Poštnina plačana v gotovini.
45748
Cena S Din.
GOSTILNIČARSKI LIST
Stral4o»no plašilo „Z«eze gpst^lničarskPh sadrag mariborske oblasti w SHIariboru**. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze" dobivajo list brezplačno.
Štev”. 1.
MarlDor, fine 20. jaimoarja 1929.
Leto VII.
sklicuje svoj
redni letni obtni zbor
za pmdeliefc, dne 28. januarja 1929 ob pol 9. uri dopoldne ¥ gostilniške prostore g. Josipa Turk v burski Soboti
DNEVNI HEĐ:
1.	Pozdrav.
2.	Odobrenje zapisnika zadnjega zveznega zbora. (Glej Gostilničarski list št. 1. od 20. I. 1928 stran 3.)
3.	Poročilo načelstva.
4.	Razprava o delovnem poročilu.
5.	Blagajniško in revizijsko poročilo.
6 Namestitev potovalnega uradnika in preureditev tajništva.
7.	Proračun izdatkov za poslovno leto 1929.
8.	Volitev 2 računskih preglednikov.
9.	Sklepanje o pristopu k Vrhovnemu obrtniškemu svetu.
10.	Sprememba zveznih pravil.
11.	Poročilo o ustanovitvi državnega gospodarskega sveta.
12.	Slučajnosti.
V Mariboru, dne 7. januarja 1929.
Zvezni načelnik ;
Andrej Oset 1. r.
Os n o v spremembe v (bžitvi.
Odkar je bila razposlana deoember-ska številka našega lista, se jte z veliko naglico izvršila cela vrsta važnih dogodkov, ki posegajo globoko v naše državno in narodno življenje. Izstop Da-vidovieevih demokratov iz vlade je Neposredno povzročil, da je z zaključkom leta zaključila tudi vlada, četvorne koalicije, kateri je predsedoval g. dr. Korošec, svoje račun,e in podala demisijo. Po konzultacijah z vodilnimi politiki se je izkazalo, da zanesljive in trdne vladne večine ni mogoče sestaviti, in tudi od naredne skupščine, katero je p 3' znanih dogodkih 20. junija 1928 zapustilo okrog 90 poslancev, zaradi prevelikih in strankarskih nasprotstev ni pričakovati koristnega dela,. Zaradi tega je kralj z močno roko posegel vmes, razveljavil ustavo od 28. junija 1921, razpustil dne 11. septembra 1927 izvoljeno narodno skupščino in vso vrhovno oblast v državi prevzel v svoje rake.
Kralj v manifestu od 6. januarja 1929,, ki jie bil pri tej priliki izdan na narod in ki je izredno lep po svoji vsebini, izraža svoje razočaranje nad razmerami v državi, povzročenimi na žalost ravno po tisti ustanovi, katera je v prvi vrsti poklicana, da ustvari na znotraj, in zunaj močno državo in dovede narod do zadovoljstva in blagostanja.
»Parlamentarno delo in vse naše politično življenje dobiva vedno bolj negativno obeležje, tid česar imata, narod in drža va dosedaj samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja so dovedeni v nevarnost. Od takega nezdravega političnega stanja v državi trpi škodo ne samo notranje življenje, nego tudi ureditev in razvoj zunanjih, cid-nošajev naše države, kakor okrepitev našega ugleda in kredita v inozemstvu. Parlamentarizem so začele zaslepljene politične strasti zlorabljati v toliki meri, da je postal ovira za vsako plodno delo v državi.
Žalostni razdor in dogodki v narodni skupščini so pokolebali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazumi in najnavadnejši odnošaji med strankami in ljudmi so postali .absolutno nemogoči. Mesto da parlamentarizem razvija in krepi duh narodnega in državnem edinstva, pričenja tak, kakoršen je, dovajati do duhovnega razsula in narodnega razjedinjen ja.« \
»Iskati teka temu zlu z dosedanjimi parlamentarnimi spremembami, bi značilo izgubljati dragoceni čas v brezuspešnih poskusih, s katerimi smo zgubili že toliko zadnjih let. Iskati moramo nove metode dela in krčiti nova pota. Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi. Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da mi bodo najrevnejši pomagači pri mojih bodočih naporih, katerih je edini cilj: Da se v čim najkrajšem času doseže ustvarjenje onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjata splošnim narodnim potrebam in državnim interesom.«
Krasne 'besede, jasen izraz vladarjeve skrbi za narodov blagor in ljubezni do nase lepe domovine, obenem pa uničujoča obsodba političnega strankarstva in delovanja dosedanjih režimov. V naši mladi državi je nešteto sicer brezpomembnih oseb začutilo v sebi poklic političnih voditeljev, ki s0 — sami za sebe — prepričani, da brez
Zvezni zbor sestavljajo delegati včlanjenih zadrug. Zadrugam pripada do prvih 20 in za vsakih naidaljnih 20 zadružnih članov po 1 delegat.
