štev. 18. Ime tonate m ta posla Trst — Gorica, dne 6. maja 1926. Posamezna štev. stane 25 stotink. Letnik Bil. Izhaja »sok četrteK zvecei. - Uredništvo in upravništvo v Trstu, Via S. Francesco d'Assisi 20,1. ; v Gorici via Carducci 7. I. nad. Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Rokopisi se ne vračajo - Ttsk Tiskarne Edinost. Naročnina za celo leto: 10 L; za pol leta 5 L ; posamezna štev. 25 stot. NOVICE za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm) : za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2"— Mali oglasi : 30 stot. za besedo, najmanj L 5"— Kal hočemo T V Trstu imamo svoje glasilo, dnevnik «Edinost», ki zastopa koristi našega življa v Jnlijski krajini. Vendar je poleg tega potreben tudi tednik, predvsem za to, ker mnogim našim ljudem, zlasti na deželi, ni mogoče zasledovati dogodke potom dnevnika: dnevno naporno delo ne dopušča dovolj časa posamezniku, da bi mogel vsak dan čitati dnevnik. Za nekatere pa bi bilo zopet združeno s prevelikimi stroški, ako bi si morali vsak dan nabaviti dnevnik. Tem je potreben list, ki izhaja enkrat na teden-, ki ga zlasti v nedeljskih popoldnevih lahko čitajo, in iz katerega zvedo, kar se je tekom tedna zgodilo doma in na tujem, in kar vsakogar zanima. Tem so namenjene «Novice». In ko smo povedali ta cilj, ki naj ga «Novice» dosežejo, smo s tem tudi že določili, kakšne naj bodo «Novice». Predvsem hočejo biti poljudne, to je, pisane tako, da jih lahko in z veseljem vsakdo čita. Obveščati hočejo svoje čitatelje o najnovejših dogodkih doma in po svetu, kar je dobro, da vsakdo zna. Posebno pozornost bodo, seveda, «Novice» posvečale dogodkom, ki se tičejo našega ljudstva v Julijski krajini. Seznanjale pa bodo svoje čitatelje tudi z dogodki iz ostale Italije, V kolikor se tičejo tam pobotal in domenil z Uzunovičem, ki je rekonstruiral svojo vlado. V novi kabinet nas, ali v kolikor je dobro, da jih kot italijanski državljani znamo. Seveda se bomo pa tudi še nadalje, kakor doslej, zanimali kot Slovani za dogodke po ostalem slovanskem svetu. «Novice» so neodvisen list in hočejo biti narodno glasilo za poduk in zabavo. Stojijo na stališču, da tvori ves naš živelj pod Italijo eno skupno družino z enotnimi cilji. Posebno pozornost bo posvečal naš list mladinskemu gibanju in sportu ter gospodarstvu. Rubrika dopisov iz raznih krajev naše dežele bo, kakor doslej, skrbno gojena. Skušali pa bomo prilogo, opremljeno s slikami, ki smo jo v veliko zadovoljstvo svojih čitate-ljev uvedli v zadnjem času, izboljšati in tako list spopolniti, da bo kolikor mogoče bolj zanimiv, in da bo v korist in zabavo našega ljudstva. To smo smatrali za potrebno, da povemo in ugotovimo, ker je bil naš list v zadnjem času ponovno zapljenjen. In ker želimo, da ne bi vsled tega kdo bil v zmoti glede našega stališča, smo ga tu ponovno povedali in jasno začrtali svojo pot, katere se hočemo zvesto dr so prišli trije radičevski ministri: Pavle Radič je spet prevzel ministrstvo za agrarno reformo, dr. Krajač ministrstvo za trgovino in industrijo, za poljedelskega ministra pa je bil imenovan Slovenec Ivan Pucelj. Koalicija med radikali in HSS je bila torej obnovljena. vendar pa ni bilo še gotovo, če bo nova vlada imela v narodni skupščini zadostno večino. To bomo takoj urazumeli, če si malo ogledamo položaj, ki je nastal v radikalni stranki rsdi spora med Pašičem in Jovanovičem. Jo-vanovič je, kakor smo že poročali, začel v svojih listih napadati načelnika radikalne stranke, starega Pašiča. V Beogradu se je šila seja širšega gla vnega odbora radikalne stranke, in na tej seji je Pašič ostro nastopil proti svojemu nasprotniku. Nekateri poslanci so predlagali, naj širši odbor izključi Jova-.toviča iz stranke; predlog je bil sprejet s 46 glasovi. 22 poslancev se je vzdržalo gla-i .sevanja, eden pa je glasoval proti. Boj med Pašičem in Jovanovičem je pričel zavzemali vedno večje mere. Bivši radikalni minister Krsta Miletič je v «Politiki» iavno napadel dr. Ninčiča in notranjega mi nistra Maksimoviča, češ, da rovarita proti Pašiču. ! Jovanovič pa se ni smatral za izključe-] nega. Izjavil je, da bo predložil radikalnemu i poslanskemu klubu protest radi nepravilnega postopanja in nekompetentnosti širšega glavnega odbora radikalne stranke. Trdil ie, da ga sme »amo poslanski klub izključiti iz stranke. Včeraj se je vršila dolgo pričakovana seja tega kluba. Dosedanji predsednik Živkovič je podal ostavko, na njegovo mesto pa je bil soglasno izvoljen Nikola Pašič. Sklepati s»«' smemo torej, da je bila s tem odstranjena zatl'.?°1?y.0Jlh naJbol]Sih močeh m; nevarnost r£zkola V radikaIni stranki. Ljuba Z najboljšimi sredstvi, ki nam Sto- 1'Jovinovič je, kakor izgleda, definitivno eli- jijo na razpolago, hočemo služiti L'aiairan iz stranke. dobri stvari: napredku našega na-Si *er °.stanc radikalni u»b tfotovo kom- _ - . aktec, je s tem rešeno tudi vprašanje ve- ine tretje Uzumovičeve vlade, ki se je čeraj predstavila narodni skupščini. roda na tem ozemlju UREDNIŠTVO. RUSIJA iN NEMČIJA sta uredili svoje odnošaje s posebno pogodbo v kateri je rečeno, da bosta nemška in ruska vlada ostali vedno v prijateljskem razmerju. Če bi bila katera obeh držav napadena od kake tretje države, bo druga ostala nevtralna. Pogodba velja za pet let. Rusi pravijo, da so kapitalistične države hotele pod krinko Družbe narodov osnovati protiruski blok, ker je tem državam sovjetska Rusija še zmerom trn v peti. Rusi pravijo, da so s pogodbo, ki so jo sklenili v Berlinu, prekrižali nasprotnikom račune. In človeku bi se res zdelo, da se je Rusom to posrečilo, kajti rusko-nemška pogodba je dvignila dosti prahu in vznemirila je vso Evrope. To vznemirjenje se ie sedaj nekoliko poleglo, ker se je te dni pozornost sveta obrnila v Anglijo. ANGLIJA preživlja bude čase. Izbruhnila je splošna stavka; vsi delavci so zapustili delo, promet je ustavljen, listi ne izhajajo. Ta stavka se je že dolgo pripravljala. Že delj časa je, odkar so lastniki rudnikov izjavili, da ne morejo plačevati dosedanjih mezd, ker so cene premogu padte. Hoteli so torej znižati rudarjem plače; žfvljcnje pa je zmerom dražje, ker rastejo cene najpotrebnejših živil. Kam bo šel delavec po denar, če ! mu gospodar še tega ne da, kar nujno rabi, 1 ker mora prehranjevati sebe in družino? Pričela so se pogajanja med rudarji in lastniki rudnikov, in tudi vlada je posredovala, a ni nič pomagalo. Lastniki niso hoteli odnehati, rudarji pa tudi ne; proglasili so stavko. Za rudarje se je potegnila tudi Zveza delavskih sindikatov, ki šteje pet milijonov organiziranih delavcev. Pričela se je pogajati z vlado in z lastniki rudnikov, a pogajanja niso uspela. Radi tega je Zveza proglasila splošno stavko. Vlada se boji nemirov in je zato poskrbela, da bo vojska pripravljena. Položaj je zelo resen, in ni mogoče še predvidevati, kakšne posledice bo imela sedanja splošna stavka. Zadnja poročila govorijo o krvavih spopadih med policijo in množicami stavku-jočih delavcev. Novice iz vsega sveta DNEVNE NOVICE ŠPANIJA ZAHTEVA KOLUMBA ZASE Odkar je preletel major Franco v letalu Atlantski ocean in dospel v Južno Ameriko, bi Španci radi videli, da je tudi Kolumb Španec. Španski zgodovinarji so namreč sedaj izsledili, da se je Kolumb rodil v pokrajini Galiciji in zahtevajo z vso resnostjo od vlade, naj izjavi z odlokom, da je Kolumb Španec in ne Italijan. Prav te dneve je pa objavil vodja kitajske informacijske službe v Parizu, Ši-Tu-Fa, da je Ameriko odkrilo 1. 