%
List slovenskih delavcev v Ameriki*
(The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.)
Stev. 41.
NEW YORK, 4. aprila 1903.
Leto XI.
»i
Omejitev dela.
t*
l'osestuiki rovov se lie ozirajo na izrek komisije.
Scranton, Pa., 3. aprila. Razsodba premogove komisije, je jedva tri dni pravomoČna, toda premogar-ji se že po v sodi pritožujejo, da se posestniki rovov na določbe premogove komisije ne ozirajo, da izrek razlagajo kakor oni sami hočejo in da se za svoje obljube niti ne zmenijo. Oni sedaj zahtevajo, naj premogarji delajo po 10 ur na dan ter Vtemeljujejo svoj zahtev s tem, da se sklicujejo na pomanjkanje premoga. Komisija je premogarjem zagotovila deveturno dnevno delo, radi česar se premogarji naravno branijo delati po 10 ur na dan. Kadi tega pa posestniki rovov sedaj zatrjujejo, da so premogarji sklenili pridelek premoga po možnosti omejiti, kar je komisija izrečno pre povedala. Delavare & Hudson Co. je zahtevala, da bi njeni premogarji delali po 10 ur na dan, česar naravno niso hoteli storiti. Kadi tega se je pa superintendent imenovane družbe, Kose, izjavil: „To je zopet izredni položaj. Premogarji so že zopet prelomili svojo pogodbo in tudi določbe premogove komisije. Premogarji raznih rovbv so se branili dalj nego devet ur na dan delati, dasiravno bi radi tega dobili večjo plačo. Kadar mine devet ur njihovega dela jeduostavno osta-vijo rove. Poročilo komisije veli natančno, da delavci z vzajemnim postopanjem ne smejo omejiti pridelka, ako pa njihovo sedanje ravnanje ni omejitev pridelka, potem ne vem kaj misli komisija s tem stavkom.^
Kakor je Mr. Rose dejal, je vse resnično, toda mesto premogarje. moral hi imenovati posestnike rovov. Slednji se namreč za določbe izreka komisije ne zmenijo in kteri hočejo imeti sedaj od delavcev št* večje dobičke, nego preje. V raznih krajih nastali so m an j i štrajki iz česar sledi, daje bila Kooseveltova komisija za nič.
22 rodbin v nevarnosti.
Včeraj pričelo je goreti v velikej t enem en t ne j hiši št. 172 Kivington 8t., Manhatan Borough v New Vorku. Jedna osoba je zgorela štiri so bile nevarno ranjene. Poslopje je bilo petnadstropno in v hiši je stanovalo 22. rodbin, kterih vsaka ima povprečno jk) osem osob. Goreti je pričelo v malej sobi v dolenjem nadstropju, od kjer se je ogenj hitro iazširjal in dosegel gorenja nadstropja teflr streha. V hiši so stanovali izključno le Židovi, kteri so radi bližajočih se „passa" praznikov vse mostovže na novo pobarvali. lice mesta prihitele so tri sotnije gasilcev. Ljudje so se vsi rešili po rešilnih lestvah, ob kterej priliki je bilo vsč osob ranjeni h. Ko je bil požar že pogašen, našli so v tretjem nadstropju po pol noma v oglje spremenjeno truplo, ktero pa niso zamogli si>oznati jeli mož ko ali žensko.
Me»l tem ko so radovedneži gledali ]K»žar, so žepni tatovi izvrstno l)oslovali. Aretirali so le pet tatov.
Kasneje se je dognalo, da sta pri požaru velike tenementne hiše zgorela 481etni Harris Rothstein in gospa Tauber Lazarus. Rešilna dela so bila radi panike zelo ovirana, radi česar je bilo tudi več osob težko ranjenih.
Ogenj, kteri je provzročil za £8<MX> .škode, je nastal radi pokvarjenih pl i novi h cevi.
Naročajte in priporočajte .Glas Naroda".
Vesti iz juga.
0 vstajah v španskih republikah.
Cape Haitien, Hayti, 3. aprila. Položaj v mestu San Domingo je zelo kritičen. Iz ameriške križarke "Atlanta", ktera je dospela včeraj v San Domingo, izkrcalo se je 50 mornarjev, da stražijo tamošnji generalni konzulat. Vstaši so iz svoje križarke "Presidente", ktera je na strani predsednika Vasqueza, streljali na mesto. Jedna granata priletela je v nemški konzulat. Škoda je e neznatna.
Dne 1. t. m. vršil se je tri ure trajajoči boj med vstaši in vojaštvom ob bregovih reke Osaina. Na obeh straneh je bilo nad 100 mož vsuirtenili in ranjenih.
Predsednik Vasquez zahteva, da <e mesto San Domingo vda, dočim so vstaši sklenili bojevati se do skrajnosti. Oblasti v Macoris so uajbrže zaplenile parnik "New i VTork", kteri bi bil moral že dne 28. tnarca semkaj dospeti.
Caracas, Venezuela, 3. aprila. Ve-nezuelski senat je danes vladi dovolil najeti večje državno posojilo v svrho poravnave evropejskih in lomačih dolgov.
Truxillo, Guatemala, 3. aprila. Vstaši so tukajšnje mesto koncem marca zasedli. Ameriške koristi niso nevarnosti.
Armenska poroka.
Luiza Avikjan, rodom Armenka štora še le 14 let, vložila je pri new-jevseyskeni Chancery sodišču prošnjo za razveljavljen je njenega zakona s Hagapom Avakjanom, kteri je star 50 let. Dne 12. februvari-ja sta se v Londonu v nekej katoliške j cerkvi poročila. Ona je pri-jK>vedovala sodniku, da je ostavila svoje rojstno mestno Diarbekir, azijska Turčija, da odpotuje v Zjed. države, da zasluži tukaj denar. Njen rojak, imenom Takajin je obljubil, da je bode dovedel k ujenej teti v Vest Hoboken, gospej Mariji Vojavan, toda v Marseille jo je prodal dvema Turkoma za $150. S slednjima je prišla zopet v London, kamor je prišel Avakjon, bogat trgovec s premogom iz Boston:« in kteri se je kljub njenim protestom z njo poročil. Dne 2. marca sta dospela v Boston, kjer so ju v naselniškein uradu teden dni pridržali. Gospa Vojajan, ktera je zvedela o poroki svoje nečakinje prišla je v Boston, kjer jej je na-selniška oblast izročila deklico, s ktero se je vrnila v Hoboken. Ivmalo na to je pa tudi njen soprog prišel v Hoboken in j>ouudil teti deklice za svojo ženo $300, toda teta v to ni privolila. Avakjana so zaprli.
Železuica v mehikanskej Califor-_• • •
n{ji.
San Francisco, Cal., 3. aprila, Predsednik republike Mexico, Por-firio Diaz, podelil je E. H. Harri-mannu koncesijo in zemljišče za zgradbo železnice na cariforniskein polotoku. Železnica bode segala od severa do juga imenovanega polotoka in bode v zvezi s Southern Pacific železnico.
Kadi gradnje nove velike želez nice bodo v kratkem v Mexico Ciu-dad inkorporirali novo železniško družbo' imenom Gulf and Imperial Company.
SreSna dedinja.
Gospodična Ravonne Cushmono-va, učiteljica matematike v New Rochelle, N. Y., podedovala je po svojemu stricu svoto $500.000. Vče-raj je pa izjavila, da bode do konca šolskega leta nadalje podučevala in se potem nastanila v Utiki, N. Y. Učiteljica je stara 23 let.
Iz delavskih krogov.
Štrajk stavbenih delavcev.
White Plains, N. Y., 2. aprila. Tukaj in Mount Vernonu, kakor tudi v New Rochelle pričelo je štrajkati nad 2000 stavbenih delavcev.
Tudi stavbeni delavci v Saratogi, Oswego, Glen Falls, Buffalo, Troy, N. Y., Orange, Montclair, Elizabeth, Morristown, Asbury Park, Newark, N. J., Scranton, Shamokin, Pa., Wheeling, W. Va., Cleveland, O.', Indianapolis, Ind., in raznih družili mestih štrajkajo.
Port Chester, N. Y., 2. aprila. 1500 stavbenih delavcev v tukajšnjem mestu, kakor tudi v Rye, Harrisonu in Mamoronecku pričelo je štrajkati. Oni zahtevajo povečanje plače za 28 centov na dan.
Schenectady, N. Y., 2. aprila. Tukajšnji tesarji so pričeli štrajkati in stavbeniki so izjavili, da se boiio z delavci bojevali. Sedaj bodo najeli skabe.
Elizabeth, N. J., 3. aprila. Generalni štrajk stavbenih delavcev je neizogiben, ako kleparski bosi svojim štrajkujočim delavcem ne povečajo plačo.
New Orleans, La., 3. aprila. Tukaj so pričeli včeraj štrajkati stavbeni delavci. Štrajkarji zahtevajo osem urno dnevno delo in G 2.-i centov plače na uro. Dosedaj so dobivali le po 50 centov na uro. Vslu-žbenci poulične železnice .stavili so družbi svoje zahteve. Oni zahtevajo vpeljavo osemurnega dnevnega dela in 25 centov plače na uro. Tudi zahtevajo, da družba nastavi izključno le unijske delavce.
Columbus, Ohio, 4. aprila. Sodnik Bigger izdal je začasno sodno prepoved proti štrajkujočim stavbenim delavcem in onim tukajšnjih pivovarn. Vsled tega jim je za hranjeno izpostavljati svoje straže in tako preprečiti uvažanje skabov. Radi štrajka pivovarniških delavcev včeraj tukaj ni bilo mogoče dobiti pive.
,,Pobožni" delovodja.
Webster, Mass., 2. aprila. Vod stvo tkalnice v Grosvenordale je včeraj odslovilo delovodjo Nessen-gerja, kteri je skušal, da bi vsi delavci imenovane tovarne pristopili k nekej pobožnej „bratovščini", ktere predsednik je bil on saui. Ker pa neki mašinist ni hotel pristopiti In vzeti „škapulirja", ga je odslovil. Ko so posestniki tovarne o tem zvedeli, so čudnega „man gerja" odslovili.
Povečanje plače.
Baltimore, Md., 2. aprila. Tukajšnja United Railway Company je včeraj zvečer naznanila svojim vslužbencem, da dobč za 10 odstotkov povečano plačo, ktera vest je delavce veselo iznenadila, kaiti družba jim je povečala plačo prostovoljno. Imenovana družba kontrolira vse proge tukajšnjih pouličnih železnic. Dosedaj so dobivali vslu žbenci po 14| centov na uro in so delali po 12 ur na dan. Od slej v nadalje bodo pa dobivali po 16 ct. na uro.