Za sklepčnost zveznega zbora ob določeni uri je potrebna navzočnost Vb vseh delegatov. Po eni uri čakanja pa smejo navzoči, brez ozira na število, o predloženem dnevnem redu veljavno sklepati, v kolikor ni po zakonu ali pravilih predpisana navzočnost večjega števila delegatov.
Delegati se morajo takoj v začetku
njihovega vodstva za narod ni izveli-čanjai, in ti krivi preroki so zanesli med ljudstvo toliko razdora, da danes zaradi raizlienega političnega mišljenjia sosed sovraži soseda, da med uradni-štvom ni več prejšnje sloge, da med obrtništvom ni mogoče vzpostaviti prejšnje vzajemnosti in se medsebojno do smrti pobijajo posamezne skupine delavstva, Ali je potem čudno, da se je oh suspendiranju ustave, brez katere si moderne države niti nismo' mogli misliti, vsak iskren Jugoslovan oddahnil! Posebno velja to za gospodarske sloje, ki brez izjeme odobravajo kraljevo energično potezo. Neprijetno je, da moramo po iO-tetneui brezplodnem delu začeti na novo graditi; a bolje je, da, začnemo danes, nego, da bi samo-pašni državni krmila,rji še naprej ubijali naše gospodarsko življenje in tirali narod do obupa, državo pa v neminovno propast. Zaradi tega brez vsakega pridržka pozdravljamo velik historični dogodek od 6. jan. 1929 z vso iskrenost jo in željo, da kraljev rodoljubni klic na skupno delo za skup-
zborovali ja pri predsedniku izkazati z legitimacije pristojne zadruge.
Morebitni predlogi posameznih članic ali delegatov, ki se stavijo preci ali mol zborovanjem, pridejo v razpravo le tedaj, če temu pritrdi predsednik in nujnost predloga podpira najmanj 10 članov.
Sklepa se z absolutno večino glasov, v kolikor zakon ali pravila ne predpisujejo drugačnega glasovnega razmerja. Izprememba pravil se smatra le tedaj za sprejeto, če za njo glasuje ‘Va-ska večina.
no domovino najde krepek odziv. Zvezno predsedstvo jie poslalo primerne brzojavke kralju in novi vladi,.
*
Istočasno je bil izdan zakon o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi. Določbe tiskovnega zakona so se poostrile in s spremembami k zakot-nu o zaščiti države je odrejena zabrana hujskanja, zoper državne oblasti in ogrožanja javnega miru in reda, politične stranke s plemenskim, ali verskim obeležjem so razpuščene, prepovedani so politični shodi in stavke. Za sojenje vseh tozadevnih pregreškov je postavljeno državno sodišče v Beogradu. Vse občinske in oblastne samouprave so razpuščene.
Nova vlada, ki jo je kralj imenoval še isti dan, je sestavljena pod predsedstvom /generala Petra Živkovi,ča, ki vodi obenem tudi notranje ministrstvo. Ministrstvo financ je prevzel Zagreb-, čan bančni direktor dr. Stanko Svrljuga,, ministrstvo trgovine in industrije • dr. Mazu ram ie.	1
Pregled zveznega poslovanja v I, 1928.
Da bi bili delegati na občnem zboru zveze točneje poučeni o poslovanju iste v minulem letu, podajam v naslednjih vrsticah
letno porocro tajništva.