458. pred Kr. rojstvom pet budhističnih svečenikov, ki so se izkrcali 3250 milj vzhodno od kitajske obali na nekem velikem otoku. Prvi raziskovalci, ki so prišli v Meksiko, so se čudili podobnosti tamošnje arhitekture z ono na daljnem Vztoku. Neko božanstvo je imelo celo slonovo glavo. Sloni pa žive le v Aziji in Afriki. Čemu se potem prepirajo Italijani in Španci za Kolumba, če so pa odkrili Ameriko Kitajci? čE DOBI ŠPANSKI VOJVODA HČER Španskemu vojvodi Albi se je rodila hčerka. Že koj pri rojstvu je podedovala nič manj ko devetdeset naslovov, med temi po očetu sedemnajst /plemiških naslovov, po materi po osem zgodovinskih, ki so že več sto let stari in pripadajo slavni španski zgodovini. Med posebna odlikovanja, ki jih ima hči vojvode Albe je tudi pravica, da sme enkrat na leto nosili obleko, ki jo je kralj odložil. ANGLEŠKI IN AMERIKANSKI HOTELI Te dneve je obiskalo London 300 amerikanskih hotelirjev. Amerikanci so soglasno priznali izredno čistobo in lep red v angleških hotelih, kar si razlagajo na ta način, da je velika razlika međ angleškimi in amerikanskimi hoteli. Medtem ko šteje največji angleški hotel le 700 sob, jih šteje največji amerikanski hotel 3000. Amerikanci so se tudi prepričali, da jé ženska postrežba pri mizi prijetnejša in spretnejša od moške. PREPOVED ALKOHOLA V ZEDINJENIH DRŽAVAH V neki seji senata se je sporočilo, da je v Zedijijenih državah nič manj ko poldrugi milijon tajnih žganjekuh. Toliko jih menda niti takrat ni bilo, ko je bil v Zedi-njenih državah alkohol še dovoljen. Senator Borah je mnenja, in to mnenje je tudi javno pri seji povedal, da bi se bilo z zo-petnim dovoljenjem vina in piva le delno odstranilo to, zlo, Zato je zahteval, naj se prepoved alkohola takoj črta iz ustave, sicer postanejo vsi Amerikanci šnopsarji. Senat je o tem predlogu razpravljal, končno pa je sklenil, da ostane prepoved še v veljavi. ČUDOVIT SPOMIN. Zgodovinar Jožef Hormayer je imel čudovit spomin. Že kot otrok je znal povedati pet do šest strani dolgo, rimano pesem, ako jo je bil samo enkrat slišal. Od mladih let strastno vdan gledališki umetnosti, je £nal na izust par dram z vsemi dolgočasnimi prizori slug in zaupnikov do zadnje črke. Imena 9000 portretov iz zbirke očetovih bakrorezov, ki so bili postavljeni v eno vrsto, je znal povedati, ne da bi katerega zgrešil. Tri prve speve Virgilove «Eneide» je večkrat pred mnogimi pričami deklamira!, in sicer od verza, katerega se mu je povedalo, naprej ali pa nazaj. Povedati deset do dvanajst tisoč verzov iz klasikov vseh narodnosti, zaporedne vladarje evropskih vladarskih hiš in njih rodno deblo, — vse to je bilo njemu lahko. Čudno pa je bilo pri njem to, da je znal prav slabo take stvari, katere si je vbil v spomin šele po dolgem trudu. ZAPLENJENI. Radi neke notice o aretaciji in obsodbi našega pisatelja in pesnika Franceta Bevka je 29. aprila tržaški prefekt odredil zaplembo «Novic». V tiskarno so prišli organi javne varnosti, ki so odnesli vse iztise. TEDENSKI PREGLED ITALIJA. 28. aprila je stopil v veljavo delovni zakon. O načrtu za ta zakon je naš list pred časom že podrobno poročal. Čitatelji se bodo gotovo še spominjali glavnih določb tega zakona. Za vsako stroko, za vsako vrsto dela se ustanovijo v državi posebni sindikati delavcev in delodajalcev, ki zastopajo interese vseh (udruženih in ne-udruženih) delavcev oz. delodajalcev, Stav-kanje in zapretje sta prepovedana, in zakon ju smatra kot zločin, za katerega določa posebne kazni. Spore med sindikati delavcev in delodajalcev rešuje posebno delovno sodstvo. Ustanovljeno je bilo te dni tudi posebno sindikalno ministrstvo. Pretekli četrtek se je sestala poslanska zbornica, da odobri državni proračun. Razprava se še nadaljuje, JUGOSLAVIJA. Poročali smo že, da je vlada RR demisijonirala, da je Uzunovič sestavil novo vlado, ki je tudi odstopila, da je Radič izpadel iz nove kombinacije in da so radičevski disidenti ustanovili poseben klub, ki je štel 11 poslancev. Vse to je že skoro pozabljeno, kajti drugi dogodki so sledili z' veliko naglico. Hrvatski seljački poslanski klub je 22. aprila izrekel Radiču popolno zaupnico. Disidenti so likvidirali komaj ustanovljeni klub in se povrnili k Radiču. St. Radič je šel v Beograd in se je V soboto, 17. aprila je v dolenjskem Novem mestu umrl skladatelj Anton Foerster, znani glasbeni pedagog, skladatelj cerkvenih in posvetnih pesmi ter reformator cerkvene muzike v naših krajih. Pokojnik se je rodil kot sin nadučitelja Foensterja v Osenicah na Češkem dne 20. decembra 1837. Glasbena nadarjenost je bila v rodbini Foersterjevih dedna. Tako je bil tudi Foersterjev oče cerkveni organist in glasbenik, Talentirane muzikuse najdemo I tudi med še živečimi Foersterjevimi sorod- j niki na Češkem. Roditelja sta poslala dečka Foersterja v gimnazijo v Mlado Boleslavo. Ko je začel študirati, pa je izgubil mater. Leta 1858, so bile njegove gimnazijske študije pri kraju. Moral se je odločiti za kak poklic. Na prigovarjanje sorodnikov in znancev je šel v cistercijanski samostan v Višjem Brodu, kjer se je hotel posvetiti duhovniškemu poklicu. Življenje za samostanskimi zidovi pa mu ni prijalo; po 11 mesecih je odložil samostansko obleko in šel v prosto življenje, ki ga je zamikalo. Vpisal se je v juridično fakulteto praške univerze, kjer je dovršil pravniške študije. V tem času ise je seznanil s skladateljem Smetano. Kmalu mu je postal vdan prijatelj in pod njegovim uplivom se je odločil, da se popolnoma posveti glasbi. Ta odločitev je bila popolna šele 1. 1865., ko je prevzel mesto zborovodje in cerkvenega organista pri škofijski cerkvi v Senju na Hrvatskem. Ostal je na tem mestu dve leti in pred odhodom se je poročil s Čehinjo Petronilo Veselyjevo. Dve leti po tem dogodku najdemo Foersterja v Ljubljani. Najprej je zborovodja v Čitalnici in kapelnik Dramatičnega društva, 1. 