napravil k&ž. Toda to vse je premalo, Anglija mora dobiti od Zedinjenih držav tudi finančno pomoč, denar in ne samo orožje. Oproščeni so bili od obtožbe, da so holeli ubiti dr. Milana Stojadinoviča in dr. Antona I Korošca, neki liotičevci z Gorenjskega, med njimi odvetnik dr. Triller iz Radovljice. Sukno iz volne in konoplje je začela izdelovati tekstilna tvornica v Oroslavju. Sestoji iz 70 odstotkov spredene konoplje. Blago je silno trpežno in ker se mu lahko primeša volneno predivo, četudi se pridoibiva izključno iz cunj in odpadkov, je zelo poceni. V par mesecih bo tovarna izdelala 300.000 /m takega blaga. Dva tovorna vlaka sta trčila dne 29. t. m. na postaji Josipdol pri Ogulinu. Škode je 200.000 din in nekaj ur je bil oviran promet. Kako zidajo hiSe? V štirinajstnadstropni novi zgradbi »Združenja igralcev« v Beogradu se je udrl strop v spalnici nekega stanovanja. K sreči ni bilo nikogar natri, sicer bi ga bilo ubilo. Kakor kažejo taki-le primeri, bodj na našem jugu morali izdati posebne zakone, ki bodo omogočili na/jstrožje kaznovanje brezvestnih gradbenih podjetnikov. Za 300.000 dinarjev provizije si ie pustil izplačati knjigovodja Vladimir Janjič pri tvrdki Filipovič v Beogradu od dveh dobaviteljev ze-leza na škodio trgovca, pri katerem je bil u-služben. Trgovca sta prodajala blago po višji ceni, knjigovodji pa sta dajala podkupnino. Trije kaznjenci-zločinci so pobegnili iz Lepo-glave pri Varaždinu. Sedaf jih išče 200 orožnikov. „Dd. - -v Pristojbine za uvoz poljedelskih strojev so se povišale za 20 odst. Vsled tega je poskočila cena mlatilnici za 13.000 dinarjev in traktorju za 20.000 din. Plug stane 1170 dinarjev, a država dobi od uvoženega pluga 240 din. Vojska preiskuje v Romuniji mesta In vasi, lovi pobegle fašiste, zbira orožje in strelivo, pa tudi blago in zlato, ki so ga uporniki naropala v času svioje zanosne akcije. Španija je zasedla Tanger, mesto v severni Afriki (pred Gibraltarsko ožino), ki je bilo pod mednarodno upravo. Stvar pa ni tako enostavna, ker Anglija n'i vzela tega španskega ukrepa menit nič tebi nič na znanje. Sedaj se vodijo pogajanja med Španijo in Anglijo glede Tangerja. Umrl je nemški justični minister dr. Franz Gurtner. Bil je najožji sodelavec znanega von Papena. Anglija je uvozila v I. 1940 za 1.100 milijonov funtov šterlingov iz inozemstva, t. j. za 214 milijonov funtov šterlingov več, kot leta 1939. ; i : 4 Ii . i.v Navzočnost tuje vojske v katerikoli državi, ki meji na Turčijo, bi turška vlada smatrala za povod, da Turčija stopi v vojno, tako piše turško časopisje po zaključku posvetovanj turškega in angleškega generalnega štaba \i Ankari. Japonska noče priti do vodilnega mesta v Aziji s pomočjo nasilnih osvojitev, je izjavil japonski zunanji minister Macuoka, nato je še dodal, da Japonska nikdar ni odklanjala sodelovanja ameriških 'in evropskih držav v Aziji1. Govor je bil namenjen Zedinjenim državam, katere je pred kratkim Macuoka silno napadel. Iz Zedinjenih držav pa je prišel tedaj odgovor, ki je narekoval japonski vladi, da pusti svojega zunanjega ministra še enkrat govoriti. C- i •- V; i-.s.ei: tj O uvozu SSSR iz Zedinjenih držav in prodajanju tega blaga Nemčiji, so razpravljali v angleškem parlamentu. SSSR je kupila 1. 1940 v Zedinjenih državah 57.000 ton medi in bakra, žita 100.000 ton, petroleja 114.000 ton in mazivnega olja dvakrat toliko, kot 1. 1939. Prejšnja leta so bili nakupi zgoraj označenega blaga od strani SSSR v Zedinjenih državah skoro neznatni. Postavlja se vprašanje, ali SSSR tega blaga ne prodaja Nemčiji, dasi mo- ra biti' zaradi dolge poti silno drago. Zaenkrat morje izmed SSSR in Zedinjenimi drž*-varrii ni blokirano. * Gostinski obrati bodo morali pobirati svojih gostov odrezke nakaznic za moko kruh. V kolikor pa to ni mogoče, se delijo gostinskim obratom, ki prodajajo kruh in moko, v breme za to določenega kontingenta, obratne nakaznice z določenim številom bonov. Nakaznice bo izdajial prehranjevalni urad Vendar pa so tudi gostinjski obrati dolžni pobirati kupone nakaznic od svojih gostov i* dobe za- nje še 2 odstotka več moke, k*t predlože kuponov. Razen na oddane nakaznice se bo razdelilo gostinskim obratom mesečno v vsej Sloveniji 5 vagonov moke, pekarnam za luksuzno pecivo 2.5 vagona in slaščičarnam 2.5 vagona. Kje ostajajo ameriška pisma? Iz Zedinjeni! držav rabi pošta dva meseca. Pride pa le, vsaj ako se gre za pisma brez dolarske vsebine. Vsako pismo, ki dospe po pošti je treb* podpisati, kot če bi bilo priporočeno. Te dni pa nam je prišlo v roke pismo, v katerem či-tamo, da so bila odposjana iz Amerike tri pisma z vsebino 3, 4 in 3 dolarje. Nobeno izmei njih pa- ni prišlo v roke naslovnika. To je uajr bolji dokaz, da je treba pošiljati denar n« drug način, ne pa v navadnih pismih. Kdor kaj pričakuje od svojih sorodnikov v Ameriki, naj jim to sporoči. Angleški konzulat za Slovenijo ie začel poslovali v Ljubliani, Tyrševa c. 15. Konzul ?e Leonard Cecil Pettitt. Zagiefcški gospodarstveniki zahtevajo, mestna občina zniža občinske doklade oi na 30 odstotkov. V Sloveniji imajo vse večj* mestne oibčine po 45 odstotkoiv doklad in S temu pride še socialni davek, ki znaša tnefi po več odstotkoiv. Kakor vidimo, zagrebški gospodarstveniki niso vajeni plačevati davkov. 197 milijonov dinarjev znaša novi zagrebški preračun. Finančni odbor ga je priškrnil M 15 mHronov dinarijev. Črtali so povišanje trošarine na elektriko in plin. katero so prvoia* vstavili z zneskom nad 11,8 milijonov dinar iev. V Splitu so neznanci hudo pretepli aktivnega člana JRZ in bivšega poslanca inž. Šakiča. Nemčiji je mnogo na tem, da se izboljša kmečko gospodarstvo v Jugoslaviji, zlasti jt to v interesu nemške industrije. V to svrh* pa je treba seznaniti naše kmete z nemški!