Protiustavni zakon.
Indianapolis, Ind., 3. aprila. Po stavodajalstvo države Indiane je proglasilo zakon, kteri določa, da morajo državni, county ali pa mestni delavci dobiti najmanj po 20 centov na uro, protiustavnim, ker ni v soglasju s pogodbeno svobodo. Sodišče je svojo razsodbo vteine ljilo s tem, da trdi, ako ima pravico določiti minimalno plačo, zamore potemtakem tudi maksimalno plačo delavcem, ceno živilam in drugim f stvarem določiti, kar pa nikakor ni ustavno.
Nesreča na morju?
2400 potnikov v nevarnosti.
St. Pierre, otok Miquelon, via North Sydney, C. B., 4. aprila. Francoska parnika "Burgundia" in "Notre Dame de Salut", ktera sta dne 17. marca odpljula iz St. Malo, Francija, na St. Pierre, še sedaj nista semkaj dospela. Oba parnika bi morala priti semkaj že pred osmimi dnevi, radi česar zavladala je na otoku, kakor tudi v Franciji, splošna bojazen, da oba parnika nista ponesrečila. Na parnikih je 2400 potnikov, večinoma francoski ribiči, kteri pridejo vsako leto na lov na polenovke.
Da parnika še sedaj nista dospela do svojega cilja, je temu brezdvom-no vzrok kaka nesreča. Upati je, da v slučaju, da je bil jeden parnik pokvarjen, sedaj drugi pljuje z njim zajedno. Vendar se je pa, bati najhujšega, radi česar so meščani prosili governerja, naj slednji pozove francosko vlado za odpošiljatev vojne ladije, ktera bode iskala zgubljena parnika.
Tekom zadnjih tednov vladali so na severnem Atlantskem oceanu veliki viharji. Raziui tega prihajajo sedaj vsaki dan poročila o prezgodaj pojavi ledenikov, kteri so izredno veliki. Prihajajoči pa ni k i in jadranke, ktere so pljule istim pravcein,.kakor zgubljena parnika, niso na svojem potu nijednega obeli parnikov opazili.
Mornarji, kterim je morje ob sedanjem letnem času dobi o znano, trdijo, da sta se parnika najbrže z možtvom in potniki vred potopila in da o njih nihče več ne bode slišal. Sedaj že 10 dni neprestano razsaja vihar in mnogo ladij je že za vedno zginolo.
Sedaj bodo od tukaj odposlali poštni parnik "Pro Patria", da išče oba parnika.
Mala otoka Miquelon in St. Pierre, južno od New Found Landa sta francoska posest. Prebivalstvo se preživlja večinoma z ribištvom. Glavno mesto je vas St. Pierre, ktera ima 4265 prebivalcev.
Nezgoda na železnici.
Northfield, V t, 4. aprila. Po-nočni ekspresni vlak Central Ver-mont železnice, je na potu iz Bostona v Montreal, skočil raz tir. Lo-motiva in trije vozovi so bili razdejani in so padli po nasipu navzdol. Kurilec je bil na mestu usmrten, ostalemu možtvo in potnikom se ni ničesar zgodilo.
Yihar in sneg.
Chicago, 111., 4. aprila. Včeraj je obiskal naše mesto severni vihar s snegom, kteri je razdejal brzojavno zvezo z drugimi mesti. Vihar je razsajal po Illinoisu in Wisconsinu ter družili severozapadnih državah ves dan.
Denver, Colo., 4. aprila. Včeraj razsajal je po vsej državi Colorado jak vihar. Železniški promet je deloma nemogoč. Ob prelazu Com-bres obtičal je vlak Denver & Rio Grande železnice v. snegu.
Rodbinska žaloigra.
Kansas City, Mo., 2. aprila. V hipnej blaznosti streljal je včeraj Frank Candee na svojega brata Mathan B. Candee j a in na svojo sestro Olino Candeejevo, klera oba je smrtno ranil. Na to je tudi sebe skušal usmrtiti, vendar se je pa le raniL
673et;«tera;in GT^kratJv jeei.
Ana Fordova v Elizabeth, N. J., praznovala je minoli četrtek svoj 67 rojstni dan s tem, da je morala iti 67tič v ječo. Ona je nepoboljšljiva pijanka in je tekom zadnjih 20 let prebila 15 let v ječi.
Vstaja v Macedoniji.
Rusija podpira vstaše i
Berolin, 2. aprila. Tukajšnji list „Lokal-Anzoiger" trdi, da se Rusija pripravlja na dvojno vojsko, in sicer na ono proti Turčiji, ktero bode baje ona sama potom tajnega podpiranja vstašev v Macedoniji izzvala, dočim bode Rusija tudi na dalj nem iztoku pričela z vojsko. Domačini v Mandžuriji so se namreč vprli, radi česar mora vojni minister Kuropatkin nemudoma odpotovati proti iztoku.
„Lokal-Anzeiger" smelo trdi. da R usija na skrivaj podpira mace-donske vstaše, dasiravno uradoma želi postopati vzajemno z drugimi evropskimi silami.
Ruski vojaški atašej v Parizu, polkovnik Lazarev, je pozval vodje macedonske vstaje, naj izgotove načrte za revolucijo, ktere glavno vodstvo ni na Balkanu, temveč v Petrogradu.
Polkovnik Lazarov mora vodje vstaje denarno podpirati in je ravno pred par dnevi vročil macedon-skemu vodju Petrovu svoto 100.000 frankov. Vojska na Balkanu je baš radi tega neizogibna.
Paris, 3. aprila. Francosko mini-sterstvo inostranili del dobilo je uradno obvestilo, da je turška via da odposlala več čet vojaštva v Albanijo. Tudi se uradoma potrjuje, da je bil ruski konzul povodom škipetarskega napada na Mitrovico ranjen. Albanska četa je štela 2000 mož, kteri o reformah na Balkanu nečejo ničesar vedeti, dasiravno jih je Turčija sprejela.
Radi opozicije Albancev proti reformam postalo je balkansko vprašanje še bolj zamotano. Rusija je bolgarsko vlado posvarila, da v slučaju, da pomaga Macedoncem, ne sme računati na rusko pomoč.
Carigrad, 3. aprila. Na ruskega konzula v Mitrovici, M. Ščerbina, jo streljal neki albanski vojak, kteri je bil usmrten v boju pri Mitrovici. Konzul je na hrbtu nevarno ranjen. Konzul je v spremstvu turškega vojaštva 9dšel, da si ogleda baterije, kose je izvršil napad. Napadalec je tudi streljal na konzularnega kavasa (vojaškega čuvaja), kterega pa ni zadel. Takoj na to je konzulovo spremstvo ustrelilo napadalca.
Carigrad, 3. aprila. Veliki vezir je osobno obiskal tukajšnje rusko poslaništvo in izrazil obžalovanje radi napada na konzula Ščerbina. Tudi sultan in ministerstvo inostranili zadev so poslali poslaniku izraze obžalovanja.
Belgrad, Srbija, 3. aprila. Ker je turška vlada ob meji Stare Srbije pomnožila svoje vojaštvo, je tudi Srbija to storila in namerava sedaj pozvati rezervno vojaštvo -pod zastave.
Paris, 3. aprila. Ministerstvo inostranili del dobilo je oficijelno obvestilo, da je sultan olposlal divizijo vojaštva v Albanijo.
V diplomatičnih krogih, se trdi. da bode albanska opozicija izzvala nove neprilike na Balkanu.
Carigrad, 4. aprila. Uradoma se iz Monastira poroča, da se je prebivalstvo pokrajine Ohrida, kjer je kacih 30 vasi; vprlo proti Turkom. Vstaše podpirajo organizirane čete in pravoslavni škof. Sedaj so obkolili v gorah severno od Ohride zbrano turško vojaštvo, ktero se je pa z velikimi zgubami rešilo.
Dasiravno je seda/ položaj v Mi-trovici ter Prištini imrneji, so v Carigradu radi vstaje Škipetarov v velikih skrbeh. Sedaj so nastali tudi v neposrednej bližini Novega Bazarja nemiri, radi česar bode Avstrija najbrže razširila svojo
»okupacijo« po vsem sandžaku do M itrovice.
Carigrad, via Sofija, Bolgarska, 4. aprila. Sultan odposlal v Albanijo posebno poslaništvo, ktero obstoji iz jednega mulaka in treh ški-petarskih uradnikov. Njihova naloga je skušati rodove Škipetarov pomiriti. Ako se jim pa to ne posreči, izdali bodo svoj ultimatum Skipetari, kot pogorski junaki, tanovih odposlancev najbrže^fiiti
sprejeli ne bodo.	y
Poroča se, da namerava 16.000 djakovskih in ipeških Škipetarov napotiti se proti Mitrovici, da maščujejo svoje usmrtene rojake.
Carigrad, 4. aprila. Vstaši ter turško vojaštvo so se v pokrajini Ohndi bojevali. V bitki je bilo nad 1000 mož usmrtenih in ranjenih.
Solun, Turčija, 4. aprila. Vstaši so razstrelili železnicni most, ki vodi čez reko A^išto blizo Drame. Vsi brzojavne žice so porezane. Drama je kacih 30 milj daleč od Seresa v Macedoniji.
Štrajk v St. Louisu.
St. Louis, Mo., 3. aprila. Na razstavnem prostoru pričeli so danes štrajkati krivci razstavnih poslopij iu njihovi pomočniki, ker jim podjetniki niso hoteli dati večjo plačo. Tudi 200 železniških delav-cev na razstavnem prostoru pridružilo se je štrajkarjem. Oni zahtevajo mesto 81.80 82 dnevne plače in osem urno dnevno delo.
Proti severnem tečajp^
Ottawa, Canada, 4. aprila. Kapitan Bernier naprosil je ministerstvo mornarstva in ribištva, da mu da na razpolago leseni parnik, kteri bode vreden kacih $80.000 in s ktenm bode odpljul proti severnem tečaju. Vlada bode njegovej prošnji brezdvomno ugodila.
Razstrelba v rovn.
Wilkesbarre, Pa., 4. aprila. Vro-' vu št. 5 od Lehigh & Wilkesbarre Coal Company pripetila se je včeraj popoludne razstrelba plinov, ktera je privabila k vhodu velika množico ljudi, ker se je prvotno domnevalo, da je več premogarjev ponesrečilo.
K sreči pa v onem delu rova ni bilo premogarjev, tako da razstrelba m napravila skoraj nikake škode in je razbila le vrata pri ventilatorju. Ogenj, kteri je nastal po razstrelbi v rovu, so kmalu pogasili.