1868. pa prevzame glasbeno vodstvo v ljubljanski stolnici. Na tem mestu je ostal celih 41 let. Delo, ki ga je započel, je bilo težko, truda-polno, vrhutega pa še zvezano z velikanskimi boji. Našli so se namreč nasprotniki, ki so Foersterju očitali, da hoče nabožno glasbo izriniti iz cerkve in jo nadomestiti z lutrovsko muziko in s husitskimi spevi. V to sršenovo griizcU) ! je /webno naslado dregal satirični in humoristični list «Brencelj». Konec pa je bil ta, da so ostali Foersterjevi neprijatelji in spletkarji z dolgimi nosovi v ozadju. Prva leta je nastopal Foerster v Ljubljani tudi kot pianist. Priredil je več samostojnih koncertnih produkcij. Pozneje pa se je omejil samo na orgije, na katerih je bil priznan mojster posebno v improvizaciji. Foerster je bil skladatelj, a pisal tudi knjige pedagoške vsebine. Njegove skladbe je izdala v znatnem številu ljubljanska Glaisbena Matica; nekatere je založil tudi sam, druge pa so izšle v tujih založništvih. Skladateljsko produktivnost Antona Foersterja izpričuje veliko število njegovih opusov, katerih je nad sto. Izmed teoretičnih del o glasbi je omeniti posebno važne knjige: Pevska šola, Pesmarica, Nauk o harmoniji, Klavirska šola itd. Ta dela so postala temelj poznejšim knjigam iz teh strok. Foerster je tudi začetnik slovanskega glasbenega izrazoslovja. S Foersterjem je izginil iz vrst naših glasbenikov eden izmed prvih zidarjev, ki so postavili temelje slovenski glasbi. Vrzel, ki je ostala za njim, ne bo zevala, zakaj Foerster je izpolnil svojo življenjsko nalogo v najlepšem pomenu besede. Zato ga tudi ohrani naš narod v najčastnejšem spominu. Donesek k vojnoodškodninskemu vprašanju Bližamo se polagoma koncu likvidacije vojne škode. Od vsega začetka je bilo to vprašanje pereče in predmet največje pazljivosti od strani vseh kompetentnih krogov. Vojnoodškodninski zakon, ki je bil odobren leta 1S19, je dopuščal vojnemu oškodovancu, da je upal v popolno in pravično povračilo nastale škode. Naknadne odredbe, odloki, največ pa krivo in ozkosrč-no ter fiskalno tolmačenje zakona od strani uradnikov je doprineslo marsikaj k onemu zlu, ki ga danes čuti od vojne razrušena in poškodovana cona. Iz prvotnega pričakovanja je nastalo hudo razočaranje pri vojnih oškodovancih. Že zgoraj omenjenim neprilikam se je pridružilo še drugo zlo. Razne stavbne zadruge (imenujemo samo največji: «Cerg» in «Carnica») so gradile po deželi porušena poslopja na podlagi odobrenih predujmov pri «Istituto di Credito per il Risorgimento delle ài rari li. Q V i C Cu Venezie» v Benetkah, odnosno pri j 4. Vzroki dolgov hipotečnem zavodu v Gorici. Ti zavodi so odobrili predujme na podlagi predloženih cenitev, ki so jih izvršili zapriseženi cenivci. Finančni tehnični uradi so razpolagali do 1. 1924 z maloštevilnim osobjem, in tako se je konkordira-nje škode precej zakasnilo, medtem pa je bila pozidava že dovršena v veliki večini slučajev. Opomniti je treba, da so finančni tehnični uradi predlagali konkordate, ki so bili od 35 do 60 od sto nižji od prvotne cenitve. Vsled teh razlik (odobrenega in izplačanega predujma pri bančnih zavodih ter nizkih konkordatov) je likvidacija vojne škode v stotinah in stotinah slučajev naravnost porazna za oškodovance. Posestniki na Krasu, po Bovškem, Goriški okolici, Kanalski dolini in banjški planoti so postali žrtve teh razmer in dan za dnem trkajo na vrata naših tajništev nove žrtve, iščoč nasveta in pomoči. Le premnogokrat je treba odkrito povedati oškodovancu, da je na žalost vsak koi;ak brezuspešen in le v malo slučajih se da rešili še kako lirico za vojnega oškodovanca. Opozarjali smo večkrat v našem listu, da bo potrebna skupna akcija vseh prizadetih. Pošiljali smo lanskega leta v javnost skozi 14 4ni pozive, naj vsi, ki se čutijo prikrajšane, pošljejo podatke tičoče se likvidacije vojne škode. Odziv je bil malenkosten. Vojni oškodovanci so dokazali, da ne pojmujejo še danes važnosti statističnih podatkov, da ne razumejo pomena solidarnosti in da se vdajajo nekemu neumnemu fatalizmu. V teku enega leta se je vprašanje še bolj zaostrilo, seveda zopet na škodo oškodovancev. Naša organizacija, ki zasleduje te dogodke pazno, vidi gospodarsko vničenje stotin prej razmeroma dobro obstoječih gospodarstev. Zadnji čas je, da se zganemo. In zato zopet pozivamo vojne oškodovance, da se odzovejo našemu pozivu ter pripomorejo pri sestavi statistike, ki bo služila kot dokazi obupnega položaja vojnih oškodovancev na pristojnih mestih. Jt.-'rS te s|a*istike 80 P°"ideči posestniki: Bone Franc trebm podatki; vsled tega naj pri- Križ-C.esta, Vrtovèc Albin ve- SS?.eCe nas*ove liko žablje, Vetrih Ivan - Batuje, (politično društvo «Edinost» Trie-jMulič - Batuje, Mayer — Lože, V interesu vojnih oškodovancev je, da točno, hitro in vestno do-pošljejo te podatke tekom PETNAJSTEGA MAJA. Prepričani smo, da ne bo niti enega zanikrnega. Sosed naj opozori soseda, um-nejši naj pomaga drugim pri sestavi podatkov, in tako bo olajšano delo, ki bo mogoče rešilo marsika-ko družino pred siromaštvom, in marsikako gospodarstvo pred po- leta bodo na druÉ način odškodovani za lomom ~ ! Preplačano naročnino, če se med tem časom janko «Za srečo», v nedeljo pa Schonthanove «Ugrabljene Sabinke». Tržaški igralci so z obema igrama želi krasen uspeh. Občinstvo je z zanimanjem sledilo izbornemu pred-našanju, ter je igralcem burno ploskalo tudi tekom dejanj. «ČUK NA PAL'CI». Uprava lista «Čuk na Palci» nam poroča: Vsled znane zadeve pred sodiščem v Go- tem žalostnejša je svetloba. Odvisni smo še vedno od tovarne Salona —-oziroma kamnoloma. Kadar delajo v kamnolomu, smo do polnoči brez luči, druge dneve' nam da tovarna po milosti luč, ako se spomni, že ob 8. uri, ' zato pa ob nedeljah in praznikih nam gori že ob 5. uri. Želeti bi bilo, da bi podjetje Brun-„„„Jscem v VJ0., ner že enkrat napeljalo električne rici, list «Čuk na Pal cih ne* sme iziti'. Naroč- i žic.e Pod Cesto — in ne kakor SO Seniki, ki is o plačali naročnino do konca tega j daj nad cesto, da bodemo samostoj- prn nnHri no <4*>nrC ^ J:l.__1_____;__1 ni ut vinniliricii I *-\rl m 11 «o+i si «i i-», lomom. POL. DRUŠTVO «EDINOST» Tajništvo. Če bi „Mnii list" dostojno mmi kdo je povzročil, da se je Przyby-czewskega «Za srečo» uprizorila na šentjakobskem odru, bi mu dotojno odgovoril, da sva bila to prijatelj Albert Širok (kot režiser ter dramaturg) in jaz (kot prelagatelj). Ker pa vprašuje, «kdo je tisti degenerat, pokvarjenec. ki ostanke tržaškega slovenstva skuša vzgojiti za svinjak», mu odgovarjam, da je to vsak nepodpisani nepoštenjak, ki pograbi nekaj stavkov iz neodgovorne kritike in obsodi delo, ne da bi ga niti videl ali prebral. S tem zadeva zame še ni končana, ker se bom seveda po svojih močeh potrudil, da naše ljudstvo rie pojde za takšnimi... intelektualnimi (?) delavci, ki bi ga hoteli krediti za — politični svinjak. Karlo Xocjanìiiò. Nezgode kmetskega stanu. 1.) Lansko leto se je tako razpasla rdečica mod prašiči, da je letos silno nevarno, da ne bi ta nalezljiva bolezen izbruhnila v okuženih svinjakih. Zato je prav povsod nujno potrebno cepljenje proti rdečici. 