Za zvezno poslovanje, lahko rečemo, je začela z letom 1928 takorekoč nova doba, in to predvsem radi tega, ker .se je zvezni sedež premestil iz Celja, njenega rojstnega kraja, v Maribor, kjer je sedež vseh oblastnih uradov. S tein se je zvezi omogočilo osebne intervencije pri oblastih, tako da se na pr. pismeno vlogo čestokrat znatno podpre z ustmeno izjavo, prošnjo ali dokazom, in razlika učinka žive in mrtve (napisane) besede je vsakomur znana;. Pri tej priliki moramo povdariti, da so nam bile zlasti višje instance zelo naklonjene v naših pravičnih težnjah in zahtevah in radi tega beleži zveza v letu 1928 znatne uspehe svojega poslovanja.
Pri tem pa se ne sme pozabiti, da izvirajo največje krivice, ki se gode gostilničarstvu, iz gostilniškega pra-vilnika. Zato tudi oblasti ne morejo ugoditi vsem našim zahtevam, ker se morajo držati zakonitih določil. Prav radi tega pa ne moremo dovolj povdar-jiati potrebe po sodelovanju gostilni-čarstva pri sestavljanju novega gostilničarskega pravilnika oziroma zakona, kateri s« — ,kakor tudi več dru-gih — pravkar pripravlja. Tudi toča-rinski pravilnik in taksni zakon ter zadružni zakon vsebujejo točke, ki niso v skladu, v kolikor naravnost ne nasprotujejo gostilničarskim interesom. Prav tako bodo tudi te določbe spremenjene, in če bodo brez nas, bo nam gotovo zopet treba leta in leta hudega boja za naše pravočasno ne pridobljene pravice.
Zveza kot predstavnica prizadetega stanu mora brezpogojno in neposredno sodelovati pri teh tako važnih in eksistenčno perečih vprašanjih in zato upravičeno pričakuje vsaj gmotno, če ne inicijativno podporo od svojega članstva.
V splošnem pa so se posli zveze v preteklem letu nanašali največ na
I.
Odpravo trgovskih točilnic, katere so se začele otvarjati in množiti v smislu določil gostilničarskega pravilnika, ki je izšel v Uradnem listu št. 83 j iz 1. 1925.
Netočno poročata stanovska lista zagrebškega in beograjskega bratskega udruženja, da bi bila njih zasluga ukinitev trgovskih točilnic, teh največjih . škodljivcev rednega gostilničarska. Da so vse stanovske organizacije v državi končn osvojile naše stališče in ta-, ko pripomogle k uspehu,, jim radi pritrdimo. Res pa je tudi, da je inicijativa izšla iz mariborske zveze, ko je ista začela otvorjen boj proti tem točilnicam že v začetku leta 1926.
Pd izidu tega nesrečnega pravilnika o gostilnah, kavarnah itd. je nastalo vprašanje, ali spadajo novi točilni obrati v zadruge gostilničarjev ali samo v trgovske gremije. V reševanju te zadeve je zavladalo pravo babilonsko in so ponekod zadruge (udruženja) te nove »tovariše« sprejemale v svoje organizacije kot člane, drugod pa zopet ne. Mariborska zveza je v tem pogledu zavzela odločno odklonilno stališče glede zadružnega članstva teh novih točilcev.
Iz Maribora do Murske Sobote in nazaj vozi avtobus, če se pravočasno, v smilu posebnih navodil, prijavi do 24. 1. 1929 najmanj 25 oseb. Vožnja stane za imenovano progo Din 60 — za osebo. Odhod iz Maribora ob 7. uri, prihod isti dan v Maribor ob 17. uri.
Naročila za banket, glasom že odposlanega načrta, ki stane za osebo Din 40'—, je dostaviti na naslov zveze najpozneje do 24. 1. 1929.
p0^!! Minsko razstawo i|i
z vinskim sejmom v Ptuju, d«« 3., 4.	5. marca
Vkljub temu pa so nekatere zadrug ge, članice naše zveze, sprejele te tožilce v svoje katastre kot člane.
Odklonilno stališče zveze glede članstva teh točilcev je naletelo na oster protest prizadetih in to najprej v Slo-venjgraidcu, Zadeva .je prešla v roke velikemu županu z našim aktom od 25. februar’,]a 1926, št. 46/26. kateri je na našo pritožbo zavzel nam pritrdilno stališče s svojim odlokom od 26. aprila 1926 O br. 618/1, na podlagi katerega j,e zveza še le začela sistematično ofenzivo proti tej konkurenci.