10.000 premogarjev Strdka.
Saginaw, Mich., 2. aprila. Včeraj so zaprli tukajšnje rove mehkega premoga, kajti premogarji pričakujejo odloka glede razpošiljanja naloženih vozov. Kacih 10 tisoč premogarjev praznuje.
Starogrško.
Lykurgus, postavodajalec špartan-* naredil je iz svojih someščanov (nzorne ljudi slede moči, srčnosti, polnosti in odkritosrčnosti. Mladina bila je postavno primorana spoljneva-ti vso predpise slede vtrjenja telesa ni nravnosti. Se dandanes, ko v strm-jenju za vsakdanji kruh ljudje pozabijo na zdravje života, čudimo se tem krepostim starih Grkov. Res hi mogoče sedanjemu rodu toliko časa žrtvovati za telesne vtrjenje, kakor so to Jahko storili oni hrabri junaki,vendar si pa lahko pomagamo ako pijemo Tmerovo zdravilno grenko vino. ker Z njim obdržimo si zdravje in telesno moč. To zdravilno grenko vino je prav prijetna pijača, ktera človeka osveži in je dobra za bolne in zdrave ker prve ozdravi, druge pa zdrave obdrži. Kdor hoče imeti zdravo kri. (dobro prebavljenje ali kdor trpi na zabasanosti, naj samo to vino pije ker mu bode gotovo pomagalo. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah' in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 Ashland Ave., Chicago, U^


t
Entered January 13, 1902, as second-class matter, Post Office atNew York, N. Y., Act of Congress of March 3d, 1879.
..Glas Naroda".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAYEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko . .$3—,
.. pol leta Za Evropo za vse leto .
„ pol leta . „ četrt leta V Evropo pošiljamo list številki.
1.50, . gld. 7-50, . gld. 3.75 . gld. 1.80 skupno dve
,Glas Naroda" izhaja vsak torek četrtek in soboto.
„GLAS NARODA"
(»Voice of the People")
Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plač;;
30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti
se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in ^»ošiljatvam naredite naslov:
„GLAS NARODA",
109 Greenwich St., New York, City. — Telefon 3795 Cortlandt. —
Finančni polom.
Nedavno smo v treh zaporednih člankih pod istim napisom po lastnem prepričanju zatrjevali, da nam je mogoče že v kratkem času pričakovati finančni polom, kteremu bode naravno sledila tudi obrtna kriza; tem povodom smo tudi navedli vzroke, kteri nam jamčijo, da se nam ni bati, da nastopi splošni polom nepričakovano in iznenadljivo, pač pa se zamore to zgoditi čez leto in dan, ali pa še preje, nego mislimo.
Od onih dni do danes so se pa znamenja, ktera so tudi povodom vseh prejšnjih kriz prorokovala propast marsikake eksistence izredno namnožila, tako da smatramo umestnim, tozadevno vprašanje tudi v nadaljnem današnjem članku razinotrivati.
Velike finančne krize pri nas nikakor niso kaj izvanrednega in so žo čestokrat prvzrčile v Američanih veliko bedo. Da ne segamo predaleč v minolo dobo, pričnimo z letom 1847 v kterem letu je nastal polom v oktobru, kteri pa ni dolgo trajal, dočim je oni leta 1857 napravil nepopisno opustošenje, ktero so še le po dolzih letih zopet popravili. Tudi v letu 1866 1877, 1884 in 1893 so sledile katastrofe, toraj ne le finančne krize, temveč pravi gospodarski polomi, kterih posledica je bila dolgotrajno pomanj kanje in beda.
Ako toraj računamo le po letih in ako okolščin, ktere so med tem nastale ne vpoštevamo, moramo nehote priti do zaključka, da bi kriza morala že nastopiti; ker se pa pravočasno ni pojavila, mora biti sedaj tolikanj obČutneja, ali je pa sploh ne bode. Vendar smo pa že preje dokazovali, kako more sedanje zjedinjenje kapitala in njegovih koristi preprečiti katastrofo tako, da ravnokar navedene trditve ne morejo biti merodajne.
Glavna točka, ktero nikakor ne smemo pustiti iz vida, je dejstvo, da se je naše finančno razmerje z Evropo izdatno preinačilo. Do leta 1901 je naša izvozna trgovina stalno in hitro napredovala, dočim se je uvoz z ozi-rom na naraščajoče število prebival stva sicer tudi povečal, vendar pa le malenkostno v primeri z izvozom. Od k ta 1895—1901 se je izvozna trgovina skoraj za 80 odstotkov povečala, dočim je uvoz le za 9 odstotkov na-rastel. Naravno, da so imeli Američani radi tega od Evropejcev tirjati ogromne s vote denarja, ktere so za-mogli v slučaju potrebe takoj dobiti. Toda v minolem letu je postal naš izvoz v Evropo za 105 milijonov dolarjev man ji, dočim se je vrednost uvoza za 89 milijonov dolarjev povečala radi česar so naši denarni zavodi s sindikati vred v Evropi vzeli ogromne ■vote na posodo ter postali dolžniki Evrope, dočim so bili malo preje upniki Evropejcev. To nam dokazuje nazadovanje evropske obrti, kar je posledica dejstva, da so Evropejci ■voj denar uložili pri nas, ali v ino-cematvu.
V očigled temu »o pa govorice mol a la Morgan, kteri se vedno zatrjujejo, da bode prosper i teta še v
nadalje trajala, skoraj brezpomembne Veliki kapitaliti in pred vsem^naši trusti skušajo pred vsem prodati do-sedaj še ne prodane listine svojih podjetij, ker pa Evropa že par let ne sega več tako hlastno po ameriških vrednostnih listinah in jih redno nazaj pošilja, mora baš ameriško ljudstvo vse one »vrednosti" ameriških sindikatov porabiti za se.
Tudi dejstvo, da količina izdelkov in pridelkov neprestano narašča nas ne sme varati. Doba izredno velike prosperitete doseže običajno svoj vrhunec neposredno pred katastrofo in sicer tako, da se še vedno, čes tokrat celo v dvojnej meri dela, d as i ravno odjemalcev ni več. Pri tem mo ramo tudi pripomniti, da so bruto prihodki železnice vedno večji dokler bode pridelek napredoval, dočim se je že sedaj dokazalo, da so čisti dobički železnice vedno manji. Isto to se je pojavilotudi stoprav pred krizo 1883-18S4 in 1893, kar dokazuje, da so železnice dobo prosperitete s svojimi velikimi dohodki v to porabile, da so zgradile postranske proge in razna izboljšanja, ktera nikakor niso bila potrebna. Dohodke so toraj deloma le spekulativno porabili, toraj nekako nesmiselno in zapravljivo.
Pri vsem tem moramo pa omeniti še neko pojavo, ktera je v gotovem oziru najvažneja. Delavci so namreč vedno še le potem deležni prosperitete, kadar slednja že propada. Do najnovejšega časa delavci nikakor niso bili deželni prosperitete, dasiravno so imeli primeroma dokaj stalno delo. Povišanje plače skoraj da ne moremo vpoštevati, kajti s povišanjem delavskih plač zajodno podražile so se tudi vse potrebščine; še le sedaj, ko dobe delavci nadaljno povišanje plače, se bode delavcem bolje godilo, nego pred tremi ali štirimi leti. Vspehi štrajka premogarjev, pa bili veliki ali majhni, so dali tudi ostalim delavskim krogom povod, zahtevati povečanje plače, dsiravno le z malim vspehom Baš štrajk 18.000 tkalcev v Lowell Mass., nam dokazuje, koko trdovratno se branijo delodajalci ugoditi zahtevam svojih delavcev. V tem slučaju so oni izjavili, da v lOodstotno povečanje plače ne morejo privoliti ker je tekmovanje južnih tovarn, v kterih delajo zamorci, preveliko. Povsod i. kjer tovarnarji mesto da bi povečali svojim delavceira plačo, svoje tovarne raje zapro, pa delavcem n<-preostane nič druzega. nego delati za majhno plačo, ali pa več mesecev praznovati. V obeh slučajih trpi- pa le odjemalci škodo.
Na tak način se znamenja bližajoče se krize vedno bolj muože in ako s slednja tudi tako hitro ne pojavi, temu pomanjkanje materijala gotovo ni vzrok. Kadarkoli pa nastane polom: on bode toliko strašneji in občutneji kolikor večji bode izdelovanj«1 pred njim.	>
Iz naših kolonij.
Položaj v J o 1 o.
Manila, 3. aprila. Položaj na Jolo se je izdatno poboljšal. Glavar Pa-gliman Hasan, najmogočneji vseli glavarjev je nedavno obiskal polkovnika Wallace, kteri mu je pojasnil ameriško politiko, na kar je obljubil, da bode miren. Med posameznimi rodovi vlada neprestani prepir, toda ljudstvo v novejšem času Američanom ni več sovražno. General Davis namerava na sredi otoka vstanoviti večjo vojaško postajo, ktera bode skrbela za mir in red. Vlada želi razne pogodbe s sultanom razveljaviti, ker slednje niso v soglasju z ameriškimi zakoni. Vlada bode tudi vstanpvila posebno vlado za Morote. Sedaj vladajo še glavarji, in vojaštvo skrbi le za to, da glavarji ubeglih sužnjev ne dobe nazaj. Kljub temu papoligamija in suženjstvo še vedno obstoji.
Velikodušni Castro.
Caracas, Venezuela, 3. aprila. Bivši predsednik republike Venezuele, general Ignacio Andrade, je nedavno prosil Castra, naj mu dovoli vrniti se s svojo rodbino v Venezuelo in objednem zatrdil, da bode lojalen in vdan sedanjej vladi. Castro mu je odgovoril, da je vsaki čas dobrodošel.
Ponosni Hidalgo.
Colon, Colombia, 4. aprila. Clan kongresa Alejandro Orellao naznanja, da je on proti sprejetju pogodbe glede Panamskega prekopa, kajti bolje je biti siromašen, nego nečasten. Colombia naj stori za prekop kar more, toda patrijotizem prepoveduje odstopiti tudi pedanj zemlje, ktero dedje ostavili svojim potomcem.	'
■ . ,1 ■ • itj
Dopisi.
Braddoek, Pa., 1. aprila.
Kojakoji naznanjam, da se je v Vilmerdingu blizo tukajšnjega mesta pripetila krvava žaloigra med tamošnjiuii katoliškimi duhovniki.