2.) Deževje zadnjih dveh tednov je ustvarilo silno nevarnost uničenja letošnjega vinskega pridelka potom peronospore. Zato je nujno potrebno prav brižno in {skrbno škropljenje z modro ga-| lieo. Žitna bitka v vipavski dolini. Vodja poljedelskega urada v Ajdovščini inž, Velicogna se prav živo zanima za žitno bitko in napredek gospodarstva v svojem okraju. Izleti, komisije, nagrade, oranje z motornim plugom ter po-izkušno polje so izrazi tega zanimanja. Poizkusna polja imajo sedaj sle- - Sv. Ve- zadeva z listom drugače ne uredi. Občni zbor «Zveze prosvetnih društev» v Gorici V nedeljo 18. pr. m. je doživela Gorica impozantno letno zborovanje naše prosvetne matuške — Zveze prosvetnih društev. Tihó, brez hrupa smo se zbirali iz vseh koncev naše bedne, a lepe domačije; brez zunanjega bleska, a dostojanstveno se je vršilo zborovanje, — kakor so skrom-vztrajno ko mravlje delovale no, a vztrajno posamezne prosvetne edinice, pose-1 t «Mladi gozdar». deželi. Stotina mladih1 •• -- ni in neodvisni od milosti drugih in dežja (takrat delo v kamnolomu počiva). V teku tega meseca se je porabilo malo električne energije — in marsikateri se že danes kesa, da je plačal napeljavo naprej, ker rabi še vedno petrolej. Skrajni čas je, da se da redno luč — predvsem pa izvrši omenjeno delo, ki ovira razsvetljavo našemu trgu. PRVAČINA. Dne 13. maja 1926 priredi naše prosvetno društvo znano dramatizirano Toliko v 'i 0, S no^0in\mlad,h opozorilo vsem našim društvom, da nih n L™'J 1 e'koraka, res- j ta dan ne pi.irejajo drugih priredi- h no lednv t o ° h * i "v 0gn,ev.1- tev, ter da nas posetijo v čim boljšem tih pogledov — to je bilo zborovanje i številu naše osrednje prosvetne Matice. Sto-j ' ' -»nor tina postav z mišicami, ojeklenelimi! cadko. v težkem delu na polju, v rudniku Mizerija. — Skupna zemljišča. ali vinogradu; stotina'duševnih po-! Tudi k nam v Gore Prihaia pomlad ter stav, z zdravimi duševnimi mišicami, ?a™ vllva nove-a, JPanja;. Visoko smo v Okrepljenimi V vsakodnevnem dru. I h"bih, zato nam le na,bol,še letme nudijo ar«,,.- i i . i neka, pridelka, slabe oa se to vzamejo, kar hIIv,11 S? U J" V i se je vsejato. Nemilo nam je bilo lansko dnevni borbi za veličino lil čistost i leto. Ves živež skoraj je bilo treba kupia svojega značaja — tO je cvet in up To pa ni šlo lahko, ker manjka denarja našega ljudstva, — brambovci in graditelji naše ljudske prosvete. To Mnogi so se zadolžili. Zaslužek med sveton: je reven in ga je težko dobiti. PrislužeE ste 3, via S. Francesco d'Assisi št. 20, L, odnosno politično društvo «Edinost», Gorizia, via Carducci št. 7, I.) te listine: a) prepis konkordata, b) likvidacijsko listino Čr- (mod. 3) ter naj navedejo, ali in v i Ložice koliko je njihova stavba dovršena, | odnosno dograjena. Če bi pa kateri izmed oškodovancev teh listin ne imel, ali pa mogoče ne maral poslati, naj izpolni na poli papirja po sledečem vzorcu vprašalne pole podatke, ki so nam potrebni: line, priimek........... očetovstvo, materinstvo..... kraj, občina, h.št......... 1. a) cenjena in prijavljena škoda na stavbah po predvojnih cenah .............. : . b) znesek konkordata po predvojnih cenah ........... c) odobreni, oziroma dvignjeni predujmi pri bankah..... 2. a) ime stavbenika, ali tvrdke, ki je delo prevzela......... b) dovršeno delo (v odstotkih) jPisent - Št. Vid, Verčon Franc ' Dobravlje, Iverševani Ivan niče, Hrovatin Kat. — Vrhpolje, Premru Rafael — Vipava, Furlan Štefan — Mance, Zvanut Anton — Likvidacija: b) Po finančnem tehničnem uradu ugotovljeni, porabljeni znesek konkordirane vojne škode (reimpiego) v odstotkih ali znesku............ c) eventuelno štetje škode na premičninah ali zemljišču za kritje dvignjenih predujmov na stavbno škodo........ d) eventuelni dolg vojnega oškodovanca napram bankam po že izvršeni likvidaciji..... Boj proli hroščem. Letošnje leto sicer ni hroščevo leto, vendar je opažati po deželi tu pa tam te škodljive žuželke. Dobro bi bilo, da bi se podeželska šolska ravnateljstva zavzela za to, da šolska mladina uničuje hrošče. Posebno vipavski dolini preti hro-ščeva poplava, ki bi znala biti letos o priliki bogato obetajoče sadne letine še bolj škodljiva. Kriza prašičjereje. Radi velike konkurence iz Jugoslavije uvažanih prašičev, je nastopila velika kriza v domači prašičereji. Ne le cene mladih prašičev so zadnje dve leti tako nizko padle, ampak tudi splošne cene slanine in prašičjega mesa so take, da se našim domačim prašičerejcem skoraj ne izplača rediti prašičev. Razne trgovske zbornice že pritiskajo na vlado, da bi zvišala carino na uvoženo svinjino. Vstajajo proti temu pa delavski sloji, ker bi po povišanju carine takoj poskočile cene. Tržaški igralci v Gorici. Tržaška šentjakobska «Čitalnica» je preteklo soboto posetila Gorico; njen dramski krožek je gostoval v lepi dvorani goriškega Trgovskega doma z dvema igrama. V soboto je uprizoril Przybyczewskega trode- je sila in dokaz zrelosti našega na- I denar pa roma v davčne izterjevalnice. roda: idrijski rudar in goriški od- I Trd oreh so skupna zemljišča. Do spora-vetllik, vinorejec in mestni uradnik, i zumljenja ne more priti. Nekateri upajo do-bl'iški kolon in tolminski kmet, ter : biti drugi se boje, da izgube preveč. izobraženci razpravljajo in!^°,'e zemljišče odkupljeno, je vas šte- 1 J J 111 I n u:x T„ L J---- „ • A .r ____J.... mestni ... ___I_____ protei, ta vajo naše prosvetne prilike, iežave in nadloge ramo ob rami v bratski slogi. Silno delo, ki ga je izvršila Zveza In društva iz Goriške je sevalo iz poročil podanih zboru. Tečaji in predavanja so orali duševno ledino, nešteto obiskov, pregledov in spodbud društvom je oblikovalo in krepilo društva na deželi. Nove organizacij-s>«? oblike; druženja društev in de-h«Ve dela v društvih so zvišale'delavnost in pritegnile novih, svežih mas k prosvetnemu delu. To smotre-uo urejeno sodelovanje vasi in mesta, preoblikuje njun duševni obraz v prid in večje duševno življenje obojih. Stotine prireditev, jav nih in družabnih, so temu dokaz in jamstvo za vplivanje za čim Sir je veselo, ali" paludTdosino. ffó&jsj&L si s« r^-ssa^ bolel ono najnevarnejšo dobo. ki ni enli ' lv- ~ „„" - , znala ceniti prosvete ter jo je srna- ; JSfn T.l V* / ti-nln kot r,/nnfr»h»n i„l4,J niko. ;JJf1^ vasi vse tak°, kakor bi moralo Ne la le dvanajst hiš. Teh dvanajst gospodarjev je razdelilo gozdove med seboj kolikor so potrebovali za do-načo rabo. Vse drugo je ostalo za pašnike. Novohišnikom so do-vo!;evali užitek le na nerazdeljenem zemljišču večinoma proti zelo majhni ali pa sploh brez odškodnine. Še nerazdeljene gozdove so kmalu posekali, ker jih ni nihče čuval. Mnogi novohišniki so kasneje gozdove kupovali od prvih jusarjev-lastnikov, ki so obubožali. Danes pa novohišniki zahtevajo, da se ohranjeni gozdovi razdele med vse enako, čemur se pa stari lastniki upirajo, ker gozdovi ne presegajo njih lastnih potreb. Ostalo zemljišče pa nima posebne važnosti, ker niti za pašnike ni vse uporabno. BAZOVICA. Alalo se piše o naši vasi po časo-! pisili, malo se o njej čuje; včasih se pa vendarle kdo oglasi in pove kako trala kot nepotreben luksus, mur v potrebo in korist. , • ~ . , . , „ .. T. ' , , i i\e vem, ce je se kie