*1 načinom obdelovanja zemlje, tako sta se izjavila nemška gospodarstvenika dr. Ilgner i« dr. Dietrich, ki sta se te dni mudila v Zagrebu in se na slavnostni večerji sestala s hrvaškimi veljaki. Nemčija ie pripravljena povabiti večje število hrvatskili kmečkih sinov n* oglod nemškega kmetijstva v rajh. Tudi selitev postaja dražja, ker so orev(W niki v v^ei državi povišali prevozne stroSkc rif'" okroglo 20 do 30 odstotkov. Pri Budvi v južni Dalmaciji je doslej eksplodiralo najmanj sedem min. Par min je eksplodiralo s tako silo, neposredno pod' mestom, ob obali, da se so se stresle vse hiše in s« ljudje sred1! noči preplašeni zbežali iz postelj na prosto. Dve mini sta bili zlasti usodni-ena. ki se je razletela ob obrežju i« ranih šest ljudi, druga pa, ki se je sredi noči razpočila na plaži, kjer so v zadnjih letih zgradili celo vrsto novih stavb za1 tujce. Ta poslednja mina je povzročila strašno razdejanje-Eno mino pa so prečki daleč odi obale potopiti s streli iz pušk. Ljud.ie se boje, da bo morj* naplavilo še nove mine, s katerimi izgled* srednji in spodnji del Jadrana naravnost posejan. Posebna komisija raziskuje poreklo telf min, toda vse lizgleda tako, da so se raztreščile na take drobne kosce, da ne bo mogoče ugotoviti čigave so bile. Občinski notar se bo zagovarfal zaradi ubof* občinskega pisarja. V Petrovgradu ie pred me* seci ofečinsi notar Milan Šavič ubil občinske#! pisarja Čedcmila Bibina. Šavič se bo 17. iefoMr arja zagovarjal zaradi tega uboja pred1 sodiščem. A. M. de Jong: [33 Čuden ttcUovnik |,QTROSKA leta mereyntjeja qbysena«~[ Iz postelje je visela kmetova noga, razgaljena do meč; tu pa so bile modre spodnje hlače podvihane in prevezane s traki. Noga je bila neverjetno umazana; na njej je lepilo vse polno krast in umazanega prhljaja, da je bila skoro čisto črna, samo tu in tam je bilo videti kakšno svetlo liso, edini skromni dokaz za to, da je kmet Srečko res bil pripadnik bele rase. V bližini noge, ki je bila v gležnju zelo otečena, je strašno zaudarjalo. Mereyntjeja je kar streslo in z gnusom je okrenil svojo glavo, da ne bi videl umazane smrdljive noge. Toda tajinstveno rokovanje njegovega prijatelja ga |e privlačilo, da je vendarle zopet uprl svoje radovedne oči v kmeta. Flirefleter je odložil klobuk. Pomočil je konec svojih prstov v blagoslovljeno vodo in poškropil s par kapljami otečeni gleženj, pri tem pa je mrmral nerazumljive besede in delal kretnje, ki so vedno nehavale s križem, katerega je naplavil na ta način, da je dvignil dva _prsta kvišku, kot duhovnik pri »benedictusu«. Trajalo je nekaj časa. Usta nakremžena od bolečin, je kmet boječe zrl na nadarja. S prekrižanima rokama na prsih j_e stala ooleg M'ka in Mereyntje je spoštljivo in z veliko pobožnostjo držal posodo z blagoslovljeno vodo. Zdajci pa je Flirefleter s svojima blagoslavljajočima prstoma nenadoma krepko udaril po natečenemu gležnju, da je kmet zakričal in zajavkal. Malo je manjkalo, da ni Mereyntije izpustil posodo z blagoslovljeno vodo, do-čim je hči prestrašena odskočila in istotako glasno zakričala. . , »Sst!« je rekel Flirefleter, ne da bi se pustil motiti in je še kar naprej mrmral in blagoslavljal- Kmet je od bolečin stisnil zobe. V obraz ^ )č bil rdeč in oči so mu nevarno izstopile. Končno je< vzel Flirefleter palmovo vejico iz posede in z izrazom dostojanstva v obrazu poškropil kmetovo nogo in obraz, nato je zamahnil . z njo tudi proti Miki, ki se je prekrižala in Mereyntjeju, kateremu so padle kapljice hladne vode v oči, da je nehote moral mežikati. — Flirefleter fe š ? enkrat pomočil vejico in poprskal kmetov obraz, dokler se ni svetil od blagoslovljene vode, ki se je cedila po koži, potem pa je spregovorit s slovesnim, globokim glasom: »Dominus vobiseum«. Mehanično je odgovoril Mereyntje: Et cum špiritu tuo.« »jesu audi nos.« Agnus dei, qui tollis peccata mundi.« Miserere nobis.« -Gloria patri et filio et spiritui saneto.« Sicut erat in principio et nune et semper et in saccula saeculorum.« »Amen.« vKončano!« je vzkliknil' Flirefleter. »Pod odejo s svojo taco.« Vzdihovaje je povlekel kmet svojo ostudno nogo pod odejo, si s koncem rjuhe obrisal obraz in malodušno vprašal: »Kdaj bo zopet dobro, Flirefleter?« »Ako nimaš preveč grehov na svoji duši, boš lahk* že jutri vstal,« je odločil vprašani. »Imel si srečo, d» sem imel ministranta s seboj, sicer bi utegnilo trajati par dni dalj. In sedaj, Mika, povij gleženj z dolgof mokro obvezo, potem bo kmalu zopet vse v redu.« »Koliko pa sem ti sedaij dolžan?« je vprašal kmet »Koliko konj pa imaš v hlevu?« Ponesrečeni ga >je začudeno pogledal. Nazadnje rekel: »Petnajst.« »Potem je to . . . čakaj malo. . . petindvajset centov od vsakega konja ... to znese tri goldinarje pet in sedemdeset,« >To je pa drago zdravilo,« je tožil kmet. »Tako misliš ti? V bodoče pač pokliči zdravnika/ je divje zabevskal Flirefleter. »Potem boš lahko štiri' najst dni ležal in plačal svojih petdeset goldinarjev.« »Denar si pa vendarle hitro zaslužil,« je trdovratno vztrajal kmet. »Ako računaš, koliko duševne sile je pri tem potrebno, je pa vse skupaj naravnost zastonlj,« je zopet zalajal vanj Flirefleter. »To mešetarenje ne bo preveč zdravilno vplivalo, ti stari; kajti ako ne plačaš z veseljem, potem se utegne zgoditi, da bo zdrav' ljenje traijalo precej dalj časa.« Kmet je še nekaj godrnjal sam za se, skoro pa j* privlekel svoj mastni mošnjiček izpod vzglavja in je s sladkokislim obrazom odštel tri goldinarje pet i# sedemdeset Flirefleterju na roke. Ta je malomarno spustil denar v hlačni žep, zagodrnjal nekaj v pozdra^ in odšel iz sobe. 0 'mm: CELJE Napačni računi. Nekateri, ki se izdajajo za edine in prave »delavske prijatelje«, so se zelo veselili, da bodo imeli po novem letu vse polno dela. Alarmirali so ves svoj štab, opozoril odbore, kako naj postopajo z delavci, ki se jim bodo v trumah vrgli v njihovo varno naročje. Vse te nade so splahnele v nič. Delavskih trum ni in jih noče biti. Ne pomaga ne agitacija, ne lepa beseda, pa tudi grožnja ne. Mi smo bili. 'trdno prepričani, da bo tako kakor je. Danes niso več časi. da bi se dalo delavstvo zapeljati po raznih lepih vabah in besedah. Delavstvo bo čakalo in -ob pra-več času reklo svojo končno besedo, kam hoče in kaj hoče. Cinkarniško delavstvo že nestrpno čaka, aa se primerno porastu cen življenjskim potrebščinam regulirajo delavske mezde. Upamo, da ravnateljstvo vodi računa in da ne bo zadeve zavlačevalo. Apeliramo na razum in Pričakujemo takojšnjih ukrepov. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« vabi v nedeljo 2. februarja vse prijatelje in ljubitelje dramatike v mestno gledališče na veseloigro v 3. dej. »Nebesa na zemlji«. Začetek predstave ob -s. uri popoldne. Sodeluje tudi društvena fanfara. Vstopnice v predprodaji se dobe v trgovini Božiča Alojza, Kralja Petra cesta in na dan prireditve pri blagajni v gledališču, Posetite prireditev in podprite edino delavsko kulturno društvo v Celju! Ker so tuja letala že večkrat kršila našo nevtralnost, bo odslej stopila v akcijo proti njim, ako se bodo pojavila nad našitn ozemljem. vsa protiletalska obramba. Kadar zatulijo sirene in zazvone zvonovi, se je treba zateči v hiše, ali v zaklonišča. Nadalje ie treba skrbeti, za zatemnitev. Okna pa naj se prelepijo s papirnatimi 'trakovi. K kleteh ie urediti zaklonišča, ali pa izkopati rove. S podstrešij je odstraniti vse gorljive snovi. Namestiti je tudi pesek in vodo za gašenje manjših požarov. Ako se teh nasvetov ne bo upoštevalo, bo občina morala poseči po prisilnih ukrepih. LJUBLJANA Ljubljanska jetnišnica ne more ogrevati ce-1 Dražba kožuhovine se je vršila v Ljubljani lic, iker dobiva samo po 10 ton premoga me-! zadnje dni' januarja in so kože dosegle zelo sečno namesto naročenih 90 ton. Ves premog lepe cene: lisice din 180 do 220, celo do din gre za potrebe v kuhinji, le ob hudem mrazu 305, kune zlatice po din 1400 do 1601} in tudi včasih zakurijo tudi v celicah, Koncem leta je bilo v jetnišnici 248 moških in 13 žensk. Sedaj je pa število jetnikov naraslo že na 365, ■dasi je v njej prostora komaj za 290 oseb, poroča »Jutro.« 1830, dihurji din 150 do 180, vidre din 600 do 1000, zajci din 15, srne (letne) din 27, jazbeci din 130, divje mačke din 50, pižmovke din 88, bele podlasice din 35, domače mačke din 10 do 40, zajci din 3 do 6, polhi din 3 in krti din 1 1.50. Napram lani so se kože zelo podražile. MARIBOR V najhujši zimi mu je vzel kravo. Zadnji j Pevsko društvo pekovskih pomočnikov v čas se nam zopet množijo pritožbe ubogih Mariboru priredi v soboto, dne 1. februarja s viničarjev, ki jih nekateri gospodarji kar na- pričetkom ob 20. uri v Gambrinovi dvorani enkrat sredi najhujše zime gonijo iz koč, ker j družabni večer so si našli naslednika in ker mislijo, da jimi . , bo boljše delal. Ne ostane pa samo pri odpo- 1 s, zborovim petjem, humorističnimi nastopi in vedi, temveč pride gospodar še isti dan tudi Plesom. Sodeluje godba »Glasbenega društva v hlev in odžene kravo, tako da je viničar- ^delavcev m^us.uzbencev v Mariboru« pod ska rodbina čez noč brez svoje glavne prehrane, brez mleka: Najmanjši povod že zadostuje za takšno brezsrčno dejanje. Mlad vini- TRBOVLJE čar, ki se je z rodbino in starši šele v jeseni vodstvom g. Maksa Schonherrja. Prijatelji društva vljudno vabljeni. — Odbor. Pritožbe kavarnarjev. Kavarnarji se pritožujejo, da bodo z novo\uredbo o odpiranju in Priselil v kočo bogatega gostilničarja, je pri- j zapiranju gostinskih obratov, v smislu katere šel za pol. ure prepozno nalagat gnoj, ker je bodo morale biti kavarne v mestih za 1 uro, nosil v mesto mleko na prodaj in ga ni mogel na podeželju pa za dve uri poprej zaprte, ze-prej prodati. Pri gospodarju pa je bila že od ]p oškodovani. S skrajšanjem policijske ure 5. ure zjutraj njegova mati na delu, da je gospodarju podojila krave in mu odnesla mleko v mesto, njegov oče pa je prišel k vinogradu, da bi razkladal gnoj. Kljub temu je gospodar viničarja odpusti! in mu drugi dan odpeljal kravo, pognal iz službe mater in tudi očetu ni dal več dela. Viničar ima še enega 51etne-ga in enega 5mesečnega otroka in je torej s temi 6 ljudmi brez mleka in brez zaslužka. Sedaj hodi od koče do koče, da bi dobil drugod streho... Še isti aan se je zglasil pri nas mlad majer, ki se je tudi priselil s starši šele v jeseni v kočo bogatega mariborskega mesarja in so Pridno delali. Pogodili so se seve za celoletno službo. V sredo pa je dobil ubogi majer od mesarja sodno odpoved stanovanja, ki bi ga moral že v torek izprazniti*. . Zaenkrat smo seve majerja podučili, da je Za naprave, katere so rudarjem v korist, m i takšna odpoved nedopustna in neveljavna. To-’*enarja. Že pred par meseci sta dva obrato- * ja jahko si je predstavljati, kako bo zanaprej vodja obljubila, da se bodo takoj po novem revnemu majerju. če ga .gospodar ne mara. letu začeli graditi osebni vozovi za rudniško Viničarije in majarije, ki so kaj vredne, so železnico, katerih sedaj Primanjkuje. Toda izgleda, da je tudi po novem letu ostalo samo pri obljubah. Na zapadnem in vzhodnem obratu morajo delavci hoditi pol ure in tudi eno uro daleč, predno pridejo do svojih od-kopnih številk. V tem revirju je napravila TPD nekaj vozičkov, v katerih se delavci sedaj lahko vozijo na delo. Delavstvo pa opozarja-javnost in rudarsko glavarstvo, da ie teh vozičkov premalo. Kajti rudarji, se vozijo tudi v vozovih, ki so določeni za drva in premog. V en tak voz se jih strpa po osem do deset mož. Večkrat je že pretila velika nesreča, zlasti .na kretnicah, kjer najraje iztirijo vozički. Opozarjamo pravočasno, da ne bo »ozneje kakšnih izgovorov. »Vzajemnost« priredi v torek 4. februarja zasedene in je sredi leta težko dobiti kaj dobrega. Povrh tega še majerji pri nas sploh niso zaščiteni, ker se njim služba ne odpoveduje kakor viničarjem, temveč se ga lahko spodi že kar s 14 dnevno odpovedno dobo, kar že nikakor ne odgovarja udomačenemu pravu za majerje, kajti ti si deloma že v jeseni uasejejo deputatno zemljo. Njihova služba je zvezana z gospodarskim letom in bi moralo tako biti tudi v zakonu zaščiteno njihovo službeno razmerje. Tako pa so majerji izročeni na milost in nemilost dobre volje gospodarjev in njihovih kapric. Občni zbor poverjeništva »Zvezne organizacije Zveze grafičnih delavcev Jugoslavije« v Mariboru je bil v torek zvečer. Občnemu zboru je Predsedoval strojni stavec Janko ob Pol 7. uri zvečer v »Delavskem domu« Duh, ki je uvodoma poročal o delova-»rosvetni večer s predavanjem recitacijami, | nju organizacije ter o težkem položaju, v ka- harmonikarji pod vodstvom s. Novaka, havajskim kvartetom in komedijo »Sredi noči«. — Pridite! HRASTNIK Zahvala. Ob težki izgubi mojega dragega življenjskega spremljevalca se tem potom zahvaljujem »Delavskemu podpornemu društvu steklarjev« za podporo, Pev. odseku »Vzajemnosti« II in »Steklarski godbi za ža-lostinke, gasilskim četam za spremstvo, - g. Veleju Antonu za v srce segajoči govor ob Srobu, vsem darovalcem vencev, kakor tudi vsem ostalim, ki so me tolažili v bridkih urah *n na kakršenkoli način počastili spomin bla-Kftga pokojnika. — Žalujoča Gornik Terezija. LITIJA Podružnica prvega delavskega holesarjske-Ka društva obvešča vse svoje člane in članice, *a se bo vršil VIII. društveni občni zbor v ■edeljo, dne 16. februarja t. I. s pričetkom ob uri popoldne v društvenem lokalu. Vabijo vsi sodrugi in sodružice, aa se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. — Iste-dne dopoldne ob 9. uri se bo vršil tudi ®bčni zbor bratske podružnice kolesarjev v Zagorju ob Savi. — Odbor. SENOVO PRI RAJHENBURGU Rudarji govore. V zadnji štev. lista »delavski prijateljev« smo čitaili v članku pod na- terem se nahaja grafična obrt, ki je bila vsled vojne in gospodarske krize prav tako hudo prizadeta, kakor tudi ostale tovarne in stroke. Tajniško poročilo je podal tajnik Janko Krajšek, blagajniško pa- Lojze Skrobar, za nadzorstvo pa Minodraž Anton, dočim so za prosvetni odsek, pevski zbor, šahovski klub itd. podali poročilo predsedniki oz. funkcijo-narji teh odsekov. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da se ie organizacija grafičnih delavcev kljub sedanjim težkočam tudi v minulem letu živahno udejstvovala. Poverjeništvo šteje 151 kvalificiranih in pomožnih delavcev. Dohodki so znašali lansko leto 469.470 din. izdatki pa 374.322.50. Na invalidnih podporah je bilo izplačanih 170.846 din, nezaposlenim članom 43.180.50 din podpor, bolniških podpor 12.134 din. vdovam in sirotam 13.910 din. Iz teh številk je razvidno, da vrši organizacija grafičnega delavstva veliko socialno in kulturno delo v prid svojemu članstvu. Pri volitvah so bili 'izvoljeni v poverjeniški odbor povečini dosedanji odborniki s predsednikom Jankom Duhom na čelu. Pokvarjeni snežni plugi mestne občine. — Letos ne želijo samo revni občani, da bi ne bilo več snega, ker ie bilo zlasti za reveže dovolj hude zime, temveč želi to tudi menda mestna občina, ker so sc pokvarili plugi za sneg na motorni pogon. Nadomestnih delov, ki so Potrebni za popravilo plugov, menda pri nas ni mogoče dobiti, na dobavo iz inozem- ------------,. - r Stva pa sedaj tudi ni mogoče računati. Do pri- lovotn »Konec licitacije pri II D« med dru» |l0Cj|ije zime bodo plugi vsekakor popravljeni*, »m, kako se vpliv gotove barve med rudarji če hi pa proti pričakovanju kljub temu zače- žiri. V nedeljo, dne 26. jan. smo pa imeli se-novški rudarji priliko se sami prepričati o resničnosti navedene trditve. Tukajšnja podružnica »delavskih prijateljev«, ki obstoja že yeč let, je imela svoj redni letni občni zbor. 'ega občnega zbora se je udeležil predsednik, podpredsednik, tajnik, en član in neka ženska, ki je menda zastopala svojega moža. *ej množici so govorili kar trije govorniki in glavni iainik D. Z., pokrajinski tajnik »Prijateljev delavstva« in en gojenec stro- kovnega tečaja D. Z. Temu bi lahko rekli govorniška vaja med štirimi stenami. Zadržanje rudarjev ob tej priliki pa lahko označimo kot krepak odgovor — brez besed. STUDENCI PRI MARIBORU _ Yrv? delavsko kolesarsko osrednje društvo, Podružnica1 Studenci bo imelo dne 16. fe-k * Pričetkom ob 15. uri v gostilni ajiienie v Studencih svoj redni letni občni „.or' ,Ysa bratska, športna in kulturna društva lo linje snežiti, se naj pa občani nikar ne čudijo, kadar bodo videli zopet stare naprave z vprežno živino za oranje snega po mariborskih ulicah in cestah. Imetniki nakaznic za moko in kruh se opozarjajo, da morajo hraniti glavo teli nakaznic, na kateri je napisano ime in številka, ker bodo samo na podlagi te glave dobili nove nakaznice za rnarec. Peki In trgovci bodo dobili za marec nakazane samo toliko moke, kolikor bodo predložili kuponov živilskih nakaznic, na' katerih je sedaj tiskan rdeči znak. , Licitacija drv. Intendantura štaba Dravske divizijske oblasti bo dne 3. februarja t. 1. nakupila večje količine drv vsake vrste. Pogoji so razvidni v mestnem vojaškem uradu v Mariboru. Manjše količine (izpod 100 kub. metrov) pa kupuje neposredno tudi od kmetov garnizonska uprava v Mariboru po dnevnih cenah. Dobavljač, ki se obve-e nabaviti nad 109 |nib metrov, ie vojni dobavite!' i-1 je v se je verjetno hotelo omejiti pijančevanje, zaradi česar pa bi ne smele biti prizadete kavarne, kjer se 'itak še najrnanje pijančuje. Kakor pravijo lastniki kavarn, bo s tem tudi hudo prizadeto gostinsko osebje in so nekateri mnenja, cia bi bilo bolje, če bi se namesto skrajšane policijske ure po vseh lokalih po 23. uri pobiral socialni davek v obliki 10 odst. pribitka na zapitek, kakor je to uvedeno na Hrvaškem. — Pred leti' je mariborska mestna občina uvedla tak socialni davek, takozvani »bahunovec«, kakor so ga imenovali mariborski meščani, ki so bili* zelo nerazpoloženi proti temu davku, ki je bil uveden na predlog takratnega občinskega svetnika s. Bahuna. Polagoma torej vendarle prodira spoznanje, da ta davek na zapitek, ki* ga je predlagal s. Pahun, vendarle ni bil tako neumesten zlasti pa ne nesocialen, kot se je to skušalo takrat iz golega strankarstva prikazati. — Vsekakor je treba zaščititi gostinsko osebje pred eventuelno še večjo nezaposlenostjo, prav tako pa je treba tudi zaščititi gostinsko in kavarniško osebje glede delovnega časa, zlasti nočnega dela vt zakajenih lokalih. 685.796 km so lansko leto prevozili avtobusi mestnih podjetij. To je znatno več kakor prejšnja leta. Več so prevozili- mestni avtobusi predvsem zaradi tega, ker so bile uvedene nekatere nove podeželske proge. Na tukajšnjo I. dekliško meščansko šolo sta bila iz Ormoža premeščena Leonarda in prof. Emil Zmazek. Pri premikanju na tezenskem kolodvoru si je poškodoval roko 25 letni železniški Pre-mikač Kobale Franc: na koroškem kolodvoru pa si je poškodoval nogo 33 letni kretničar Friderik Hartinger. Za okrog 600 din perila, nahrbtnik in aktovko je nek neznanec ukradel gledališkemu igralcu L. Črnoboriju na stanovanju v Gosposvetski ulici. — Kotlarjevi ženii Martini Mle-kuševr z Radvanjske ceste 28 pa je neznanec ukradel perilo, ko ga je sušila. Moško kolo ev. št. 2-131.216-19 je našel hišnik Karel VVinter v Aškerčevi ulici ter ga oddal mestni policiji. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika, v nedeljo, dne 2. februarja g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Prešernova ulica 18-1. Ljudska univerza. Danes, v petek, 31. t. m. bo predaval univ. docent iz Zagreba dr. Vladimir Filipovič o temi: »Kultura in njen pomen o življenju naroda«. Predavatelj je glavni, tajnik znane hrvatske prosvetne ustanove »Pučko sveučilište« v Zagrebu, kateremu .ie bila nedavno poverjena organizacija celotnega prosvetnega dela v hrvatski banovini. Predavatelj bo med drugim pojasnil odnos civilizacije in kulture, problem človeka v dobi* tehnike, listov narodne in univerzalne kulture. Označil bo svoje misli in poglede na problem narodne kulture in Prikazal njene naloge v današnji dobi, ko govorimo pogosto o splošni krizi evropskg in svetovne kulture. Narodno gledališče. Petek, 31. jan.: zaprta Sobota, 1. febr. ob 20. uri: »Sumljiva oseba«. Premiera. Nedelja, 2. febr. ob 15. uri: »Habakukob 20. uri: »Sumljiva oseba«. POBREŽJE PRI MARIBORU Razdelitev krušnih nakaznic. Občinski prehranjevalni uradi bo začel izdajati živilske nakaznice’ za moko in kruh v ponedeljek, dne 3. febr. do vključno 5. febr., vsakokrat od' 7. do 12. in od 14. do 19. ure. Živilske nakaznice se bodo izdajale izključno le hišnemu lastniku oziroma upravitelju za vse stanovalce njegove hiše (najemnike, podnajemnike, služinčad 'itd. in to na podlagi prijavnic, ki jili je hišni lastnik predložil in oddal do 31. januarja v občinski pisarni. Hjjšni lastnik oz. upravitelj se mora ob dvigu nakaznic izkazati z veljavno s sliko opremljeno legitimacijo ter davčno knjižico hiše. za katero bo prevzel nakaznice. Cena nakaznic je 25 par po komadu, katere plača hišni lastnik oz. upravitelj ob prevzemu, njemu pa znesek povrnejo stanovalci: Hišni lastniki oz. upravitelji naj dvigajo nakaznice točno po sledečem razporedu*. V posebnih prostorih kina Pobrežje, v narodni šoli, Zerkovska cesta, v dvorani gostilne Rozman, v dvorani gostilne Papež, v posebni sobi gostilne Hribernik, v posebni sobi 'gostilne Kobal Drago, v posebni sobi v hiši Marina F0SLE&IUE VEITI Nemško vojno poročilo: Dne 30. t. m, je' neka naša podmornica potopila 20.000 tonsko angleško trgovsko* ladjo. Letala so napadla vojaške objekte ,v Angliji in zadela velika: skladišča. V Kanalu so potopila 3600 tonsko ladjo in eno manjšo. Naša letala so razdejala' 12 angleških zapornih ibalonov. — Angleži n is* napadali. angleško vojno poročilo: Dne 30. t. m. so Anoleži prodirali proti Benghaziju. - • Angleške čete ogrožajo Agordat. V južni Abesiniji so angleške čete dosegle znatne uspehe na treh mestih. Grško vojno poročilo: Dne 30. t, m, na vsej fronti živahno. Naše čete zaznamujejo nove uspehe. Severno od Klisure so boji še v tek«. Rooseveltov zastopnik Hopkins je bil 30. t. m. v Londonu ponovno sprejet *od kralja. V V, asiungtonu pravijo, da je Hitlerjev govor o potapljanju ladij izzval ogorčenje, ni pa nikogar oplašil. Državni podtajnik Summer VVelles je rekel, da Zedinjene države odklanjajo vsak red, ki bi značil srednjeveško suženjstvo. (Reuter.) Ker letala prehitro zastarajo, se ie ameriški odber za oborožitev odločil, da bodo Zedinjene države izdelale samo 25.000 in ne 50.000 letal. V sedanji vojni se ie pokazalo, da ie letalo moderno samo šest mesecev, potem ga prekosi nov izum. Tass. Pakt o vzajemni voiaški pomoči med Zedinjenimi državami in Mehiko se pripravlja po vzorcu pakta, ki ie sklenjen med Zedinjenimi državami in Kanada Tass. 1000 ameriških vojakov Se ie izkrcalo na Novi Fundlandiji. Tass. V Romuniji po zadušitvi upora. Romunski ministrski predsednik general Antonescu je brzojavil Hitlerju, da ie pri zadušitvi upora mislil na Neimlčiio in njene koristi. Hitler je 'odčp-vcril, da želi mir romunskemu narodu. — V Bukarešti so zaprli nad 2000 upornikov, mnofio tudi po drugod. Nadalje so zaplenili 32.635 strojnic, pušk in revolverjev ter 400.000 naibojev. — V stanovanju nekega vseučiliSkejja profesoria so našli radio oddamo postajo, ki je shriila upornikom Vsi dekani in rektorji vseučilišč s.o odstavljeni. General Antonescu zbira gradivo, da bo objavil ljudstvu, kdo so bili framasoni. Krali Mihael je odlikoval An-tonesca z najvišiim redom. Dve grški ladji sta odpluli iz Newyork« pod zastavo »Rdečega križa« in vozita v domovino živila in zdravila v vrednosti enega milijona dolariev. Tujim diplomatom v Budimpešti, ki so prišli na potfreb zunanjega ministra Czakvia, ie priredil ministrski predsednik slavnostno kosile. Odgovor Hitlerja Petainu, na pismo, ki mu ga je pisal Petain, je kratek, ni pa še objavljen. 4 brezmesni dnevi so uvedeni v Italiji (Reuter). Kakšna živila bi mogla Francija dobiti iz severne Afrike, o tem se posvetujejo te dni na posebni konferenci v Vichyju. Tass. O ustaljenju vrednosti našega dinarja bodo sedaj začeli razpravljati v Beogradu, ko je bil imenovan novi guverner Narodne banke. Mnogo naročil na pohištvo in pisarniške opremo prihaja iz Nemčije. IZ CESKE *born'^'?'i C.v- SC ,>0 'vr*'ih delegatih občnega j (eni slučaju oproščen orožne vaje, dokler ne na Ptujski cesti za Tezno, v narodni šoli v udeležijo, — Odbor. ) I izvrši celotne dobave. ' iD. M. Brezje za Brezje, Zrkovce in Dogoše. Delovni čas in minimalne mezde za poljedelsko delavstvo je na novo uredila protektorat-na vlada. Delovni čas za služinčad in deputat-nike, ki so zaposleni v glavnem s hlevskimi _ deli in v gospodinjstvu, znaša 12 ur dnevno. ■ Cas, ki je potreben pri vožnji za krmljenje, čiščenje in kidanje gnoja, za napreganje in spreganje, se smatra za pomožno delo in se v dopustni delovni čsa ne vračuna, tako da znaša dejansko delovni čas nad 12 ur dnevno. Redni prekourni delovni čas pa se plača s 25 odst. pribitkom. Odpovedna doba za služinčad znaša 1 mesec, za deputatnike pa 3 mesece pred koncem koledarskega leta. Za obrtne delavce na posestvu in vrtnarje znaša odpovedna doba 1 mesce in se vsako leto podaljšuje za 7 dni do najvišje izmere 3 mesecev. Odpoved