Irski duhovnik Rev. Tedeus O. Sullivan, streljal je namreč na svoja pomočnika duhovna Rev. Vorda in Fr. Bonevantano, kteri slednji je rodom Italijan. Prvoiinenovanega je zadel v glavo in je le malo manjkalo, da ni bil na mestu usmrten. Bonevantano je pa zadet v roko, toda bil bi gotovo vsmrten, da ni bežal.'
Napadalec je po svojem groznem činu odšel v svojo sobo, kjer je plakal. Ko so prišli ponj redarji, jim je dejal, da so vsi ljudje proti njemu in njegovej službi. to so ga aretirali.
Kaj je bilo vzrok groznemu činu, še ni znano. Vendar pa naj bode temu vzrok k teri koli, je vendar skrajno žalostno, ako vidimo v dvajsetem stoletju, kteri so vzroki, da vera peša. Po tacih vzgledih *se temu nikakor ne smemo čuditi.
Pozdrav rojakom.
Ivan Genu. La Salle, 111., 1. aprila.
Društvo sv. Barbare št.:», spada joše k J. S. K. .1., je imelo dne 20. marca svoje glavno zborovanje, ktero se je vršilo v najlepšem redu.
A' odbor za leto 1903 so bili izvo I jeni sledeči člani:
Mat. Kump. predsednikom; .Mat. Strohen, podpredsednikom; Danilo Badovinac, I. tajnikom; Ivan \"o-grič, II. tajnikom; Ivan Ivanuš, zapisnikarjem; Anton Dežinan, blagajnikom: Mat. Hribornik, zastoj* nikom; Ivan Pelko, rediteljem; Iv. Modir, poslancem; Frank Peterim st. in Mat. 1'ovše, zastavonoše; Josip (.Tašparič in Anton .Teres, nad zornika bolniškega odseka. Bolnike obiskuje sedem udov od seje do seje, počen ši od prvega, redno do zadnjega. Jernej Vogrič in Josip Bregač. j»regledovalca knjig.
V	bolniški odsek sta izvoljena pri Jones rovu št. 1: Josip Herma-kora in Ivan .lurman.
Pri Cement Works. Utica, 111.: Josip Penza in Josip Lipovec.
Vsi obiskovalci se morajo vdele žiti mesečnih sej. Društvena seja se vrši dvakrat v mesecu in sicer prvo in drugo nedeljo po 10. dnevu.
Dne 20. aprila vrši se volitev odposlanca k glavnemu zborovanju J. S. K. .1. v Omahi, Neb. Kadi tega prosim najnljudneje vse tide, da pregledajo tudi Jednotinu pravila, predno se vrši seja. 1'dje stanujoči izven mesta, naj pošiljajo listine in mesečnino prvemu tajniku.
Srčnim pozdravom
Danilo Badovinac. tajnik.
Calumet, Mich., 1. aprila.
Pri nas na Calumetu imamo še precej snega, vendar nam pa vedno topleji solnčni žarki obetajo, da se bodo tudi zadnji zimski znaki kmalu morali umakniti splomladi. Vendar pa o vremenskih pojavali ni moj namen pisati, kajti za nas člane J. S. K. Jednote je važneje, da o tej zadevi na tem mestu nekoliko razmotrivamo.
V	zadnjih številkah „Glasa Naroda" eital sem razne dopise, nanašajoče se na glavno zborovanje J. S. K. Jednote, v kterih razni dopisniki svetujejo, kako naj bi se štedil denar povodom glavnega Jednoti-nega zborovanja.
Ker bi bilo to zelo potrebno, štejem si v dolžnost, da tudi jaz stavim tozadevne predloge, in sicer:
1.	Glavno zborovanje naj se vrši vsako tretje leto in
2.	da vsako društvo, pa bodisi tudi največje, pošilja le po dva delegata, dočim naj inauja društva pošiljajo k zborovanju le po jedne-ga delegata. Prav majhna društva naj pa svoje predloge pismeno naznanijo, ktere predloge bodo zastopali pri zborovanju drugi delegatje, kar bi bilo istotako dobro, kakor če bi odposlali svoje delegate:
3.	da se da L tajniku mesečna plača, in da on opravlja samo jed-notina dela natančno in vestno. Ostali uradniki naj pa dobivajo plačo po previdnosti, kajti oni imajo poleg tega opravila itak še druge službe. Uradniki J. S. K. J. naj
se pa razdele tako, da dobimo sposobne uradnike, kajti tudi pri raznih majhnih društvih imamo sposobne može. Po prijateljstvu in protekciji uradnikov ni voliti, tem J več edino le po zmnožnesti. Urad-t niki naj i>olože dobro jamstvo ali bond, tako da se Jednotini člani z ozirom na finance Jedn te sigurni, ker le to je trdna podlaga društva.
Želeti bi tudi bilo, da ima vsako krajevno društvo svoje knjige, v ktere se vknjižijo pošiljat ve na Jednoto, assessment!, prihodki, iz-datki itd. Tudi naj se pobotnice hranijo, kajti le na ta način je'potem mogoče tudi Jednotine knjige kontrolirati z ozirom na njihovo pravilnost. Naobratno zamore pa tudi Jednota kontrolirati društva. Podpora naj ostane pri starem, toraj nespremenjena.
Končno pa prosim, da si vsa krajevna društva izvolijo delegatom resne može, ne pa take, kterih glavni namen je ogledati mesto Omaho v Nebraski in kteri m je Jednota deveta briga.	„ ..
,	. , . .	-Nice, rraneija. 2. apr. Pri dirki
Pozdrav vsem rojakom in bratom avtomobilov med tukajšnjim mestom
Hrvatom, „Glasu Naroda" pa že- in L a Turbie, je bil včeraj vsmrten lim obilo naročnikov in najboljše grof Elliot Zborovski iz New Yorka. vspehe.	Jurij Kralj. Zborovskega avtomobil je padel inon
je z vso silo priletel ob skalo ter na mestn mrtev obležal. Njegov voznik je smrtno ranjen. Grofiea Zbor. v-ka pričakovala je svojega soproga v La
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo
sv* Barbare
f
v Forest City........ Pennsylvania.
fnkorporirano 31. januarja 1902 t Pennsylyanjji.
Odborniki:
John ŽnidauSič, predsednik. Martin Kastelic, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Trelc, II. tajnik. Martin Muhič, blagajnik.
Gospodarski in računski odbor:
Anton Gekmovšek, Martin Gerčman, Josip G okenc, Josip Zalak.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: .T. Telban, Box 007, Forest Ji y, Pennsylvania.
GlmdJo ..fllAS NARODA".
Evropejske in druge vesti.
je pa že več let živel v
v Petrograd. Italijo naj-
„Wireless" — dnevni časnik.
V Avalonu na otokn Santa Cata- Turbie.
lina, ob obrežju južne Californije,	„ [?roi Zborowski ie hil ameriški
, i • i ' o-	• , - J	Poljak, vendar
pričel je dne 2d. marca izhajati	kondomi.)
dnevni časnik „The Wireless," Paris, * 2. apr. Včeraj se je tukaj
kteri objavlja brezžična brzojavna	vršil dvoboj med Prevostom in bratom
poročila. Lastnik lista .fč „Los	Mile. Eme Touretove. Slednji je bil
Angeles Times". Otok je bil pred	na roki ranien-
iznajdbo brezžičnega brzojava po- G°slTiL T'^va je kakor smo
. , . r	poročali, dvakrat vstrelila na Pre-
polnoraa osamljen in prebivalci so	vosta.
zvedeli le one novice, ktere so do- Petrograd, apr. Car Nikolaj iz bili od mornarjev in golobov listo-	dal je ukaz. kter; oprosti občine od nošev. Prvo izdajo lista (1000 izti-	direktnih državnih, / mstvenih in kosov) so v jednej uri razprodali,	mu'li;llli!l	. ,
, ' . .	,.T ^	7 1 etri »grad, 3. apr. her so ženske
istotako se ie zgodilo tudi z drusro	„i,,r ♦ i-- . i -- -	......
j	Ul"t>u	slušat elj ice t ukajšnjega vsnuedisca
izdajo. Kasneje so ljudje ponujali provzročde „nemm so oblasti n.e-po rl za številko lista.	, dicinske ženske oddelke razpustili.
Petrograd. 3, apr. V tukajšnjih Hetty (ireene in pasji davek. vladinih krogih se zatrjuje, da so ru-Gospa Hetty (ireene, baje najbo ski «b*t<>ktivi iz Italije priposlali to-gatej.ša ženska v Ameriki, je svoje ™™ir\y™h vest
.	.	, . "'cfa bode»ear potovanj«
stanovanje stev. 1201 Washington	bržo pr(,sravil
St., Hoboken, N. J., za vedno osta-	Budimpešta, 3. apr. ..Ztakpplavci"
vila. Predno je pa Hoboken osta-	Ordod.v, poročnik Kralj in T. Kubik.
vila. pri jjovedo vala je svojim so se-	so s svojim zrakoplavom ponesrečili.
dam, da oblasti velikega pomor- Z"kopl1av	Iuiriirtf' Pirana
,	.. . .	. vzdignil, radi cesar so padli na neko
skega mesta proti njej ne postopajo str,.ho. Vlii Trije ranjeni. pravično, ker so zahtevale $2 davka Rim, 3. apr. ..Popolo Komuno" obod psa njene hčerke.	javlja brzojav i/. .Milana, kteri poro-Ona se ne bode nikjer nastanila, t'a- so se tamkaj pripetile velike
kjer zahtevajo oblasti pasji davek. so''ijalisti<;ne ^monstraeije radi are-n i -.i	• • •	-ii • tiranja (jo<nza, kterega so dne l'<5
\ Hoookenu jej je ugajalo, ker je	v T- i-
J J J ' J marcii aretirali v Jsapulju radi zar<.
tamkaj dobila stanovanje mnogo	te proti earu Nikolaju. Socijalisti
ceneje nego v New Yorku in ker je	so pred ruskim konzulatom peli neko
tamkaj ni nihče motil Hol>oken bi	soeijalistično himno, na kar jih je
bilo pravo idealno mesto, ako bi	policija prepo<iila- Štiri osobe so bile
tamkaj ne pobirali iiasji davek. Se- ^t?!!'11«/ i> •
J 1 . . J	Kim, J. apr. Princ Colonna. župan
daj namerava iti s svojimi 50. mi- tukajšnjega mesta, dobil je od itali
lijoni dolarjev v Chicagi.	janske vlade uradno obvestilo, da bo
de angležki kralj Edward obiskal me
lionet* Strajka.	sto Rim koncem tega meseca. Ob tej
Seattle, Wash., 2. aprila. Štrajk priliki bode Edward obiskal tudi pa-
složabnikov tukajšnje železnice je peža: vendar	ne vozil v
i!' kraljevem, temveč v zasebnem vozu. končan, kajti včeraj popoludne so v tt - o t, ,• vx	, J 1 , ,	isice, I raneija, 3. apr. Kadi smrti
strajkarji jednoglasno sklenib z de- grofa E. Zborowskega, kteri je pri lom zopet pričeti. Kompromis med tekmovalnej vožnji avtomobilov pone-obema strankama je izposloval taj- srečil, prepovedala je francoska via-
nik trgovinske zbornice.	j*1*1	take vožnje.
