L.-F.: Pisma
TJUBA MOJA DRAGICA!
PREBRALA sem Tvoje pismo. Oh. kako si učena! koliko veš! Kar obiudujem Te. Seveda. v mestnih šulah se veliko več učite kakor pa mc nu kmetih. pa tndi veliko več bereie. Tudi mami sem pnkazala Tvoje p ismo. Dolpo so ga bral i. na posletl so mc poplctlal i malo izpod trla in so mi rekli: >Na! Ali iniHŠ zdaj dovolj??
iJovotj.c  seni rekla lepo tiho in pohievnu.
Ubogala IV lx>m. Dragiea. zato. kcr Te imam radu. pa tudi zato, ker se mi zdt* Tvoje inisli pametne. Lt-pt-dolpe kite so veiularle kras žfiiske plavt*.
Ptnnilajem Te pa. ker si bila za božič bolna. -Oh, kako hudo je, biti bolan! Kn dan že, (o bi človek pre-nesel: vsaj v šolo ui treba iti. AH vcs iudcii bolan l>iti, o praznikih bolan biti. ali pa kadar prašiča ko-Ijfmo. bolan biti — iit'. iif. ne... to je pa prt-hu.io. 1'pam, da si  ztlaj  žc zdrava.
Silao tcžko žo oakamo poitiladi. \ hiŠi sem sp že vst-ga   uavoličala.   Ucili  si'   vedno  pri   mizi.  o   prostfin
času  Hžul zl)irati, pa sanio v šolo iu pa iz Šole letati: vsega sc elovek uaje.
Spomladi boino Šli pa na solnce, trgali bomo cvetkc — oh, oh, komaj jih čakam.
Tako scui že pusta, veš, kakor bi jedla sanio hreu. Z bratom se veduo kregam, še stepem se z njim, tudi iigriznila sem ga že. Fa tudi — ta naš Janko! Saj drugega ne zasluži.
J oda so drugi pobje ravno taki. fvepajo uas. v sneg nas porivajo, lasajo nas, pode nas, da moramo teči prud njiini; vv jih pa zatožimo, se pa lažejo čea nas: Osel mi je rekla: telicek mi jo rekla: jezik mi je ]>okazala.« In Še vcč. Ali je v mesiu tudi takor
Ravuo zaradi teh pobov pobastih kar nerada ho-dim v šolo. Čt* gremo deklice pred njimi v šolo, jim ni prav. t-es. da zato tako hitimo, tla bi jih v šoii za-tožilt1. Ce. gremo za ujiuii. jim spet ni prav. češ, da jih poslusamo, kaj se pogovarjajo. č*c se kaj pamet-nega pogovarjajo^ jih. mcuda smc vsak posluŠatk če se pa ne, naj bodo pa rajši tiho.
Še to ti moram poTedati, kaj smo doživcli te dni v šoli. Bilo jc zadnje dni prcdpusta. štcfanov Karel jp prišel v šolo. Ves se je iresel. Tožil jv, da je bolau. Poslali so ga veu — na zrak. Med potjo pa ...
V  šoli  je zasmrdclti  \m žjTaiiju.
»To je tista bolezen!« je dejala naša gospodična. Poslala je |>o šolsko postrežnieo. da je posnažila.
¦^Le kjc si dobil to smrdljivo piJHČoi'- st* je jt*zi!a nad njim gospodiČna.
Sam — scm — jo — vzol.«- jv spravil konrno Karcl poeasi iz sebe.
Sam si jo vzel? Pa kje? Domu? Ukvadel?--Doma!  Videl sem. da — drugi pijejo, sem ])a — še jaz — hotel pokusiti. Ker ini niso — hoteli dati — sem pa — sain vzel.*-
Samopašnost ti grda! Da mi kaj takega več ne storiš! Za danes si bil dovolj kaznovaii. ker ves razred ve za tvoje nesrcčno nagnjiMijo. Prihodnjič bova pa drugaoe govorila. ve st* ne boš polwljšal.i
:Bom — boin se — bom!-** je jecljal KareK
Dragica! Zadosti sem li povedala. Radovediia sem. kaj   nn   1m»š   mlpisala.    Fako   radovedna.   veš.   dti   bom
vsak  dan   Iioclila  ua pošto,  dokler ne  bom   dobilti  od-govoru.
Še na pirhc bi Te povabila, če boš utcgnila priti. Ti ne veŠ. kako rada bi Te žc videla!
[voja
1" rancika.