če bi bila imela naša zveza takrat oporo vseh ostalih gostilničarskih organizacij. v državi, bi bil boj lahek, tako pa se je to vprašanje vleklo kot londonska megla vse do letos, t, j. do 1. januarja 1929. Morali smo torej — že potem, ko smo prepričali oblastva — prepričevati še lastne bratske organizacije, pa ne izvzemši niti Središnjega Saveza v Beogradu, da te točilnice ne spadajo med redno gostilničarsko obrtništvo. In še le po dolgem čam se nam je priznavalo pravilno stališče v tolmačenju tega vprašanja, nakar so imenovane organizacije tudi same iz-premenile svoje nazore glede teh točilnic. Zato ni čuda, da se je likvidacijski rok tem točilnicam podaljšal v neskončnost.
In še 1)1 se najbrž podaljševal, kajti trgovci, videč za koliko bodo oškodovani z ukinitvijo svj.ih točilnic, niso držali križem rok, temveč so piidno pošiljali v Beograd deputacijo iz vseh delov države, da bi se iim likvidacijski rok še nadalje podaljševal.
Ko je zveza videla nevarnost," da bi se tem moledovanjem trgovcev pri ministrstvu končno le moglo ugoditi, je brzo sklicala sejo ožjega odbora dne 10. novembra 1928, na kateri se je ugotovilo nujno potrebo osebne interven-cdjie pri merodajnih ministrstvih. Intervencija se je izkazala za umestno.in potrebno, ker so z druge strani, kot že omenjeno, zaporedoma pošiljali trgovci svoje deputacije na ministrstva za podaljšanje točilnih nravir. Z druge strani pa so se bratske organizacije iz vseh delov države obračale ? prošnjami na, nas, da naj akcijo proti tem točilnicam, ki se je začela bas v naši zvezi, izvedemo do konca, zlasti seda j, ko ima stvar v rokah minister Slovenec. In rezultat je tu: točilnice v mešanih trgovinalh, špecerija! in branjarijah so prenehale, če je še kje katera, je to smatrati kot posamezen slučaj in zveza bo poskrbela tudi za njeno zadnjo uro.
Točilnice po delikatesnih trgovinah, ki ostanejo, niso vse upravičene, ker večina »delikatesnih« trgovin obstoja samo na papirju, in se na ta način v resnici le krije pod imenom »delikatesa« protizakonito obratovanje točilnice alkoholnih pijač. Zveza je že vložila zadevno predstavko na merodajne oblasti. (Predstvaka je bila na seji pre-čitana in sprejeta z odobravanjem.)
Ta boj je stal zvezo ogromnih žrtev, toda vendar so koristi, ki jih je s tem pridobilo gostilnioarstvo, nepopisne, tako da si zveza na tem uspehu lahko častita in je nanj upravičeno tudi ponosna.
II.
Takoj poleg trgovskih točilnic lahko uvrstimo drugega velikega škodljivca, rednega gostilničarstva in to zlasti v Sloveniji, t. j. takozvane
točilnice lastnega pridelka, proti katerim se bori zveza od vsega svojega začetka. Zakon točno dovolju- j je, da se sm etočiti vino lastnega pri- I deika le v kraju, kjer se je pridelalo, vendar pa se ta naredba ne izvršuje popolnoma precizno in smo imeli v preteklem letu več slučajev, kjer se je ugotovilo, da se toči vino, katero se je pridelalo ne samo v drugi 'občini, ampak celo v drugem srezu. Zvea je seveda takoj pod-vzela vse potrebno, da se je to točenje zabranilo, vendar pa bi se sploh ne bilo smelo dovoliti. So pa slučaji, kjer se radi gotovih okoliščin ni dosegel začepljeni uspeh. Nekateri slučaji pa so se obravnavali prepočasi in so radi pretečenega roka postali brezpredmetni. Zadnje čase smo ponovno ukrenili z novimi sredstvi, da se znebimo tudi tega škodljivca gostilničarskega stanu.
III.