| Paris, 3. apr. Vsi policijski pre-Ustrelili delavskega organi- I fekti pričeli so verskim rodovom na-zatorja. znanjati, da se morajo raziti. Novi . tu i -i zakon določa, da mora 25 podučujočih Chicago, 111., 4. aprila. Povodom verskih redov, kteri imajo 15.964 re-zborovanja pritožbenega odseka tu- dovnikov, raziti. Razun teh, mora kajšnje Federation of Labor, prišlo Francijo ostaviti 3040 nadaljnih reje včeraj zvečer do napada na orga- dovnikov. Redovi imajo še 15 dni ča nizatorja W. H. Castlemana, o3 sa za razid- . International She t Metal Workers- ^f Lmon. Organizatorje trikrat zadet ward. Njegova yaehta se je vsidrala in smrtno ranjen. Castleman je pri- pri arsenalu, kjer se je nabrala šel pred tremi meseci v Chicago Jn °£romna nmožica ljudstva. Kralja vstanovil tukaj odsek imenovane	.....
unye, dasiravno so te vrste delavci v kterej vesla 80 mornarjev. Oba v Chicagi ze nad 20 let organizira- kralja sta govorila poldrugo uro, na ni. Uradniki starejše organizacije kar sta historično galero ostavila. so trdili, da Castleman ni zastoj>-	sta oblečena v admiralovej
nik unijskih delavcev temveč daje ""i^0™-
prišel v Chicago le radi tega, da	apr" ^T^l	S°
_	fe ; tako slabe, da mora vlada dne 17. apr.
bi sejal neslogo. Končno so hoteli vzeti nadaljnih $72,500.000 na po-delavci potom razsodišča dognati, sodo.
ktero obeh organizacij je pripoznati Beuthen, nem. Poljska, 3. aprila kot pravo.
Morilec je brez sledu zgiuol.
Edwarda je sprejel kralj Carlos, kteri se je pripeljal k yachti s svojo ga
Povodenj na jugu.
V tukajšnjem rovu Luiza. pripetila se je razstrelba plinov. Več premogarjev je baje usmrtenih. Dosedaj so prinesli na površje štiri mrtve in se-._ „ . _ .	dem težko ranjenih. Pri rešilnem de-
°lIeans' Lav 4. aprila. Iz iu 8ta bila dva delavca vamrtena.
^ icksburga, Miss., poroča, da cena Pogreša se še več delavcev.
bombažu hitro raste, kajti voda je' Kairo, Egiptr 3. apr. V raznih de-
pri Lake Providence preplavila naj- lih E^Pta pojavila se je kuga. V
boljše bombaževe nasade, Toda f1.eks^riji	se je več slu-
čajev kolere
je podrla jezove pri Natchez in Aden5 A'rabijaf 3. apr. ^ 29: Monroe, Miss.	marca prišlo je med Somalci in an-
gležkim vojaštvom južno od Domata do vročega bojaf v kterem je bilo 29 Somalcev vsmrtenih in mnogo ranjenih, predno so se v redu umaknili. Angleži baje nimajo nikaeih zgub. V zadnjem času bilo je v raznih krajih 40 Somalcev vsmrtenih. Razun tega so jim Angleži vkradli tudi 1400 velblodov.
Peking. :5. apr. Vstaši v pokrajini K^ang Si so zmagali cesarsko vojaštvo pod vodstvom Liu ('how. Vstaši so zasedli vsa pota in mnogo mest.
Kiel Nemčija. apr. Cesar Viljem je dospel semkaj in se ukreal -n:i yacht o ,Hohenzollem", na kterej odpotuje v Kodanj, <la obišče tamošnji dvor.
lierolin, 4. apr. ..Kidturna" nemška vlada je izdala zopet novi „za-kon" proti Poljakom, kterih število Vedno narašča, »ločim ono Nemcev stalno nazaduje.
P.trts, 4. apr. Tukaj se definitivno zatrjuje. <la bode angležki kralj po svojem obisku v Rimu tudi oficijelno obiskal predsednika Loubeta v Parizu, kjer bode ostal 4 ali 5 dni.
Madrid, 4. apr. Tukajšnji dijaki se danes priredili demonstracije pred ministerstvom notranjih zadev, radi napada policije na dijake v Sala-manki. I lijaki so metali kamenje na kočijo ministra notranjih zadev. ?enjor Maura. Policija je razgrajače razgnala. Več »lijakov je bilo ranjenih in aretiranih.
Catania. Sicilija, 4. apr. Tukaj in v okoli<-i bilo j<* včeraj čutiti jak potres.
Johannesburg, juž. Afrika. 4. apr Semkaj so dospele prošnje za naselitev 30.000 Fincev.
Shanghai, 4. apr. Iz Fu Changa še poroča, da je dne 12. marca dospelo tjakaj mnogo vojaštva, ktero odide v Sian Fu v pokrajini Shen Si. Princ Tuan in general Tung Fu Siang sta poslala cesarici vdovi ultimatum, s kteri m zahtevata takojšno odstavije-nje cesarja, mesto kterega naj postane cesar Pu Chun. V nasprotnem slučaju bode Tuan vstanovil iz pokrajin SI len Si in Kian Fu posebno neodvisno kraljestvo z glavnim mestom Sian Fu.
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Oceanic 2. apr. iz Liverpoola s 1700 potniki.
Deu tsehland 3. apr. iz Hamburga s 608 potniki. Koenigin Luise 3. apr. iz Bremena.
Dospeti imajo:
Southwark iz Antwerpena. Belgravia iz Hamburga. L'mbria iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Pottsdam iz Rotterdama.
Odpljuli eo:
Southwark 4. apr. v Antwerpen. Waldersee 4. apr. v Hambug. Campania 4. apr. v Liverpool. Odpljuli bodo:
Kaiser Wilhelm der Grosse 7. apr.
v Bremen. Oceanic 8. apr. v Liverpool. Rotterdam 8. apr. v Rotterdam. Koenigin Louise 9. apr. v Bremen. Deutochland 9. apr. v Hamburg. La Bretagne 9. apr. v Havre. Kroonland 11. apr. v Antwerpen. Belgravia 11. apr. v Genovo. tJmbria 11. apr. v Liverpool. New York 15. apr. v Southampton. Potsdam 15. apr. v Rotterdam. Teutonic 15. apr. v Liverpool. Moltke IG apr. v Hamburg. La Lorraine 16. apr. v Havre. Zeeland 18. apr. v Antwerpen. Kronprinz Wilhelm 18 apr. v Bremen.
Pensylvania 18. apr. v Hamburg. Ivernia 18. apr. v Liverpool.

If!
Jugoslovanska Katoliška Jednota,
Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John Hahjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: Josip Pbzdikc, 1202 S. 13th St., Omaha, Neb. I. tajnik: Josip Agnič, P O. Box 266, Ely, Minn. IL tajnik: John Lovšin, P. O. Box 291, Ely, Minn. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI: Ivan Pakiž, P. O. Box 278, Ely, Minn. Mike Zunič, 431 7th St., Caluinet> Mich. Josip Goeišek, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa.
POROTNI ODBOR: John Keržišnik, predsednik, P. O. Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne j>ošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
NAZNANILO.
Imena zastopnikov krajevnih društev pri glavnem zborovanju: Za drnštvo sv. Janeza Krstnika št. 37, Cleveland, O., Joe Perko.
Društvam spadajoči m d. S. K. Jednote naznanjam, da se bliža čas glavnega zborovanja, zato naj društva meseca aprila izvolijo odposlance in jih naznanijo odboru Jednote, da imena odposlancev priobčimo v glasilu.
Na svidanje dne 5. julija v Ornahi, Neb.!
Josip Agnič, I. tajnik.
Drobnosti.
Ker se nam je v soboto 4. aprila T»ri tiskar. ,<em stroju med tiskom dogodila nezgoda, smo nad tisoč iz-tisov morali še le v ponedeljek tiskati in kasneje odposlati.
V Ameriko se je odpeljalo dne 21 ponori z južnega kolodvora 30 onob.
Na Nemško se je odpeljalo dne 20. marca iz Ljubljane 116 hrvaških delavcev, Odpeljali so se na Westfalsko.
Umrl je dne. 20. marca popoludne vpokojerii stotnik g. Anton Vidič.
I'mrl je v Gorici notar Josip Kavčič v starosti 84. let. N. v m. p.
Konkurz Schumi. Po Ljubljani se raznašajo najčudnejše govorice o trgovcu Konradu Schumiju, ki je odšei v Ameriko, ter s tem ubegom potegnil svojega očeta v konkurs. Nekateri vtxlo eelo natančno povedati, koliko tisočakov je Konrad Scinuni odnesel v Ameriko. Ne rečemo, da Konrad Schumi ni iinel volje za to, verne pa. da mu ni bilo mogoče kaj odnesti Schumi je odnesel v Ameriko v najboljšem slučaju pur stotakov. Kakor znano, je prišel Konrad Schumi pred štirimi meseci v konkurs, ker ni mogel plačati svojih obveznosti. Tedaj se je s svojimi upniki poravnal in oče je ves zaljubljen v svojega sina in v njegovo nadarjenost podpisal dotične poravnavne menice. Konrad Schumi pa je imel v Zagrebu zastavljeno večjo množino blaga in poravnava se je dosegla le s pogojem, da to zastavljeno blago reši. Konrad Schumi je storil, a ne s svojim denarjem, ker tega ni imel, marveč z denarjem "Gospodarske zveze", oziroma "Ljudske posojilnice", s katero je bil že prej v zvezi. Zadeta je v prvi vrsti "Gospodarska zveza", sodi se, da ima izgube najmanj 80.000 K. in da bo morala sama napovedati konkurs.