na deželi Krasno zborovanje je dokazalo, da običaj, da fantje na predvečer pije Zveza prava ljudska organizacija, vega maja krasijo okna svojih de-pronikajoca v zadnji kot naše do- klet s cvetjem — v znak ljubezni* macije, obsegajoča vse sloje, ki je že pri nas je ta navada še v veljavi. Ne-prebolelo svoje otroške bolezni in katerniki so pa letos ta običaj izra-sledi z moškim, odločnim korakom bili za nekako manifestacijo proti k svojemu cilju — prosveti, ne glede tukajšnjemu M D Z na napade in razdiranje s čela in ; Prvega maja so seveda vsa dekleta boka, s plemenitim načelom: gra- vstala že zgodaj, da vidijo, če so okna diti m oblikovati, kakor je dopada- ; okrašena. Nekatere so bile vesele jenje m lastnost našega ljudstva. j druge pa razočarane, kajti dobile Udeleženci občnega zbora «Zveze ničesar. Najbolj razočarana pa prosvetnih društev» !je bl1 neka claillca tukajšnje «Zarje», , • - t i - , -, • • ker je namreč mesto cvetja dobila ki želijo slike, naj takoj doposljejo na vmtih ve]ik j isaJn rde6 Lln^ Ì V/8 »m lepezi!mastno barvo: «Za omladinašice (kartonu), ali L 10 za enako sliko njg » na navadni lepenki in L 2 za sliko v obliki razglednice. Posebej naj se pošlje L 1 zato, da se sliko dopošlje po pošti. Na prepozna naročila in na naročila brez denarja se ne bo mogoče ozirati. Denar in naročila pošljite na «Zvezo prosvetnih društev» v Gorici, Via S. Giovanni 7? Drobne vesti z dežele iz sv. KRIŽA. Klub Esperantistov v Sv. Križu pri Trstu priredi dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Konsumnega društva javno predavanje o «zdravju na splošno». Predaval bo g. dr. D. Sardoč. Ker je predavanje izredne važnosti, posebno za naše križane, ki tako zanemarjajo ljubo zdravje, vabimo vse mlade in stare, da se ga udeležijo polnošte-vilno. Za člane udeležba obvezna. Odbor. IZ KANALA. Slavnostna je bila otvoritev elek- __*______ trične razsvetljave v našem trgu, a bodite kot veriga! O teh stvareh, ki niso naši vasi v čast, bi raje ne poročali; vendar smo pa to storili, ker bi onim, pri katerih je MDZ v hudi zameri, radi povedali, da ta zamera nikakor ni potrebna, pa tudi ni upravičena. Ce vidite, da I v naši vasi obstoja društvo, ki de-I luje, bodite takega društva veseli; i če pameten človek vidi, da kaka stvar ni prav, šel bo, pa bo rekel resno besedo in dal bo pameten nasvet. In prepričan sme biti, da bodo tak nasvet vsi trezni ljudje hvaležno sprejeli in radi vpoštevali. Take — «manifestacije» (da ne rečemo drugega), kot je bila tista, katero so priredili nekateri na dan prvega maja, pa ne prinašajo nikomur nobene koristi; le zdražbo povzročajo in zamero. In gotovo si tega nobena poštena duša v naši vasi ne želi. Tudi stariši bi lahko že uvideli, da njihovim otrokom prav nič ne škodi, če zahajajo v M. D., saj dobijo tam duševne hrane in poštenega razvedrila. Zavedni možje so to takoj uvideli in podpirajo težnje mladine. Vsa čast tem možem! Vi pa, omladinaši, združite se še tesneje in ane. V Trstu, dne 6. maja 1926. «NOVICE» Stran III. Slikar Ivan Grohar V ponedeljek, 19. aprila, je minulo 15 let, odkar je umrl v ljubljanski bolnici eden izmed najbolj nadarjenih slovenskih slikarjev, Ivan Grohar. Ivan Grohar, kmetski sin, kakor je večina naših umetnikov in velikih zaslužnih mož, je bil rojen 1. 1807 na Heblerjih v Sorici, nekako v sredini one slovenske pokrajine, ki nam je dala največ in najboljše slovenske slikarje. Na gornjem delu Groharjeve rojstne vasi, par ur preko Jelovice, v Kropi, sta rojaka slikarja Potočnik in Žmitek, dobre pol ure od tod v Kamni gorici Matej Langus, v sosedni fari pa Stroj. V Bohinju, ki je z gozdovi vezan s soriško dolino, je bil doma Mencinger. Južnovzhodno od So-rice, onstran Blegaša, Poljanska dolina, je domovina stalnih slikarjev Šubicev, Ažbeta in prof. Franketa. Kdor pozna ta gorejnski kot med Bohinjsko Savo in Poljanščico, se ne bo preveč čudil, da so iz teli krajev izšli možje, ki so nesli daleč v svet sloves našega imena. Bedko kje se vidi toliko pisano poslikanih zna-menčkov, križev, obcestnih tablic, s svetimi podobami poslikanih hiš, raznih slik na pokopališčih, kakor ravno v omenjenih krajih. Nikjer ne najdemo toliko zanimivih končnic panjev, kakor ravno v naših hribih. Tudi jaslice in kipi na jaslicah, ki jih domačini izdelujejo sami, so gotovo najzanimivejše izdelani v krajih, ležečih na vznožju Bakitovca in Jelovice. — Vse to pa ni suhoparno pobožnjaštvo, nego to je čut lepote ljudstva, ki stanuje v omenjenih krajih in ki ga hoče izliti iz čuteče duše, na ta ali drugi način. Poleg znanih, omenjenih slikarjev, je še nebroj manjših domačih slikarskih družin, ki pa, ali niso zadostno nadarjeni, ali si ne upajo v svet ali iz kakih drugih vzrokov ostanejo doma ter slikajo za domačo uporabo. Tako je pričel tudi Grohar, toda čutil je potrebo po izpopolnitvi in mahnil jo je preko Madtinvrha, preko Crne kali in Malenskega vrha na pobočju Ble-goša v Poljane, kjer je zvedel za slavno slikarsko Šubičevo družino. Grohar jè večkrat hodil omenjeno pot in Štefan Subir je kmalu spoznal, da ima pred seboj nadarjenega dečka, katerega je podpiral z nasveti, ga bodril k delu in tako je Grohar dosegel kmalu precejšnje uspehe. Kot kmetski sin Grohar ni imel preveč časa, kakor ga imajo mnogi drugi umetniki, rojeni pod bolj srečno zvezdo. Grohar je pridno delal na polju doma in tudi pri sosedih. Hodil je poleti kosit, celo v Be- Gioharjeva mati. Umetnikova slika, katero je povsod imel s seboj. neško Slovenijo. Kmečko delo v prosti naravi je tudi še kot slikarski prvak spoštoval in cenil kot nekaj vzvišenega, kakor druga dela. Končno se je le odločil in odšel v Kranj k slikarju Bradašku in se učil slikarstva. Nato je odšel v Zagreb in iz Zagreba pa k vojakom v Trst. Od vojakov se je vrnil zopet v domačo vas in nekaj časa kmetoval. Šele kot dozorel mož se je podal v Gradec na slikarsko šolo in odtod je odšel v Monakovo, kjer je bil učšnec slavnega rojaka Ažbeta, iz čigar šole je izšlo nebroj svetovnih slikarjev. Iz Monakovega se je vrnil v Škofjo loko, odkoder je ponovno odšel študirat v Monakovo, kjer pa ni dolgo ostal; vrnil se je v Ljubljano. Tukaj mu je bila sreča nekaj časa mila in se je zelo udejstvo-val med svojimi umetniškimi tovariši, s katerimi so otvorili leta 1900 prvo slovensko umetniško razstavo in s tem pričeli velik slovenski umetniški pokret. Toda njegova sreča v domovini ni dolgo trajala. Badi usodepolnega nesporazuma je zapustil Ljubljano in odšel na Brdo pri Lukovici, kjer je bil gost notarja Bahneta. Z Brda je odšel na Dunaj, kjer pa je prebil prav hude čase. Ni pa se uklonil bedi, ki je tako rada družica umetnikov, ki ne smejo in tudi nočejo poznati osebnih, umazanih človeških izkoriščevanj. Bavno v teh hudih časih je pridobil največjega dunajskega trgovca umetnin in zbral okoli sebe glavne slovenske umetnike v klub «Savo» ter z njimi otvoril na Dunaju prvo slovensko umetniško