pa se lahko poda le proti koncu koledarskega meseca. Poleg določene mezde imajo uslužbenci pravico tudi na primerno stanovanje in hrano. Posestniki z nad 10 stalnimi delaVci morajo izobesiti razglas n I delovnem redu z minimalnimi mezdami na vidnih mestih in razen tega izročiti nemškemu in češkemu zastopniku delavstva 1 izvod delovnega reda. Prvi nemški spomenik v Pragi. Praški listi objavljajo sliko spomenika »Nemške zimske pomoči« (visok bel kamen z nemškim orlom), ki so ga te dni slavnostno odkrili na levi strani znanega starega trga v Pragi, na katerega desni strani stoji spomenik češkega mučenika Jana Husa. Ob tej priliki je bil na trgu slavnostni nastop nemške stranke NSDAP, nemški podžupan dr. Fitzler je izročil spomenik v varstvo krajevnemu vodji Jejtschku. Nadzorništvo cen je izvršilo samo v enem tednu meseca januarja na Češkem 4773 pregledov in vložilo 370 kazenskih ovadb, t. j. okrog 8 odst. od celokupnega števila pregledov. Razen lega je nadzorništvo naložilo za manjše prestopke 45.280 kron kazni, kar na licu mesta, večinoma 'na bloke, ker niso bile na blagu označene cene. — Že nekaj časa pa nadzorništvo cen ne objavlja več v časopisih onih visokih kazni zaradi draženja, ki jih nalaga najvišji tiraa za določanje cen. Pač pa je nedavno urad v časopisih utemeljeval potrebo teh visokih kazni v zaščito potrošnikov, kakor onega iz Melnika, ko je bil nek trgovec obsojen na 2 milijona kron zaradi draženja otroških vozičkov. Dodatno milo ’ za bolnike in uslužbence se bo delilo za prihodnjo šesttedensko dobavno dobo od 1. februarja naprej na ta način, da ga bodo dobili bolni na predložitev zdravniškega spričevala o neizogibni potrebi večje množine mila, a uslužbenci morajo predložiti potrdilo delodajalca, da so pri* svojem poklicu izpostavljeni onesnaženju telesa ali obleke. Vložiti pa ie treba posebno prošnjo za to milo. Straina beda upokojencev Vse leto 1940 je bivša »Zveza rudar jev Jugoslavije« vodila akcijo za zboljšanje položaja staro- in novoupokojen-cev. Največ na njeno pobudo je prišlo že do tozadevnega sporazuma. Eno tretjino bi prispevala banovina, eno tretjino industrija in eno tretjino de-lavstvi. Vsak pameten človek je moral priznati, da je bil to edini izhod, da bi se moglo odpotnoči tem revežem. Tega pa niso hoteli razumeti NSZ. in pa radikalisti, ki so vsako prispevanje v to svirba odločno odklanjali. To je privedlo tako daleč, da je tudi druga stran rekla, da sama ne ho! prispevala in zato morajo upokojenci še naprej trpeti. TO IN ONO V Angliji ie dovolj surovin za izdelavo orožja vseh vrst, zlasti tudi topov in municije. V tovarnah za topove dela sedaj 50 odst. delavcev več kot v času največjega razmaha te industrije v svetovni vojni. 900 milijonov dolarjev za izgradnjo 100 malih! ladij in izpopolnitev ladjedelnic je končno odobril te dni ameriški senat. Pri neki železniški nesreči v Zedinjenih državah je bilo ranjenih 50 vojakov, dočim je strojevodja obležal na licu mesta mrtev. —t Železniška nesreča se je zgodila na progi Indiana—Campshelbv. Kanada in Argentinija bosta omejili pridelovanje pšenice, ker ni izvoza v Evropo in so se tamkaj nagomilale ogromne množine pšenice. 11 do 12 milijonov vreč kave je vsako leto pokupila Evropa v Ameriki. Teh 12 milijonov vreč kave ie sedaj preveč in bodo kavo ali pokurili ali pa vrgli v morje. Pomanjkanje hrane v Belgiji 4000 milijonov dolarjev je doslej dala Japonska za vojno na Kitajskem. V našem denarju je to 200 milijard dinarjev. Kje pa so izgube na ljudeh in v ostalih panogah gospodarstva, ki je shiralo zaradi osredotočenja vseh sil v vojni industriji? i; Jute je v Evropi zmanjkalo in vreče, ki so iz jute, so se strašno podražile, Evropa ije kupovala letno okrog 3 milijone bal jute v Indiji. Indija ima sedaj preko 12 in pol milijona bal iute na zalogi. Operacijo gnojne bule v možganih so iilmali v Stockholmu na Švedskem. Operacijo je izvršil švedski kirurg Olivekrona in je trajala pet ur. Operacija je uspela in Rimanje tudi. Brzovlak je 28. januarja skočil 3 tira pri Virovitici. Škode ni bilo, žrtev tudi ne, samo večurne zamude so imeli vsi vlaki na progi Zagreb—Beograd in obratno. KRANJ Delovni red v čevljarskih delavnicah. — Čevljarski mojstri so po podpisu sporazuma sami sestavili njim ustrezajoč delovni red in ga nekako podtaknili k tarifi, kakor da je bil sprejet na pogajanjih tudi od zastopnikov pomočnikov. Sreski podnačelnik je že na tozadevnih pogajanjih željo mojstrov zavrnil, da bi ta delovni red bil sprejet. V tem delovnem redu so točke, ki nikakor niso sprejemljive za pomočnike. V njem zahtevajo od delavcev več, kakor tovarniška podjetja, čeprav so pri pogajanjih vedno povdarjali, da je treba ločiti delavnice od tovarniških obratov. Sedaj pa hočejo ta delovni red uveljaviti in niti ne \edo, da je veljaven le tedaj, ako je potrjen od Inšpekcije dela in Delavske zbornice in kar je glavno: ako na njega pristanejo pomočniki. Ta nezakoniti delovni red so izobesili v delavnicah ter zahtevajo od pomočnikov pri sprejemu v službo podpis sledeče izjave: »Podpisani izjavljam, da sem delovni red tvrdke... v... od prve do zadnje (21.) točke prečita!, da- sem ga popolnoma razumel in se obvežem, brezpogojno po njem ravnati ter se podvrženi vsem v delovnem redu navedenim sankcijam.