Sam ovadil se je policiji posestnik Ivan Zlobec, Orle št, 5, da si je meseca svečana na ime Val. Škrjanea posestnika ti a Selu št. 5, sleparskim potom pridobil posojilo 1000 K. Od pri slepar j ene svote je porabil 120 K, ostalo je prinesel nazaj. Policija je zlobca pridržala v zaporu in ga tekom popoldne izročila deželnemu sodišču.
tatvine že kaznovana, obsodilo jo je sodišče na osem mesecev težke ječe-2) Karol Jerančič, tapetnik iz Most je grozil dne 2. januarja Johani Črne, s katero je imel 8 let ljubavno razmerje iz jeze, ker ga je odslovila, z besedami: "danes je zate in zame zadnji večer;" teden kasneje jo je po z gnojnimi vilami sunil v život in jo je pri tem le slučajno lahko telesno , »oškodoval, tudi njeno mater je opazno z vilami ranil na levo gorenje stegno, in vrh tega razbil jedno šipo; jbsojen je bil na jedno leto težke ječe. Prance G1 avail, sploh Pikovni-kov, posestnika sin v Strahomeru, je pml domačo hišo vsled prej nastalega prepira fanta Fran-Hjta, fjlava-aa s oepinom 2krat tako po glavi, da s«.- je ta z besedami: "imam že za-dosti" nezavesten zgrudil na tla. Obdolženec dejanje taji; sodišče mu je priznalo 7 mesecev težke ječe. 4. Alojzij Borišek, delavec iz Dol j noja loga je'bil od trgovca Jesenkota na Starem trgu v tem hipu zasaeen, ko je snel pred prodajalnico viseče hlače ter hotel z njimi oditi; pa tudi v Vi-drgi je nekemu mlinarju 8 K vredne škornje izmaknil, crkovniku v Litiji je pa vzel uro budilko; sploh se mora reči, da je obtoženec nevaren tat. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe, po prestani kazni se pa uvede proti njemu policijsko nadzorstvo. 5. Janez Pivk, posestnik v Travnem vrhu je letos 8. januarja patroluječe-mu orožniku, ki je zasledoval znanega hudodelca Janeza Maklavčiča na tega vprašanje, če ga je kaj videl, in kedaj se je pri njem zadnjikrat oglasil, da je bil na sv. Štefana zadnjikrat v njegovi hiši, kar se je pa za neresnico izkazalo. Pivk se zagovarja s tem: da je iz bojazni pred Miklavčičem orožniku podal napačne informacije; sodišče ga je obsodilo na 30 K denarne globe.
Novice. Zaradi ščuvanja zoper carja so zaprli v Petrburgu dva topni-čarska častnika. Pri njima se je našlo več brošur, s katerimi sta vojake nagovarjala k neposlušnosti in žaro-- — Za pogrebne stroške H. Wolfa ; podaril cesar 600 kron. Tudi za časa bolezni je dajal cesar komponistu vsako leto 1200 K. — Z motiko je ubil v Treviso 601etno grofico Onigo njen vrtnar. — Magistrat v Bolcanu kaznoval prošta Trenkwalderja za 100 kron, ker je velel za papežev jubilej zvoniti z velikim zvonom, dasi je bilo to zaradi slabega zvonika prepovedano. — Umrl je veliki župan simakega komitata, P. Gjurkovič, ki je nedavno spremljal srbsko kraljevo dvojico v Krušedol. — Proslava leta 1848 padlim so priredili v nedeljo na Dunaju socialni demokratje. Na centralnem pokopališču se je zbralo do 100.000 osob. Govorilo se je skoraj vseh avstrijskih jezikih. Mir se ni kalil. — Strašna rodbinska drama. V Berolinu se je zastrupil s plinom gostilničar Melz z ženo in tremi otroci. — Avstrijska industrijska razstava se bo vršila prihodnje leto v Londonu z državno podporo. — Poneverjalec dragih kamnov, Tauber, je priznal, da je zbežal z Dunaja, ker se je polastil zaupanega mu blaga za svoto 250.000 K. — Trije mornarji so utonili pri Bodenbachu. — „Junaški" nadporoč-nik. Zunaj Zagreba je podrl neki nadporočnik policijskega čuvaja s kolesom na tla. Ker ga je hotel čuvaj pridržati, da dožene njegovo indenti-teto, je nadporočnik potegnil sabljo ter čuvaja dvakrat vsekel preko gla-e. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. — Nova epidemija v Slavoniji. Med otroci v sremskem okraju se je pojavila nevarna nalezljiva bolezen (struma). Dosedaj je umrlo 30 Urok. Legar še tudi vedno razsaja.
Zadolžena prineezinja. Princezinja Aleksandra Isenburg, najboljša pri-ateljica bivše princezinje Luize, je vsled visokih dolgov pobegnila. — Bolezen princezinje, Windischgraetz je nastala vsled preranega poroda. Sedaj je princezinja zopet iz vsake nevarnosti. — Šest Tudarjev je zasulo v Bochmnu. Dosedaj jih še niso izkopali. — V Bellerbergu pri Ulmu je kmet Weickman umoril in razsekal svojega očeta in mater s sekiro in pobil vso živino. — Serum zoper legar je iznašel londonski zdravnik dr. Mac Fayden. Iznajditejl trdi, da se bo dala njegovim serum zdraviti vsaka bolezen, tudi tuberkidoza in rak. — Za talijansko univerzo v/Trstu vprizori-li so dne 22. marca vseučiliščniki v Rimu velik shod. — Zaradi detomora so zaprli v Darmstadtu baronico Seckendorf-Ruesselheim. — Vlagatelji svetovaelavske posojilnice so imeli v Pragi shod. Konštatiralo se je. da še primanjkuje 2V2 mil. kron. — V Mostaru je umrl ugleden meščan Andrija Smoljan, star 104 leta. Zapušča SO potomcev. — V Bugojni se jeobesil premožni mohamedan Idrus-beg Hadžibegovič Kopčič. — Zagrebška trgovska in obrtna zbornica si zgradi veliko palačo. Kiparska dela so poverjena domačemu kiparju g. Rud. V al dec u. — Kneippovo zdrav-ljišče v Krapini je deloma že zgrajeno ter se otvori že v letošnji sezoni. Zdravilišče bo upravljal naš znani rojak Okič Jereb.
Svojo mater pretepel. Dne 19. marca zvečer je prišel delavec Mihael Vojska, Bohoričeve ulice št. 25 v Ljubljani pijan domov in se spri s svojo materjo, katero je z metlo tako pretepel, da ima na glavi več ran.
V gozdu na Nanosu je nastal pred nedavnem velik požar. Najbrže je bil ogenj iz hudobnosti provzročen. Koliko je škode se še ne ve..
Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri ljubljanskem dež. sodišču, 1) Po lastnem priznanju je brezposelna natakarica Ana Mrežan iz Su-hegadola vzela 2. novembra m. 1. v Ljubljani iz posesti Ignacija in Frančiške Železni k 1 zlat prstan, zlato uro z verižico in 12 K v gotovini potem pa pobegnila; ker je bila zaradi
Obrekovanja za plačilo. Zanimiva tožba za ločitev zakona se je odigrala pred dunajsk m sodiščem. Neki ugledni tovarnar, ki je bil poročen z neko znano umetnico ter imel ž njo dva otroka, je dobil nekega dne, ko je žena bivala v kopališču, obisk neznanega gospoda, ki mu je pravil, da ga žena vara z nekim častnikom v kopališču. Povedal je tudi, da je častnik pripravljen pričati o ženini nezvestobi p'red sodiščem, ako mu tovarnar izplača 1000 K. Tovarnar je to storil irt vložil ti>žbo na ločitev zakona Častnik je navedel take dokaze, da je sodišče razveljavilo zakon iz ženine krivde. Senatu pa se le ni zdelo čast nikovo postopanje posebno kavalirsko ter ga je ovadilo častnemu sodišču, ki je častnika degradovalo. Sedaj j® tudi tovarnar verjel ženi, da je bila obdolžitev zoper njeno čast izmišljena, kajti'resnica je le bila, da se je godil med njo in častnikom nedolžen „flirt". Mož je vsled tega svojo ločeno ženo zopet sprejel k sebi.
Avstro-ogrski konzulat v Mitrovici Ni še dolgo temu, kar smo poročali da je Rusija nastavila v Mitrovici t Stari Srbiji svojega konzula. Sedaj poročajo, da je sultan ugodil prošnji naše vlade, da se vstanovi ravno tam tudi avstro-ogrski konzulat.Za to mesto je določen dosedanji konzul Baru.vitee Zambur.
Turški gasilci. V Carigradu imajo dokaj čudno požarno brambo. Predno smejo gasilci o priliki požara na lice mesta, morajo prositi — sultana za dovoljenje. Uzrok temu je pa sledeči: V poletju leta 1887 pričelo je blizo Yildiz Kioska goreti. Grof Szechenyi. ustanovitelj in vodja carigrajske požarne brambe, se je takrat z vsemi gasilci napotil proti požaru in vodil gasilce memo Yildiz Kioska. Abdul Hamid, kteri živi v neprestanem strahu pred zarotniki, slišal jj ropot konjskih kopit in vozov, trobent an je rogov in kričanje ljudi. Tako je mislil, da se je v Carigradu pričela vstaja. Ko je pa zvedel, da so gasilci prouzročili ves šum, postal je tako jezen, da je ukazal družbo gasilcev takoj razpustiti. Naslednji dan je svoj ukaz sicer preklical, toda zajedno ukazal, da gasilci ne smejo nikoli brez njegovega dovoljenja na ulico. Ta ukaz vladarja vseh pravovernih obstoji še dandanašnji. Ker pa v Carigradu nimajo niti mestnega brzo-java, niti telefona, morajo gasilci vselej pigmeno prositi za dovoljenje s svojimi brizgalnicami priti na uli :e, tako da pridejo na mesto požara običajno še le tedaj, ko je že vse zgo relo.
NAZNANILO.
Srečkanje za uro v dobrodelni namen. dobila je srečka št. 94. ktero je imel jfosp. Alojzij Prime, Pueblo, Colo.
S poštovanjem M. Pogorele, c. of B. Schuette, 52 State St., Chicago, Illinois.
Na milijone steklenic se vsako leto izgotovi za vsakoletno vpo rabo Anchor Pain Expelleria, naj boljšega zdravila proti revmatizmu in nervoznosti. 25c in 50c.
KJE JE?
TOMAŽ MERŠAK, doma iz Vozeni-ce na Štajerskem. V Ameriko je prišel pred 15 leti in se nastanil v new-yorskej državi pri nekem farmer ju na kar je odšel nekam proti zapadu Kdor rojakov ve kaj o njem, naj naznani njegov naslov njegovemu bratu Fran Meršak Bessemer, Pa,,. Box 168. 14 ap.
NAZNANILO.