razstavo, ki je slavo slovenskih umetnosti razglasila po celi Evropi. Kasneje se je za stalno naselil v Škofji loki, ki je postala za časa njegovega bivanja nekako zbirališče slovenskih upodabljajočih umetnikov in kjer se je marsikaj dobrega sklenilo. Grohar je sploh zelo. veliko deloval na tem, da se ponese naša umetnost v svet, da nas spoznajo tudi tujci. Svoja dela je razstavil v Beogradu, Nemčiji, na Poljskem, Češkem, Italiji in celo v Londonu, kjer je dobil povsod sijajne ocene. Med Slovenci je nebroj njegovih lepih slik, tako po raznih cerkvah in tudi pri zasebnikih. I)ve prav lepi Groharjev^ sliki sta v stranskih oltarjih na Brezjah, in sicer sv. Anton Padovanski in sv. Anton puščavnik. Kakor mnogi naši drugi umetniki, tako se je tudi Grohar moral boriti za svoj obstanek, kjer pa je v najlepši moški dobi podlegel. V štiriinštiride-setem letu se ga je lotila jetika, kateri je kmalu podlegel; umrl je v ljubljanski bolnišnici. Pokopan je pri Sv. Križu. Ker so ga kasneje prekopali, ne ve danes nihče za njegov grob. Prešernov grob v Kranju, kamor so srbske žene položile prsti iz Srbije, da pesnika počaste. Skladatelj Anton Foerster je v so- Starodavni kameniti most in «kasar- boto, 17. t. m., v 80. letu v Novem na» v škofji Loki, kjer je stanoval mestu umrl. (Glej njegov životopis i. Grohar, med dnevnimi vestmi.) Počitek na polju na Koprivniku v Bohinju. Znamenito Groharjevo delo v Narodni galeriji v Ljubljani. Turški zdravniki v svojih uniformah Stran IV. «NOVICE» V Trstu, dne 6. maja 1926. Prebivalci Mentavejskih otokov v Tihem oceanu. Ker otočje, ki leži med Indijo in Avstralijo, ni bogato, na njem ni skoro nič Evropejcev in so prebivalci ohranili še svoje stare navade. Temnorujavi otočani so zelo miroljubni in tujcu ne store nič hudega. Živi jih ribji lov in sadeži vročega podnebja. Zgornja slika nam kaže ples, ki je posnet po obnašanju ptičev, ko še parijo. Ženske imajo iz palmovih vej nai-ejene repe, ki so njihova edina obleka pri plesu. Slika na levi nam kaže ženo v svoji vsakdanji, tudi iz palminih listov narejeni obleki. Ima kratko krilo iz samih listnatih «franž», bluzo brez rokavov iz ravnotakega blaga, na glavi pa ravnotalc majhen klobuček, torej vse natanko tako, kakor predpisuje našim damam najnovejša moda, saj je še barva njihove obleke sedaj pri nas najbolj moderna. Zanimivo je, da v teli srečnih krajih ni deklet, ker se deklice že v desetem letu može. Na desni sliki pa vidimo moža s puščicami za pasom in velikim slamnikom, ki ga brani solnčne pripeke. Indijski romar hodi po vseh štirih okrog Velike gore, da se očisti grehov. Pičlo hrano nosi v vreči s seboj. Da si na ostrem kamenju preveč ne ob-reže rok in bi nemogel nadaljevati svoje božje poti, ima na rokah coklje. V Indiji roma vsako leto na milijone romarjev k ogromnim svetiščem ob veliki reki Ganges, kjer se v čast božjo okopljejo in jih pri tem bogu dopadajočem opravku na tisoče požro krokodili. Ker v Indiji skoro neprestano razsaja kolera in morè ljudstvo druge strašne nalezljive bolezni, so taka indijska božja pota silno obiskana, ker ubogi, nevedni narod pričakuje čudežnega ozdravljenja od kopanja. S tem pa zastrupljajo vodo in bolezni sami razširjajo, da se zdravniki in oblasti brez uspeha bore proti njim. Jama za bukovim vrhom nad Vrhniko. Med največje znamenitosti Krasa spadajo podzemeljske jame. Razen kapnikov se v njih nahajajo redke živalice, ki so radi večne teme brez oči- «Društvo za raziskovanje jam» v Ljubljani, ki dela na to, da za te imenitnosti zve ves svet, je odkrilo goriimenovano jamo. Na slikali vidimo dva pogleda v imenovano jamo, kamor so se raziskovalci spustili s pomočjo domačinov po (iO m dolgi žični vrvi. «N O V I C E» Stran V. IZ BEKE PRI KLANCU. Potom našega prijatelja smo zvedeli, da se je v torek popoldne zgodila velika nesreča. Nebo je bilo pokrito s črnimi oblaki, padalo, grmelo, bliskalo in treskalo je. Udarila je tudi strela, ki je zahtevala dve mladi žrtvi, dve sestri od 8 in 17 let. Ena je ostala S precejšno zamudo, in to radi tega, ker ni preobilen dež dovolil začrtati preje igrišča, je sodnik ob 16. otvoril tekmo. Pokaže se takoj diferenca razreda. Napad «Prosvete» je neprenehoma napadal vrata «Primorja». Napad «Primorja» pa je prišel le vsako toliko, po zaslugi svoje res pridne Olge (center), pred vrata «Prosvete»; a obramba poslednje ni dovolila močnega strela na vrata. «Primorje» šteje v svoii četi par dobrih in mrtva v sobi, druga v kuhinji. Po- P°Sebn° Pa ^ CentCr drobnejše poročilo bomo skušali' prinesti v prihodnji številki. Nesrečni družini naše globoko sožalje. Potom istega prijatelja smo tudi zvedeli, da je v Prebenegu pri Dolini v noči od torka na sredo nastal požar v hlevu g'. Bandi-ja,; hlev .je bil do cela uničen. Živino so — hvala Bogu — rešili. Zdi se, da je bil ogenj po kaki hudobni roki podtaknjen. Ako je to res, za služi tak zločinec neusmiljeno kazen. PREGARJE PRI PODGRADU. Že dolgo se nismo javili v «Novicah», čeravno imamo mnogo, mnogo novic. Nekatere so take, da je bolje, ako jih zamolčimo. Na dan Velikenoči je bila gostilna Dekleva, vsem dobro znanega «Bin-keljna», s kamenjem bombardirana. Pri tem napadu, katerega je bil sam kriv, je utrpel škodo samo na razbitih šipah, ki presega, vsoto 300 lir. Domačini želimo, da hi mu bila ta nesreča v pouk; saj do sedaj ni znal z domačimi gosti ravnati. Več ka-ivor čudež pa je, da ni bilo večje nesreče, ker s hiše se je streljalo z revolverji in puško. Pregarci smo dobri in mirni ljudje — smo pa zaradi par oseb, ki so vsega nemira krive, daleč na okrog umazani. — Pričakujemo še vedno natančne preiskave, ker ' vendar ne gre kar tako meni nič, tebi nič ponoči streljati z revolverji in puško. Sicer se ni streljalo s puško ponoči na Velikonoč prvič. Pregarci so še dobro spominjamo, kako se je pred par leti tekalo za ljudmi in s puško streljalo. Ni dolgo, ko smo imeli čast gledati komisijo, ki si je ogledovala prostor za novo šolsko stavbo. Komisij za šolo smo imeli na Pregarjih že toliko, da ako bi vsak član komisije prinesel s seboj en kamen, bi bilo za stavbo kamenja dovolj — še v Huje bi ga lahko posodili. Sedaj imamo kar štiri učne sile na razpolaganje. Mi se ne razumemo v zakone nove šolske reforme, zdi se pa nam vendar, da tako pogosto menjanje učnih sil ne more biti za šolo in pouk zdravo. Gospodje iz Podgrada iščejo po naši vasi prostor za otroški «vrtec». In bi še kdo rekel, da niso ti gospodje galantni? IZ ŠKOFIJ. Prosimo poštno ravnateljstvo, naj naredi pri naši pošti nekoliko reda. Kje je krivda, ne vemo. Vemo samo to, da dobivamo pošto neredno, marsikaj se «zgubi», listi prihajajo naročnikom mesto na 4 ali 6 straneh samo na dveh itd. Gospodarske novice PERONOSPORA NA TRTI. V predzadnji številki «Novic» smo opisali peronosporo ali strupeno roso kot eno najnevarnejših bolezni naše vinske trte, katera je povzročila že mnogim našim vinogradnikom neizmerno