ŠE O BLEŠKU V Loških razgledih št. 37 je objavljena ljud ska pripoved o Poljanskem posebnežu Blažu Peternelu-Blešku. Na strani 174 je zapisana njegova prigoda pri Kovskarju v Kovskem Vrhu. Janko Hafner (1919) s Trnja, ki živi v Vir- mašah, je bil priča temu dogodku in ga takole dopolnjuje: Moja mati Frančiška Kovskarjeva so bili rojeni Burjek (1889-1967) in bili hči Uršule Božnar, Stržinarjeve iz Kremenika in Luke Burjeka, Logarjevega iz Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem. Po prvi svetovni vojni je bila navada, da so se v semnju pri Kovskarju zbirali ožji sorodniki. Kraji zahodni del Loga od Premetovca naprej, Visoko in Kovski Vrh spadajo pod zvon sv. Volbenka, ki ima ime nitno cerkev z dvema zvonikoma na holmcu istega imena. Cerkev, ki stoji na pomolastem hrbtišču Gabrške gore, je dobro vidna z loške ali s poljanske strani. Semenj v omenjenih krajih je prvo nedeljo v avgustu, to je na nedeljo pred sv. Lovrencem. Leta 1928 sta me oče Franc (1884-1944) in mati vzela s seboj v semenj. Z zapravljivčkom smo se pripeljali s Trnja na Log, do Malen- skega Jurja. Od tu smo v slabe pol ure navkre ber prišli h Kovskarju. Stara mati Urša so nas postregli pred odhodom k maši v Bukov Vrh v cerkev sv. Sobote. Po vrnitvi nas je šest sedlo za Kovskarjevo mizo. Natanko se še spominjam, da smo jedli suho ješprenovo ju ho, suho meso, štruklje in potico. Pili pa mošt. Mati Urša se spekli tudi bobe za popot nico. Mojega očeta, ki je bil priznan mizar, je zanimal les, zložen v vezanem kozolcu streljaj od hiše. Les je pozneje tudi kupil. Vsi smo iz hiše odšli na ogled lesa takoj, ko je Urša z mize pospravila jedila in jih v skledah posta vila na krušno peč. Hiša je tako ostala prazna. Po vrnitvi iz kozolca so Urša presenečeno vzkliknili: »Nekdo je izpraznil sklede!« Hitro je bilo ugotovljeno, da je bil nepovabljeni gost nihče drug kot Blesk, ki se je motovilil okoli hišnih vogalov in opazoval, kaj se dogaja v kozolcu. Sam se je povabil v semenj. Ob tem je stekel pogovor o drugih Bleškovih prigo dah, takih kot so krožile med ljudmi. Mati Urša so pripovedovali: Med Visokim in Polja nami, tam, kjer je pred Poljanami dolg in ostro zavit ovinek, je bila skalna stena z imenom Podpečna. V njej je bila dokaj velika votlina. V njej so se radi skrivali ljudje nebo- dijih treba. S tega mesta, obraščenega z grmo vjem, so prežali na popotnike in jim jemali, kar so vrednega imeli pri sebi. Redki petičneži so upali sami brez gorjače mimo Podpečne. Bili so tudi taki popotniki, ki niso hoteli tvegati, zato so se Podpečni raje ognili. Na Visokem so taki stopili na hribovsko pot za Bukov Vrh, ki jih je vodila navkreber do Ahternika, nato po ravnem na Orešje in nav zdol v iztek Hotoveljske grape in dalje v Poljane. So pa ljudje tudi puščali v večernih urah v gostilni pri Cvelfarju na Logu nujna sporočila za Poljance. To pošto so prenašali le pogumni moški v Poljane mimo Podpečne in jo puščali v gostilni na Vidmu v Poljanah. Blesk je sem in tja taka sporočila nosil z Loga mimo Podpečne v Poljane. Njega so poznali tudi postopači, skriti v Podpečni, da je reven in miren. Zato ga niso zaustavljali. Noč je prespal v hlevu na Vidmu.« 20 Loški razgledi 305 Rudolf Ahlin-Premetovc, gostilničar na Logu je zgornjo pripoved o razvpiti in nevarni Podpečni takole dopolnil: »Ta kraj je pred prvo svetovno vojno in v težkih povojnih letih marsikateremu popotniku, ki je ponoči šel mimo Podpečne, zapustil slabe spomine. Ne pregledni ovinek na nekdanji stari cesti je bil sila neprijeten kraj. Popotnik v temi nikdar ni mogel predvideti, kaj ga čaka za ovinkom. Resnično se je na tem mestu pripetilo več tatinskih napadov, kjer tudi ženske niso bile izvzete. Tako je Barbara Pintar iz Poljan, prekupče- valka s surovim maslom, v jutranjem mraku peljala s konjičkom od doma v mesto surovo maslo. Tatovi so jo v Podpečni prestregli in ji odvzeli tovor. Ljudje so takrat vedeli pove dati, da je bilo surovo maslo odneseno v hri bovsko vas severo-zahodno nad Podpečno. S surovim, maslom je prekupčevala tudi Poljan- ka, z nenavadnim hišnim imenom Taštirinaj sta.« Marija Mrak (1899) - Taštirinajsta danes živi v Muhovi bajti v Hotoveljski grapi, ki je bila zgrajena leta 1833. V njej stanuje že 54 let. O svojem domačem hišnem imenu ve po vedati tole: Ime Taštirinajsta nas spremlja že cel vek. Še po 104 letih se ga nismo znebili. Moj oče Groga, Vovšarjev iz Delnic (1865-1938), je pri osemnajstih letih rad zahajal na vas med fante, ki so zvečer peli na Kerlejžu za Rem cem. Imel je dober posluh in je takoj vedel, če kateri »fovšira«, pevec pa ni bil. Nekdo je ob takem fantovskem petju na vasi zastavil nedolžno vprašanje, ali kdo ve koliko je v Delnicah fantov? Z naštevanjem so prišli do nič vzpodbudne številke trinajst. Oče se je odrešilno potrkal na prša in zavpil: »Jaz sem pa štirinajsti!« Tedaj se je zgodilo: sam se je za vedno oklical za »taštirinajstega«. To ime je družino poslej spremljalo, kjer koli so stanovali. Globoko se je vtisnilo v ljudsko rabo daleč pred rodbinskim imenom. Od družine živi danes le še triindevedeset let stara »Mrjene«. Marijan Masterl 306 Marija Mrak