Društvo sv. Alojzija v Braddocku. Pa., naznanja vsem članom bivajočim izved Braddocka, kakor tudi drugim rojakom, da društvo priredi spoved; spovedovati pride gosp. Zalokar. Spoved se prične 10. maja popoludne in se konča 11. maja (4. nedelja po Ve-likej noči). Spoved se bode vršila v nemškej cerkvi sv. Josipa v Braddocku, Pa.
Rojake vabi k vdeležbi ODBOR.
NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Braddocku, Pa., ima svoje redne mesečno seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankiu Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matev/ Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, II. tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat blagajnikom. Linhard, Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: J os. Pere, Ivan Zgonc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati.
Društveniki agitirajte v priti dru-tva!	ODBOR.
4 apr 04
KJE JE? NEŽA BLATNIK, v samskem stanu se je pisala Knavs; ž njo je pobegnil tudi nje zapeljivec Anton G orli i k. l)ne 18. marca, ko smo bili vsi na delu, odpeljal mi je ženo in dva dečka. Starejemu dečku je ime Frank in je *tar 5 let ter je na desno oko ■slep. (Mlajši je 14 mesecev star, ime mu je Jože ter je popolnoma zdrav. Kdor mi ženo in nje zapeljivea spravi na varno, da ju potem najdem, mu plačam $20, ali pa naj mi brzojavno naznani, kje se nahajata. Moj naslov je: Frank Blatnik, P. O. Box 7/ Redstone, Colo.	(4apr)
KJE JE? IVAN KALAI, doma iz Brin blizo Ogulina na Hrvatskem; ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj mi blagovoli naznaniti: Nik Voinovič, Horr. Mont., Park Co.	4 ap.
NAZNANILO. Dobro izvežbanih delavcev, Slovencev, Hrvatov in tudi druzih narodnosti se ne branim, potrebujem. Delo ni težavno, je stalno dokler je kaj drobiža, delo je pa tako: izvrstno pivo piti, vsake vrste smotke kaditi, dobro domače vino piti, več vrst žganje ali jeruš piti; kdor zna dobro kegljati, mu ni treba plačati, kegljišče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje* Ako kterega to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje na raz polaganje prav po ceni proti »cash' Za obilen obisk se priporoča: JAKOB MARTINČIČ, salooner, Surunit, Illinois.
Pozor! Slovenci! Pozor!
Mlin na prodaj s štirimi tečaji, jed-mm stopom, velika vodna moč vode Temenica", 10 metrov oddaljen od železničnega tira pri velikej cesti. Mlin je jedini na omenjenej vodi in najbolje obiskovan.
Proda se pod ugodnimi pogoji za 8000 goldinarjev.
Ponudbe in vprašanja poslati je: Josip Klavžer, Sv. Stepan, pošta Trebnje, 7apr)	Krain. Austria.
Lepa domačija
v Gotni vasi V4 ure od Novega mesta Hiša, hlev, kašče, kozolec in svinjaki vse v najboljšem stanju; njive, travniki, pašniki in gozdom, vsega skupaj 22 oralov, na prodaj. Cena 4500 g 1 d. Franc Gerbeis,
Gotna vas pri Rudolfovem, 7 apr) «^^®Krain, Austria.
Ekspresm parnik

kaiser wilhelm der gr0sse
odpljuje dne 7. aprila ob 10/uri v Bremen.
-1_
Ekspresni parnik
odpljuje dne 9. aprila v Hamburg.
Rojake, kteri se nameravajo s temi parniki podati v staro domovino, opozorujemo, da se začasno oglasijo, ker ti parniki so vedno prenapolnjeni zaradi hitre vožnje in naj brzo pišejo jkmI naslovom:
_FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York.
Piruhe
pošiljajo naši rojaki kaj radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda naj-rajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, najvest-nej e in najceneje preskrbi:
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., — NEW YORK.
Cemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam	. - A -
100 kron av. vel], za S20.45
in 15 centov poštarine, ktera pa ostane za Si.oo ali $1.000
VABILO
NA
I C - IfcT I O,
KATEREGA PRIREDI
SLOVENSKO K AT. PODP. DRUŠTO SV. JOŽEFA St.23, J.S.K. J. v nedeljo, dne 26. aprila 1903
v Glen Park-u, v San Francisco, Cal.
VSTOPNINA L'5 CENTOV.
Da je Glen Park v r-tiui prijeten | ira tudi druge igre v zabavo starim in mi ni treba omenjati, ker to ve vsakdo j mladim. Dobiti bode izvrstna sveža v San Francisco in okolici. Pol ure je. piva po 5 ct. kozarec in tudi druge oddaljen iz sredine mesta, zato je po- pijače in jedila. Jcdnotine brate in treba vzeti Harrison ali .Mission St.J sploh Slovence in brate Hrvate vabi električno caro. Na prostornem pavi- k obilni udeležbi Ionu bode igrala avstrijska godba.
Kegljišče je na razpolago in poleg te-	DRUŠTVENI ODBOR
Kranjsko katol podiorno društvo PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
v Clevelandu. Ohio.
Odbor za leto 1003 je: Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Street.
Podpredsednik.* Anton Ogrinc, 3
Norwood St. I. tajnik: John Avsec, 104 Case Ave. H. tajnik: Anton Sepic, 796 St. Clair St.
Blagajnik: Lorene Petkovšek. 185Yz
E. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Anton Novak, John Petkovšek, John Jalovec. Maršal: John Levstik. Pisatelj pohotnih bukvic: Andrej Kremžar.
Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v „Jaittes Hali". 1716 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Naslov za pisma je: John Avsec, 104 Case Ave., Cleveland, Ohio.
Rojakom, kteri potujejo skozi Du-rango na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprl? novo gostilno
avstrijska domovina
poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako. pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar bode va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami.
Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE,
Durango, Colo
N1RJLVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 35 do 45 ct salona.
Dobro belo vino in muskatele po 45 ct. galona.
Staro belo vino po 50 ct. galona. Reesline: po 55 ct. ealona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 ga-lon skupaj. Naročilom spod 50 galon ic potreba še posebej pridejati $2 za posodo. — Poskušnjo pošljem zastonj.
S spoštovanjem.
ŠTEFAN 4AKSHE,
P. O. Box 77. Crockett, California. Contra Costa Co.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni	* \
SALOON, "
498 Corner 4tli k Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine* smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo.
r obilen obisk se priporoča: (3lde)	John Puhelc.
Nižje opdpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz East Helena, Mont., v Aldridge, Mont., in tu odprl novo urejeni
saloon,
t kterim točim redno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY i« prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem
MARTIN RAUH,
Aldridge, Mont., Park Co.
Cenjenim it „akom naznanjali da so
HARMONIKE
ktere j az izdelujem v Washington!! patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodr jdjemalci zadovoljili. Najto]>leie » priporoča
John Golob,
2C3 Bridge St. Joliet, Illinois.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da sem otvoril ...
trgovino z vinom,
in sicer prodajam dobra californij-ska vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Zjed. državah. Za obila naročila se priporoča
s spoštovanjem M. ROGINA, Box 46, Crockett, California. . . . - ...	31 dec.
Naravna Kalifornijska
vina na prodaj.
t>obro črno vino po 50 do 60
galon a posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct palnn s posodo vred.
izvrstnatropavica cd $2.5O-$3.O0
galon b posodo vred. Manj nefgo deset galon naj nihfte naroča, ker manje količine aitrem razpošiljati. Zajedno s naročilom naj gg. narofeniki dopo6le$o dai-ar oriroma Money Order.
Spoštovanjem:
Nik. Radovicby
594Vermont St. San Francisc^Cal
J. Radmelich
pripoi jca Slovencem in £.voj
436 Watson Avenue, Butte, Mi
Vedno bodem točil sveže piv< fina kalilo, niška vina, vsake žganj e, prodajal izvrstne in ntOjV^a postregel s iedili.
obilen poset se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte,

Le jediio ure.
Spisala A. Krandjevskaja.
(Konec.)
Ona bi najraje vse ljudi mirnih in ravnodušnih čustev z njihovimi logičnimi argumenti vred ugonobila.. Najraje bi glasno zaklicala v svet: Prokleta bodi kultura in napredek prokleta historično dokazana potreba logika, prokleta bodi bodoča sreča človeštva, ako rabimo za to srečo živa pokopališča in gomile.... Življenje je človeku dano in nihče na svetu nima pravice življenje pokončati ▼gonobiti. In vendar zakopujejo življenje. Vsak dan zakopajo na milijone ljudi; oni gredo v temne grobover oni »o vsaki trenotek pripravljeni dočakati smrt____Dan za dnevom, stoletje za stoletjem, generacija za generacijo. Kakor konji, nemo in potr-^ peiljivo, brez bojazni, kakor bedaki »haojeni so ljudje v večno prisilno de-loTVe da bi kedaj zagrešili kaki zločin, prenašajo kazni največjih zločincev, največjih lopovov---- Vse živ
Ijenje ne poznati solnca, svetlobe in
zraka____ živeti kakor žival, kakor
golazen v vlažnosti in v temi dihati strup in pričakovati vsaki trenotek
am rt.	„	.
"O moj Bog, moj Bog, moj Bog! Dihala je skrajno težko iu vila z ro kami... obup jej je trgal srce, žaket jo je hotela zadušiti, v glavi jej je tolklo in po životu je čutila, kakor da je obdana s plamenom, radi česar se je pričela tresti.
Prvič v svoj »'in življenju obču-la je Sočutje z ljudmi, kteri z njo niso bili niti sorodui, niti jej niso bili poznani. Tudi preje se jej je dozdevalo da jih ljubi in da so H dragi in ona je premišljevala o mukah ljudi, toda sedaj jo je pričel oni nepopisni in večni jad človeštva zbadati v srce, kakor oetrobrušeni uož.
Ona ni imeLi dovolj moči, da bi svojo dušno bolest premagala; padla je vznak na postelj in pri tem zakričala. kakor da jo hoče kdo umoriti.
Marfa Ivanovna je prišla v sobo Rjabuškine zaspana in oblečena le v spodnei obleki. Za njo je prihajal
rdravnik.
"Histerična!" vzkliknil je zdravnik okrenivši se v stran, nii kar je. nekam
Za jedno minuto se je vrnil oblečen v čevlje in nočno suknjo.
"Na, na, na..." pomiril je Rjabu-skino strogo; vendar se je njegov
glas tresel.
"No, no, izpite ta lek. To so živci
živci H*	.
«0 ne, ne!" odvrnila je Rjabuskina čistim 'glasom, s kterim je porazila histerično ihtenje. "Ne,ne. temu mso
živci krivi... ne, ne----Toda... saj
ni mogoče živeti!"