škodo. Poudarjali smo, da se moramo boriti proti tej bolezni, predno je listje in trtno mladje od nje napadeno, ker se jo je drugače težko ubraniti. Za uspešno pokončavanje te bolezni pa je potrebno tudi, da razvoj te bolezni poznamo. Peronosporo ali strupeno roso povzroča majhna glivica — smod. Ta glivica potrebuje za svbje uničujoče delo solnčne toplote in vlage, posebno take v presledkih, kakor jo ravnokar imamo letos v tem času in v tem vremenu. To spreminjajoče se solnčno in deževno vreme, ko imamo povečkrat na dan dež in gorko soln-ce je kakor ustvarjeno za razvoj peronospore. Pričakovati je, da se bo letos v kratkem, — če se že ni —• se je slovensko gledališko leto v Trstu j močno pojavila ta bolezen. Zato mo-uradno končalo. Pričakujemo pa, da bomo | ramo letos skrbeti ne le, da zeodaj videli kakšno novo delo ali vsaj ponovitev j §kropimo, preden začnejo trosi le- Ort rvi r\i"»n AiTlhrrt x r bnKc l/l . . Obramba slaba, ker ni še dovolj izvežbana v kritju nasprotnih napadalk. «Prosveta» nam sicer ni pokazala prave, prepričevalne igre, vendar pa smo morali zaznamovati lep napredek. Najboljši del čete jc brezdvomno obramba, ki ima v svoji vratarici res zavidanja vredno igralko. Igra je bila kljub razlik čet zanimiva, in številno občinstvo je z zanimanjem sledilo igranju. Sodnik Pavlovič dober. Četa zmagovalka: Crkvenikova, Blažinova I (kap.); Blažinova III, Ivančičeca; Mevljeva, ker trta vedno raste, dru-Mislimo, da ni treba posebne reklame. Za ; 81C Pa- ker neprestano deževje ga-gmotni uspeh jamči živa potreba našega ljud-i hco lahko izpere. Za škropljenje za-stva po takšnih prireditvah, za moralni pajdostuje 1 kg modre galice in 2 kg skupina sama, ki je z letošnjimi uprizoritvami ! ugašenega apna. Lanskega leta so dosegla tako zadovoljivo umetniško stopnjo, | naši vinogradniki trosili mnogo več da spominja že bolj malo na svoj diletantski j galice, celo do 2 kg, kar pa ni pripo- Izvor- ------------------j ročljivo, posebno ne v začetku, ko je Od prvega «Kralja na Betajnovi», ki nas je j še mladje nežno. Le V slučaju moč-nekoliko razočaral, do zadnje, nedeljske j nega napada peronospore, ko so trtni uprizoritve pomeni letošnje igralsko leto j deli dovolj razviti, se lahko vzame vztrajno napredovanje v vse smeri in to, (lo 1 kg in pol modre galice. Ker ni navzlic na,različne,š.m oviram ki so bile | vsako apno dobro jn močno se je mogoče številnejše in tez,e nego kda, prej.L b nrenričati ali ìp o-alJn Raslo je igralstvo po vrednosti podajanja, lreD.a Popričati, ali je VSa galica izpopolnjevala se je tudi zunanja pozoriščna nevtralizirana, t. j. ako m vec proste tehnika. Trdim, da je bila pridobitev gosp.i8abce v zmesi, ki vsled močne ki-Černigoja kot gledališkega slikarja za nas sline lahko listje opali. V to Svrho velika pridobitev in če nisem bil včasih se vzame košček lakmusovega pa-povsem zadovoljen žnjim, vendar ne pozab- pirja, pomoči V zmes, kateri mora Občina Materija V smislu sejnega sklepa z dne 27. decembra 1924., potrjen po pristojnih oblasteh ustanavlja se v Materiji začenši z majem 1926. mesečni semenj za živino in druge predmete in sicer na 14. vsakega meseca. Ako pride ta dan na praznik, tedaj se semenj prenese na naslednji dan. Zupan: Rihard bar. Marenzi. Ijam, da smo šele v dobi poskušanja, ko se morajo posamezna stremljenja še uravnovesiti in ko učijo baš pojedini neuspehi, kaj bi bilo pravilno. Rasel je končno tudi krog stalnih obiskovalcev, tako da so tri predstave istega dela v Trstu danes gmotno že zagotovljeno dejstvo. In izkazalo se je, da nima to občinstvo niti pokvarjenega okuisa, dal umeva dobro tudi tako težko stvar, kakor je n. pr. «Za srečo», kar naj služi za bodoče kot podlaga pri sestavljanju novih razpore-redov. Bilo bi čisto neopravičljivo, če bi hoteli izvajati plažo, ki samo prazni žepe in glave. Tudi če sem kdaj kritiziral vedenje našega občinstva, sem ga moral biti v globini vesel. S tem seveda nočem reči, da bom nehal za bodoče zlepa ali zgrda razlagati, da je bolje, če se vedeš nespodobno zunaj gledališča in da je sploh najbolje, če nisi nespodoben niti tam zunaj. Upam, da smo se tako vsi dobro razumeli. Da pojasnim nekaj važnih vprašanj glede kritike. Tudi v tem oziru smo doživeli pri nas marsikaj novega in ne samo v Trstu. S prihodnjo sezono bo treba iti v tej zadevi do dna. Pravim namreč, da je kritika, kakor jo običajno počenjamo, vse preveč rokodelska, enodnevna, brezzmiselna in za resnega človeka tudi prav mučna. Namen ocenjevanja nikakor ni ta, da hvali ali odklanja, kar vidi lahko vsako odprto oko; da stiče za vprašanjem, če je občinstvo seznanjeno s «Knjigo o lepem vedenju»; da ugotavlja, kako je ta igralec med predstavo enkrat preveč za-kašljal in kako je drugi imenitno posnemal epileptični napad, ona igralka pa v naglici napudrala obleko namesto nosa. Takšne ugotovitve prihajajo po navadi prepozno, da bi še kaj popravile, kolikor zadevajo posamezne osebe, pa bi bilo pametneje, če jih poveš osebno. Kdor predstave ni videl — pa tudi če jo je videl — nima od takšnega ocenjevanja nič, kvečjemu da se reži kritikovi hudobiji ali plitvosti, med igralci pa vlada seveda smrtna zamera. Zato je treba stvar pograbiti drugače. Naloga kritike postane potem ta, da poišče v delu miselno jedro, da ga razčleni po njegovi umetniški važnosti, pa ga pokaže s te strani ljudem in jim olajša umevanje Ta del kritike bi lahko izšel in bi moral celò iziti, predno se je delo sploh uprizorilo. Glede izvajanja pa bi morali potem odločiti, za koliko se je strinjalo s pomembnostjo dela in v čem je bilo umetniško ali neumetniško. Tako postane kritika v resnici nad vse važna kulturna činiteljica, resnična posredovalka duševnih vrednot med delom in ljudstvom, med igralcem in ljudstvom, med igralcem in delom. Takšna kritika je potem tudi eden izmed znakov za duševno odraslost kakšnega naroda. Jaz sem prepričan, da smo Slovenci tej odraslosti precej blizu, čeprav so se razmere za naš del zasukale. Toda vsaj tisti, ki pripadamo bolj pro-svetljenim časom, se moramo potruditi, da bomo dokazovali v vseh rečeh našo zrelost in da se znamo upirati naši duševni smrti. Tudi sedanji časi se bodo spremenili, potem nam bo morda še bolj jasno nego zdaj, zakaj je bilo naše prosvetno delo med drugimi najpotrebnejše in čemu je vredno, da človek sploh živi in prebije toliko trpljenja. Naš kritik mora znati povedati tudi to. Karlo Kocjančič. postati višnjev, drugače je apna premalo in ga je treba dodati. Tak lakmusov papir ima Tržaška kmetijska družba v Trstu. Pri uporabi modre galice je dandanes tudi treba paziti, da dobimo vselej dobro in zajamčeno modro galico, ker izkazalo se je v zadnjih letih, da se je prodajala tudi slaba galica, ki je marsikomu trte opalila. Tržaška kmetijska družba v Trstu je imela v zalogi dosedaj le angleško modro galico, ki se je izkazala kot izvrstna in dobra. S tem pa nočemo reči, da je italijanska