« Veletrgovec Ignac Andrašič je bil zaradi prikrite zaloge živil, dne 17. m. m. obsojen na 43 dni zapora, 7250 din denarne kazni, 500 din povprečnine in plačilo sodnih stroškov. An-drašič je vložil priziv. Ravno tako je vložil priziv tudi zastopnik državnega tožilca, ijo-dil je sodnik dr. Oblak. — S tem je menda konec tiste »senzacije«, ki jo je »Gorenjec« serviral svojim bralcem, ko je oblast odkrila to kaznjivo dejanje. Dežurna služba zdravnikov OUZD bo v mesecu februarju 1941 razdeljena sledeče: 2. dr. Pance Pavel, 9. dr. Vrbnjak Vinko, 16. dr. Bezič Josip in 2-3. dr. Bežek Josip. Zavarovance OUZD opozarjamo, naj iščejo zdravniško pomoč ob nedeljah in praznikih pri dežurnem zdravniku samo v neodložljivih primerih. — Izpostava OUZD. ČRNA PRI PREVALJAH Zvišanje zavarovane mezde v bolniškem zavarovanju rudarjev. Ker je indeks življenjskih potrebščin narasel od septembra za preko 31)0 točk, se je na tej podlagi zopet zvišala zavarovana mezda v bolniškem zavarovanju za rudarje svinčenega rudnika v Mežici. Zavarovane mezde so sedaj naslednje: (V oklepaju so mišljene temeljne mezde, da s tem vsak lažje ve, v katero zavarovano kategorijo spada): za 1. kat. (20) 26, za V. kat. (.33) 45, za VI. kat. (40) 67, za VII. kat. (45) 72, za VIII. kat. (48) 75, za IX. kat. (51) 78, za X. kat. (53) 80, za XI. kat. (55) 82. za XII. kat. (60) 87, to je, 1. kat. se je zvišala za 2 din, V. kat. za 4 uin in vse druge ostale za 9 din. S tem Poviškom mezdnih razredov se povišajo tudi mesečni prispevki, hranarina in pogrebnina za urbrlim članom oz. članico. V svrho bolj natančnega pregleda, bo o tozadevnem povišanju izšla v »Delavcu« posebna tabela, nakar že danes opozarjamo. Mesečni prispevki so se povišali s 1. jan. t. I.. dočim se začne hranarina po tem povišku izplače- vati šele s 1. febr. 't. 1. Občina poziva vse lastnike dvokoles in fija-kerskih voz, da prijavijo svoja vozila najka- sneje do 15. februarja t. 1. v občinskem uradu. Taksa za fijakerski voz je din 75. Taksa za dvokolo, ki je prijavljeno din 17, za izstavitev nove knjižice pa je plačat) še din 5. Proti vsakemu lastniku dvokolesa ali fijaker-skega voza, ki ga ne bo Prijavil do danega roka, se bo uvedlo kazensko postopanje. Uradni dnevi okrajnega sodišča na Prevaljah se bodo vršili vsak zadnji četrtek v mescu in sicer ves delovni dan od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure v sejni dvorani občine. Prebivalstvo se ponovno opozarja, da je najstrožje prepovedano vsako približevanje vojaškim objektom, vojašnicam, mostovom in poštnim napravam. Ta prepoved velja ne glede na to, ali so 'ti objekti' zastraženi, ali ne. MEŽICA Drvar se ie smrtno ponesrečil na drči v Thur-novem gozdu pri Mežici. 34 letni drvar Alojzij Kranjc je z drugimi tovariši spravljal hlode s hriba v dolino. Misleč, da je drča, po kateri; so spuščali hlode, prosta, jo je prekoračil. V j tem hipu ie priletel hlod, ki ga je podrl in mu | strl prsni koš. Drugi hlod pa mu je zdrobil desnico in desno nogo. Nesrečnež je bil takoj 1 ■mrtev. Pri spuščanju hlodov po drčah bo pač 1 treba postaviti straže na primernih mestih, ki ! ■bodo opozarjale delavce na nevarnost. LAŠKO Zakaj raSeio nekateri občinski dohodki? — Iz zadnjega obč. obračuna je razvidno, da so zelo porasli dohodki tehtarine, vodarine, taks na meso, nočnin, tržnin, trošarin itd. Uprava je spoznala, da je vse to zasluga obč. uslužbencev, zato jim je vendarle priznala novoletne denarne nagrade. — Svojčas petičniki v Laškem sploh niso imeli prijavljenih vodovodnih izlivk, prh, klosetov, kopalnic itd. Mesarji še nikdar niso toliko plačali taks za zakolj, ker so včasih delali pač brez nadzorstva. Znesek tehtarin' je naravnost rekorden, ker so bile pri tehtnici svojčas manipulacije in je en uslužbenec celo prišel ob službo. Občina bo sedaj nabavila avtomatsko tehtnico in bo vsaka utaja nemogoča. Glede prijav in odjav tujcev je uvedena najstrožja kontrola. Vodovodni' odjenfale.i v Rimskih toplicah dobe v kratkem števce, da se omeji nepotrebna potrošnja vode in dvignejo dohodki. Dobili pa so jih tudi izredno veliki potrošniki v Laškem. Strog je tudi blagajnik, ki odklanja podpore društvom, ki se lahko sama vzdržujejo, ker so sedaj preresni časi. Vse to pa so le zasluge marljivih uslužbencev. Odhor za zimsko pomoč priredi glasbeno in pevsko akademjo s plesom, ki bo v nedeljo, dne 2. februarja ob 4. uri popoldne v prostorih Radio-Therme v Laškem s sodelovanjem domačih umetnikov. Po akademiji bo ples. Cisti dobiček je namenjen akciji za podporo najrevnejšim slojem občine Laško. Vstopnine nii! Dobrodošli vsi, brez razlike! — Odbor. Posebni poročevalec ameriške agencije »United Press«, časnikar Luka Rizzardi, poroča poroča svojim listom med dnugirn: Preskrba s krompirjem je v Belgiji skoro popolnoma ukinjena. Ker je pa v Belgiji kuiomiph eno izmed glavnih prehranjev. sredstev, vzbuja njegovo pomanjkanje v vsej deželi velik j zaskrbljenost. Uradno je sicer določeno, da dlohi v,,aka o-seba dnevno po en funt krompirja, toda za to majhno količino je treba včasih tako dolgo čakati, da velika večina ljudi sploh ne pride pri razdelitvi na vrsto. Nezadovoljnost — predvsem mestnega prebivalstva — je tako Velika, da je moral župan Bruslja izdati na prebival-| stvo poseben letak, kjer praivi: »Kljub vsem prizadevanjem županstva, dobiva mestna tipra-' va tako majhno količino krompirja, da more zadostiti le devetini potrebe, ki jo ie ugoto-vil ! mestni urad z>a racioniranje.« Tudi racioniranje kruha, ki predvideva 225 gramov dnevno za osebo, je za Belgijce zelo huda zadeva. Skoro nemogoče je kupiti v zasedeni Belgiji mast, pa četudi jo sme vsaka oseba kupiti na mesec samo 50 gr! V resnici masti ni nikjer dobiti. Mesa sme vsaka oseba kupiti dnevno 50 gramov, masla pa dobiš na mesec za eno osebo 175 gramov. Ti obroki so torej mikroskopsko majhni. Jajlca, ki so iz- redno draga, se le težko dobijo, ker jih kmetje nočejo prodajati. Če se vprašalno, kaj je povprečno danes Belgijec? Zjutraj košček kruha in skodelice ržene kave, opoldne juho z malo krompir: a, ! če ga je mioge! kje dobiti ter košček mesa, zelenjadne juhe s korenjem ter redko še kako klobasa. Boigati Belgijci si lahko kupijo še vedne ■kuretino in divjačino, katere je dosti na razpolago. Seveda so pa cene blazno visoke in si j povprečen Belgijec takšnega »luksuza« ne moro privoščiti. Tudi cvete povsod v deželi tajna trgovina z ž&vljenjjskimi potrebščinami in je možno doibiti goltove stvari za zelo visoke cene. — Izmed življenjskih potrebščin je danes mogoče doibiti v zasedeni Belgiji po zmerni ceni in v neomejeni količini le sladkor in pa školjke. Romunija je uvedla nov narodni kruh. Tudi v žitorodni Romuniji je nastalo pomanjkanj« kruha. Vlada ie prodala več žita v inozemstvo, kot pai bi ga bila smela. Zato mora sedaj ljudstvo zategniti pas. Izšla je uredba, ki predpisuje, da se sme v državi peči kruh samo v komadih po 800 gramov iz 80 odstotkov pšenice in 20 odstotkov! koruzne moke. Tak hlebček sme stati največ 11 lejev. Ker pa ni mogoče urediti tega vprašanja za vso