"Zapomnite vendar, živeti ni mogoče, živeti ne smemo!" vzkliknila je strastno in ozbilno. "Nihče ne sme ži veti, niti jaz, niti oni, nihče na tem svetu ne sme živeti, ako traja nadalje vse ono, kar sem videla. Oh oni premogarji Ona smrdljiva, temna jama! Razumete? Bila sem tamkaj le jedno uro... le jedno uro... in sedaj sem zastrupljena. .. in oni! Oni žive tam dan in noč, vse življenje!...57 Pri teh besedah je sunila zdravnika v ledje, se prijela za glavo ter se pričelo majati, kakor bi bila blazna.
"Moj Bog, moj Bog! Kako je mogoče hoditi nad gomilami živih pokopanih ter sanjati o sreči, jednakosti in svobodi ?... Kako je mogoče imenovati "delo", "poklic", kteri pomen jr. in predočuje pekel na zemlji? Ne člo vek mora od vsega tega postati bla-asen. In iz njenih motnih, suhih oči gledala je blaznost, obraz je bil bled in na čelu so se svetile znojne kapljice.
"Človek mora postati blazen"... ponavljala je jrlasno v jedno mer. Potem je zopet jezno pahnila od seb« zdravnika, kteri je ponovno skušal dati Rjabuškini zdravila in jo prisi liti, da je zavžije. "Ako se vsega tegf zavedamo, ter vse občutimo, potem je nemogoče živeti... ali... ali pa....
moramo nekaj storiti---- Toda ka?
storiti? Kaj? Kaj?" kričala je na vse grlo in pri tem zrla z radoznalimi c mi v obraze zdravnika in njegove soproge, ktera oba sta ' xlpetih belih srajcah izgledala, kal-o^ -troci.
"Kaj naj storimo, i ne bode vee mogoče kupiti srečo jednega z nepopisnimi mukami druzega? — "
In, ko se je spomnila, da nihče ne more odgovoriti na navedeno strašno osodepolno vprašanje, ktero je pravo prokletstvo človeštva, da jej nihče ne more povedati, čemu vladajo tamkaj muka, nesreča in smrt, ko seje vsega tega ' spomnila, pričela je trpko in obupno jokati... In radi joka se tresoča, padla je zopet na postelj in dolgo jokala, dokler ni postala popolnoma nezavestna.
na zanimivo srradivo; nikakor jej ni ugajalo gledati lia svoj program in zaznamke, ktere je stoprav pred jed-liim dnevom s takim veseljem zabiijezila. Kajti ono, kar je preje v njenem srcu živelo kot gradivo, spremenilo se je v sklqeo rano, ktera bi provzročila ■ bup, ako se je kedo dotakne. In kaj iti zamogla s pomočjo svojih zabilje-. kov doseči? Ona, mlada pisateljica, pričetnica, z malim dvomljivim talentom, kteri ne pozna besed, da opi-g bedo človeštva, s krvjo namočeno zemljo. Malej, šipkej ženski so take besede nepoznane, in tudi vsem ljudem so nepoznane....
Bolna, razburjena in pretresena bežala je iz onega življenja, ktero je i olno bolesti. In prvič v svojem* živilu ju pojavilo se je v njenem srcu uučno vprašanje: Kaj je storiti? Kaj ? Kaj i
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVATI, PREXOVl.JEKT
SIDRO

Pain Expeller
knajboljši lek zoper
REUHATTZEM,
POZOSTITICO, POBAGRO itd.
in razne r en matične neprilike.
SAnO: 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio-
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rodeče vino po 45 ct. gral., bele IK> Go ct. ga Ion. Najboljši domači <1 rožni k štiri galone za 811. Za Ohio, IVnnsvlvnTiijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj- Vino je najlniljše vrste ter ga imam skupaj v sodili i>o 1200 ga!on. Pošljem ga ne manj kot 25 ga Ion.
^ Naročilom je priložiti denar.
C. 1 n.i j • n:t.:nc : 1 tla, ,-jb-finstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
jaloon pri »Triglava",
517 So. Center Ave., blizu ig. alice, kjer točim pristno uležan^
-ATLAS"
pivo, izvrstni whiskey, .Liajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonje aost rojakov, gledal bodem v prvej ?rsti za točno in solidno postrežbo. > sak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom!
Mohor Mladič,
317 So. Center Av., blizo 19. ul.f CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone: 1722 Morgan.
In prihodnji dan je ostavka Hote-jevko, ne da bi nabirala nadaljnega icradiva. Ona ni zamogla dnt^ače, ne-go nekako sramežljivo se spominjati
Math. Gr&hek,
1201—1203 Oor. M osa in Santa Fee Ave,
PUEBLO, CDLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogG možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijsta blaga
In železninev zalogi ima tudi Tri tterjevo grenko vino.
Pošiljam denarje v start domovino najceneje in najhitreje
ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK. lastnik
BODI
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter post reži svojemu možu j; z lepim kosom pečenke, kukoršuo dobiš pri
telefon kadar dotpei na kako poKtajo v York in a© ve* kako priti k Fa. Sakserju. Po^i.fii tteviiko 3795 OortlaDdt in govori alnvp^ai ;
Martin Geršižu
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo.
Telefon: 439 Union.
r?' Govori so v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se roja! » in drugim bratom Slovanom	3Iartiu Geršič, last:i:
previden ako pošiljaš novce v staro domovino. Zato se vedno obrni na Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str., New York, ker ta le najbrže in najceneje postreže.
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
^ s^irooi^r -^r
od gospoda J. Stublerja
v Duluth,	217 W- Superior St,
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lei>o prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodue listke ter pošiljam denar t staro domovino. Rojakom preskrbi m delo, kteri delajo po stimuli. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem.
Se spoštovanjem	v	(31 jI*
Josip Scharabon.
Prodajamo, dajemo na posodo, t? opravi jamo in zamenjamo
pisalne stroje,
(TYPEWRITERS)
pripravljene tudi za slovanske jezike.
Prodajamo priprave;h>trojem.	^JU^fc^
Prodajamo'posamezue^dele.
Preskrbimo stenogiafe inposlo-J valce lia stroju.
ALI VAM ZAM0REM0 POSTRECl?
Remington Typew.iter Company,
327 Broadway, New Yorlf, N. Y.
OrinnagniB Generale Tran^tMm
Fraessslra paraSirs^ea. rf
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS 8VICG-L8HSE3UK UUBUAKP
POŠTNI PARN1KI SO: am vijak«.................. 12.000 too. 35.000 konjskih moči.
, La Lorraine", La SaToie", La Touraine1', ,, „
,L" ^qiiilaine", „ „
,La Bretagne",........
,La Champagne".......
i2.ccc io.ooo IO.OOO 8.000
8.000
25.OOO
i2.000 I6.OCO 9.000 9.OOO 9.000
.,La Gascogne'%....................... ....... 8.000
Parciki o.dpljujejo cd sedaj naprej vedno ob četrtkih ob ic uri dopoludrse.
7arniki odpljujejo pristaniifta štv. 42 North Riyer, ob Morton 8treflt:. LaBretagne	9. apr. 1903. La Bretagne	14. maja 1903.
*La Lorraine	Ki. apr. 1903. > Lorraine	21. maia 1903
La Champagne 23. apr. 1903. La Champagne 1»S. ma ja 1903. La Gascogne	30. apr. 1903. "La Savoie	4. junija 1903.
*La Savote	7. maja 1903. [ LaUretagne	11. junija 1903.
Izredna vožnja: "L'Aqoitaiiie" 9. maja, samo za potnike 3. razreda. Parmki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
fiUvs« aseRcija: it BROADWAY, NEW YORK.
Holl
America
Line
(HOLLAND-A 31E SI §X A €RTA) vozi kral evo nizozemsko in p: i - Z^dinjenih držav
med NEW YCRKOM in
BoaSoase-
iHDAMCM preko
Matija Pogorele,
prodajalec
UE, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJTG.
^ovi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pis^ pon;
Xikel ure 7 Jewels 15 Jewels Waltham
Cene uram so naslednje:
$G. $9,
Srebrne ure z enim pokrovom	$12.— Srebrne ure z 2 ]>okrovoma £16.— in višje.
Boss ease 20 let garancije : j 16 Size 7 Jewels	$15.
77	S18.-
Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels	825.—
„ 17 ..	$30.—
NOORDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,."500 ton.	-- . ...	.
nutin.u •i i ■	vijakom, 10,oOO ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vija-	J > '
kom, 12,500 ton.	.. , . .
POTSDAM, varnik z dvojnim vija ROTTERDAM, parnik dvojnim
kom. 12.500 ton.	vijakom, S300 ton.
^ Naj cenej a vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:
DUNAJ, I. Kolowratring io. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO. 21 Krona.
P a r n i k i o<l j> 1 j n j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak retrtek in iz NEW YORKA vsako sredo ------	ob 10. uri zjutraj. -
Opomba. A~se zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršuega kdo želi Blago poši j jam po Express. V se moje blago je garanti 1: uo. Iiazpr« wlajalcem knjig' dajem rabat (popust) ]>o ijismenem dt>govoru. M -nji zneski naj se jioši -jajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti:
X. rOCORELC, Box 25<>, Vr.ikefield, Mieli.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom:
MX3 _ _ ^ Care of B. Schuette, - rogore &r 52 state St., Chicago, 111.
Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 centov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi.
HOLLAND-AMERICA LINE,
•! 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.

Ky M. 1 dL.
t ©.ooto^s-toa^-ioihx,
89 E. Madison Street.
Slika p.edstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema ppkrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00
<i
a
18 "15 " $17.00
6	Size ura za dame
7	kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Stonich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
^ £3! [Qi"~l
I4INE'
(Prekoiiiorskn pa 10 b rodu;: družba „Iludeča zvezda";
posreduje redno vožiijo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, * ^ + * * * * * * * * * Philadelphia in Antwerpenom.
£ u-
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11809 ton.j KROONLAND.......... 12760 ton.
1EELANB ........... 11903ton.I FIKMLAKO. ..........127G0ton.
Pri cennli za medkrovje so vi»oštete vse potrebščine, dob^a hrana, najboljša postrežba.
Pot eez Antwei]M?n je je<lna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Priraorie Hrvatsko, Dalmacijo in drnge del«' Avstrije.	'
Iz NEW YORKA txlpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri
dopoliulne od pomota štev. 14 ob vznožju Fulton Street._Iz PHILA-
DELPHIJE vsako drugo sredi* od pomola ob vznožja Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts^ ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, . ^ ali na njene zastopnike.