galica slaba, ker ima svoje odstotke in ako zanjo tovarna jamči, mora biti tudi ta enako clobra. Le žal, da se dobijo brezvestni trgovci, ki naročajo tudi slabšo in manj vredno modro galico, da s tem več zaslužijo. Zato opozarjamo vinogradnike, da kupujejo modro galico le pri zanesljivih tvrdkah ĐoaaanoaaaaĐnaaaannnaĐaaaooniianopooaaopaoa D Zobozdravnik 0= D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via Imbriani 161, (prej Via S. Giovanni) ad 9—12 in od 3—7 ure tt s ■ ♦ ♦ : : ♦ KNJIGARNA IN PAPIRNICA J. STOKA Trsi, Via Milano 37 se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom. Lastna knjigoveznica Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. Naroiila po pošti se izvršijo točno in hitro tt ♦ : Odlikovana tovarna kisa FRANC KRALJ GORICA, ul. Cappuccini štev. 9 Edina tovarna kisa na Goriškem, ki izdeluje alkoholni kis po odredbah novega zakona od 15. oktobra 1925 št. 2033. □aaaaaaDaaaaD a o □ a a a a a a a a a a a a a a u a a aaaaaaaaaDaaaaaaaaDaaacaaaaiiaaaaaaaaDDaaaaaaaaaaaDaaaaaaa Novi dohodi tu- in NA OBROKE! zmernejših cenah. - Delo solidno. - N Krojainica Mario Zanardo Trst - Corso Vittorio Emanuele III. štev. 26/1 — Trst inozemskega blaga. Obleke po meri, površniki, prvovrstna izdelav a po naj-Najtočnejša postrežba. JAKOB BEVC ■ TRST urarna in zlatarna Trst - Campo S. Giacomo št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. st. 1 ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi Stan VI. TRŽ. KMETIJSKA DRUŽBA V TRST ulica Raffineria 7 in Torre bianca 19, je prijela novo zalogo sledečega blaga: Plužne glave za lesene gredlje. Škropilnice znamke «Vermorel» in raznih drugih znamk. Brusilne kamne za kose razne vrste od navadnih do najfinejših. Kosišča, javorjeva in bukova. Grablje lesene velike in male. Osovnike. Kose znamke «Merkur» in «Hima-laya», obe vrsti zajamčeni nam dospejo te dni. Travniške in njivske brane. Angleška modra galica, ki je imela dospeti dne 28. t. m., smo obve-ščeni, da dospe šele v soboto 1. maja. Žveplo, rafinirano in ventilirano in žveplo iste vrste s 3% modre galice smo prijeli le del naročene po-šiljatve. Naročniki iz dežele dobijo naročeno žveplo tekom nekaj dni. IŠČEM kovaški meh. Ponudbe na Franc Jančar — Divača. IŠČEM zidarskega mojstra za zidanje stavbe. Ponudbe na Franc Jančar — Divača. PRODAM HIŠO v Divači št. i. Obrniti se na Franca Jančar — Divača. ccaaaDDaaDaDDiaia3DOODaD3Dap □ —--a ar □ □ n o D 3 □ D D D D n o o £T 3 □ □ Josip Klun trgovina porcelanastih predmetov TRST, ul. Mozzini 40, prej uL Nuovo SKLADIŠČA: Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, !. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila ::: Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, H 3, 8, 11 na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčistejšega kri-stalizirar.ega stekla. Cilindri oviti v kar- tonastih škatljah mesto v slami. Cene brez vsake konkurence ! ! □□□□□□□□□□□□□aDDIQDDDaDDClLO □ npĐoaoDoaaDDODnDDPOoaaanaaag F ..All' Alabarda" TRIESTE, Via dei Giuliani 42 priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete : Elisir China. Jako okusen - Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvale- scenco. Steklenica L 6.—. Voda preti izpadanju lasi. Steklenic3 L 6"-. Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. _ Živinozdravniška sredstva. Lekama je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim. anaDaaaaaaciaaciaDoaaaDPaaaDaa POSTOJNA Notranje bolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetić-nega vnetja vršcev. Trgovina5; v zelo prometnem kraju, tik železniške postaje in ob glavni cesti ter dobro vpeljana, se odda v najem. — Ponudbe je poslati na upravništvo „Novi c" v Trstu. Tržaška posojilnica io talita rtfistruì:u »druga i omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19. I. nad. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safes) Mil Die za M ed B1/«-13,16-18 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon itv. 25-67. Holstorejši sioven. denarni zaved □□□□□□□□□□□□□I !□□□□□□□□□□□□□□ ZOBOZDRAVNIK Dr. LOJZ KRAIGHER □ □ □ a □ g □ specialist za zobe in usta g B 5 5 B B □ g O g g H Cevi jamica Forcassi n Odlikovana na mednarodni razstavi v Gtnovi z „Diploma di gran premio" TRST - Via Giuseppe Caprln Ste«. S pri Sv. Jakobu • TRST Kdor išče obuvalo cenò a vendar lepo, U bo pomislil malo, oe kupil kar na slepo ! In iel bo k .FORCESSINU', ki v Tratu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljfie čevlje daja .. . [etili n defo L 48-- tsiiii za ii\t L 48'- BUFET PRIMC Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ler kraški teran. — Vedno sveie Dre-herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine Itd. - PGSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. sprejema u Gorici na Travniku št. 20 in v AJDOVŠČINI (nasproti posulllnlci) □□□□□□□□aanoni Zobozdravniški ambulatori) v Trstu ulica Sette Fontane 6 posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure. Ljudske cene. QDDaCDQDDDDDOQDDDaDODClQDQLiaC ZOBOZDRAVNIK g iDrlHllUi D ° 0 Specijalist za ustne g g in zobne bolezni, g □ D 1 Ordinira i b GORICI na Travniku 5. II. f g od 9. do 12. in od 3. do 5. g □ a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DUD »MUNDLOS* šivalni stroji ..Gòricke" dvoholeso, motorini „FIAM" in belgijske puške se vdobe ie pri Josipu Kerševaniju GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA I Valentin Blazina — Trst | delavnica pohištva - ulica Pier Paolo Vergierio 232 (vis-a-vis Colorificio Zonca) Izdeluje vsakovrstno pohištvo, navadne in fine spalne in I™* jedilne sobe. Cene zmerne. pf Solidna izdelava ^■■11IHIIIIHMHHI »Mil II Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdki ustanovljena L 1898. H £1 G O fl Š k© ITI Juniju !. 1891. Gorica, uL Carducci 14 (pr. Gosposka ulica) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK QORICA, Via Carducci 14 CpreJ Gosposka ul Pogrebno podjetje „Nuova impresa" Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo Corso V. E. III 47 - TRST - Telefon št. 14-02 Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor tudi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krst iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori), ulica Tesa štev. 31. - Telefon 14-02X2 Lastnik in upravitelj H. STIBIEL. Ljubljanska Kreditna banka Podružnica u Trstu: vin xxx ottobre 11 5-18 ; 22-98 1 5-18; 22-98: BRZOJAVNI NASLOV: BANCALUBIANA Podružnice ; Gorica, Brežice, Celj«, Črnomelj, Kr.n], Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split H Centrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zaklad : 60.000.000 dinara._ Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ler jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 4V2°/0 netto. - Za odkaz vezanih viog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ———————varnostne pušice (SAFES) -— Blagajna je odprta od 91/* do 12*50 in od 14% do 16 ure.