Romunijo enako, so prefekti dobili nalog, da vsak v svojem delokrogu lahko odredijo po en brezkrušni dan na teden in isicer ob pondeljkih. Delavski pravni svetovalec Zapuščinska razprava (Mežiška dolina) Vprašanje: Lansko jesen je umrl oče moje žene, ki bi morala Podedovati, a se zapuščinska razprava zavlačuje. Ali je mogoče tako stvar na špekulativen način zamolčati, da bi bili dediči oškodovani? Iz istega vzroka hočejo tudi, da bi vzela svoj dolg s posestva Priv. agrarna banka. Kdaj se mora vršiti razprava po umrlem, če je testament in kdaj, če je brez testamenta? Odgovor: Po vsakem umrlem, ki zapusti kako premoženje, se napravi pri sodišču po dospelosti smrtovnice, zapuščinski spis in sodiišče na to izroči zadevo v nadaljnje poslovanje notarju. Notar je dolžan čimpreje sklicati dediče, izvršiti potrebne poizvedbe in razpisati razpravo, če se dediči ne sporazumejo in osporavajo eden drugemu dedne pravice, pošlje notar spis zopet sodišču, da naloži enemu ali1 drugemu v določenem roku pravdno pot. če se zadeva zavlačuje, ima vsak stranka pravico nadzorstvene pritožbe pri starešini okrajnega sodišča in če še to ne bi pomagalo, na predsedstvo okrožnega sodišča. Ker je pri sodišču akt, se torej zadeva zamolčati sploh ne more. Vašo ženo lahko zastopa pri notarju tudi kdo drug, ki pa mora predložiti legalizirano^ Pooblastilo. Pogodba s stavbenikom (Dravska dolina) Vprašanje: Z zidarskim mojstrom sem sklenil pismeno pogodbo za zgradbo stanovanjske hiše v akordnem delu in odplačevanje mesečnih obrokov. Mojster je nekaj časa delal v akordu, potem pa na režijo in sem rnu tudi odplačeval v mesečnih obrokih preteklo leto. Z delom v režiji so se stroški znatno povečali po krivdi mojstra. Tudi delo je slabo opravil in bo moral popravljati za kolavda-cijo. Zidarski mojster hoče sedaj imeti naenkrat plačano celo vsoto, česar jaz ne zmorem. Vsled slabega dela bom imel še velike izdatke, če si> hočem hišo urediti. Prosim nasveta, ker sem že dolga leta naročnik »Delavske Politike«. Odgovor: Če ste se pogodili za odplačevanje v mesečnih obrokih, mojster ne more zahtevati naenkrat plačilo v celoti. Za popravila, ki jih boste izvršili vsled slabega dela zidarskega mojstra, si oskrbite pravočasno dokaze po izvedencu strokovnjaku m boste lahko potem zahtevali od zidarskega mojstra povračilo. Iztožite lahko le tisto škodo, ki ste vk P Zvočni kino Pobrežje 1. in 2. februarja tajnostnl film ,Jfa robili« !!l!!!l!iill!iynilli!!!llill!l!!!!!l!i!!nS!l|'!l!!!!ii'!!!!l!!!!!!illl!!l!!l!'ll!i!ii!!!!!!!i OBVESTILO! Sporočam vsem prijateljem in znancem, da bom llaMiiaijko obrt pok. Ema na Ilicha vodila naprej. Priporočam se torej vsem cenj. odiemalcem z vljudno prošnjo, da v bodoče ostanejo tudi meni naklonjeni. Vdova Matilda ILICH-ova Maribor, Slovenska ulica štev. 6 — Meljska cesta štev. 2 SEDAJ JE ČAS: da za mali denar hranite kolesa čez zimo, ako nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, pospraviti, emajlirati, ni-klati ali chromati. Zelo bodete zadovoljni, ake jih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Kneza Koclja ul. 14, podruž. ogal Ptujske ceste. Telefon 21-30. — Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov. jo že poplačali. Višjih izdatkov vsled režijskega dela najbrž ne boste mogli zahtevati od mojstra, ker sta to najbrž potem sporazumno tako uredila, drugače bi se morali Vi takoj tedaj temu protivitil Skriti sukanec (Črna) Vprašanje : Pri nekem trgovcu sem hotela kupiti sukanec, a mi je uslužbenec rekel, da ga nimajo. V tistem trenutku je drug uslužbenec odprl predal, v katerem sem jaz videla sukanec. To me> je seve upravičeno ogorčilo in sem rekla: »Še pa že zna biti enkrat tako, kakor je že bilo.« Trgovec me je radi tega ovadil, da so me prišli zasliševat orožniki. Ali sem zaradi tega kaznjiva? Odgovor: Iz Vaših navedb sklepamo, da ste že pred orožniki malo preveč govorila; Mislimo pa, da bo zadeva z ozirom na dogodek s sukancem proti Vam po ponovnem zaslišanju ustavljena. Vsekakor bi lahko tudi Vi zahtevala, dia vzamejo orožniki na znanje tudi Vašo prijavo glede sukanca in trgovca 'prijavijo zaradi tega državnemu tožilstvu. Zastaran dolg (Trbovlje) Vprašanje: Sem rudar pri TPD. Leta 1930 sem kupil pri urarju stensko uro za dim 850, proti dogovorjenemu mesečnemu odplačilu. Do oktobra 1934, ko je izbruhnila najhujša rudarska kriza, sem odplačal 550 din, ostanka' nisem mogel več plačevati, ker sem živel v strahovitem pomanjkanju. Med tem časom je urar umrl in Par let za njim še žena. Šeciaj so me začeli naenkrat dediči terjati potom odvetnika na plačilo gornjega dolga. Jaz sem opomin zavrnil, ker smatram dolg zastarelim. Kaj naj storim, če dobim od odvetnika ponovni poziv za plačilo terjatve in njegovih stroškov? Naročnik »Delavske Politike« sem že dolga leta in jo redno plačujem. Odgovor : Ako dolga v zadnjih treh letih niste nikdar izrecno priznali, ali obljubili plačilo, ali na račun dolga kaj plačali; je dolg zastaran in Vam na opomine odvetnika ni treba več odgovarjati. Če bi dobili tožbo od sodišča, se morate točno ob razpisani uri javiti pri sodišču in tam ugovarjati, da je dolg že zastaran ter Vam bodo morali! tožitelji povrniti celo povzročene stroške, poštnino za tožbo, zgubljeni šiht, izdatke za vožnjo k sodišču in za prehrano. Vsakovrstne odpadke papirja In cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43) Marlbort Pobralje, Cankarjeva 16 nakupovala: Narito. Ropaliiki in mitPtujiki-Triiiki c.(OutiofiO ZAHVALA Ob priliki smrti našega dobrega moža, očeta, strica, svaka, brata Itd. g. SORKA MARTINA delavca mestnega elektrlškega podjetja, smo bili deležni vsesplošnega iskrenega sočustvovanja. Vseni najlepša hvala. Posebno pa se zahvaljujemo g. ravnatelju inž. Uršiču, zaupniku Verliču Karlu in Zieserju Konradu ter vsem delavcem in nameščencem elektriškega podjetja za denarno podporo, vsem darovalcem vencev in cvetja, delavskemu društvu „Dc-toljubu" ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti. Maribor dne 30. januarja 1941. Žalujoča žena in otroci. Izdaja in ureluje Adolf Jelen v Maribora. «-t Tiska Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik V. Eržen v Maribora.