Ogromno poglavje zvezinega poslovanja zavzemajo v preteklem letu državne, zlasti pa
avtonomne davščine, takse in doklade,
proti katerim je zveza podvzela vse možne korake. — Radi pre-mailega upoštevalnjia pismenih vlog in prošenj ter osebnih intervencij je zveza v preteklem letu sporazumno, z mariborsko mestno zadrugo sklicala dvoje 'dobro uspelih protestnih zborovanj v Gambrinovo dvorano v Mariboru. Prvo se je vršilo že 11. januarja 1928 in drugo 7. novembra istega leta. Na teh : zborovanji h je zveza zborovalce točno informirala o vseh storjenih ukrepih proti vednemu zvišanju najrazličnejših davščin, zlasti pa taks in doklad, ocl katerih so najhujši in najobčutljivejiše občinske doklade na državno trošarino in poleg teh s pričetkom poslovanja oblastnih odborov še zelo občutne oblastne doklade in naklade. Naravno je. da si morajo avtonomne korporacije tudi nekje poiskali l ire za kritje svojih izdatkov. Mislimo I pa, da ni za to le gostilničarstvo, ki j ke se lastnikom vrnejo, vino se ne pla- j naj bi bilo na ta način nekak ekseku- j tor naipram svojim gostom, kateri naj hi od kozarca popitega vina prispevali znaten del v oblastne in občinske blagajne. Naravna posledica tega je ogromen padec konzuina v gostilnah, vsled I tega nazadovanje v razvoju gostilničarstva v smislu modernih zahtev tujskega prometa in sploh obubožam je mnogih prej dobro situiramih gostilničarjev!
Na raznih sejah in sestankih se je tudi v tem pogledu ugotovilo,, da je od-pcmcč proti zapostavljanju gcstilni-čarstva pričakovati in iskati rešitve amo i' trdni organizaciji in brezpogojni članski solidarnosti.
IV.
Tujski promet.
Tujsku-prometno vprašanje je eno izmed glavnih in zelo važnim vprašanj za gostilničarstvo. Švica, ki gotovo ne prekaša Slovenijo s svojimi prirodni-mi krasotami, beleži težke milijarde letnih dohodkov iz tujskega prometa, lia so pri teh dohodkih v precejšnji meri zastopani gostilničarji in hotelirji, ni treba posebej naglašaiti, hrav tako pa se morajo vsi ostali koristniki le gostilničairstvu in hotelirstvu zahvaliu za tako visoko razvit tujski promet — in ne narobe — odvisen od dobro urejenega in strokovno razvitega, gostilničarstva in hotelirstva, ki je v bviei gotovo na prvem mestu izmed vse Evrope.
Zveza je opetovano dokazovala oblastim, kake važnosti je dotok tujcev za občino, deželo in državo, da pa je ta dotok vsekakor in predvsem odvisen od dobro razvitega m solidnega go-stilničarstva in hotelirstva. Na seji tujsko-prometne zvezo v Mariboru z dne 11. decembra 1928 (glej 12. štev. lista iz 1. 1928) je zveza sporočila svoje mnenje glede skupne propagande za tujski prmet, dala obl as tvom indirektno inicijative, kako ravnati za dvig tujskega prometa v Sloveniji, kjer je pavdarjala v glavnem potrebo po vsestranski podpori gostilničarstva in hotelirstva. Gostilničarstvo se absolutno ne more ganiti na svoji razvojni poti navzgor z vednim obremenjevanjem v obliki novih dajatev.
V.
Društvene in konzumske restavracije.
Da bi se le ne mogla popolnoma zajeziti nepotrebna in nesolidna konkurenca., so se začele dovoljevati tudi raznim društvom m konsumom točilne in restavracijske koncesije. Ta dovoljenja vršitve tožilskih, obrti so sicer omejena na društvene člane, vendar pa se je točno dokazlo, da se vrše najširša kršenja tega pogoja. Pa tudi, če bi se striktno vršilo točenje samo članom, je lahko v par letih toliko novih restavracij', kolikor je društev in konsu-mov. Radi tega je gostilnioarstvo čim dalje bolj prizadeto in mora izvojevati čim večjo omejitev odnosno preprečitev tega novega in nevarnega konkurenta, Zveza je že napravila potrebno in čaka na,rešitev zadeve,
VI.
Brezalkoholne restavracije.
Tudi te vrste gostiln, ki so mogoče zaenkrat pri nas samo na papirju, uži-; vajo od oblaste v vsestranske zaščite in so deležne najrazličnejših ugodnosti, Jasno je, da je obstoj brezalkoholne gostilne iluzoren ter kvečjemu v večjih mestih mogoč. Zato je pravi nesmisel
taka gostilna na vasi in celo v kraju, ki ni ne turističen ne prometen. Koncesija take gostilne je samo pretveza in pa pripomoček za dosego sicer z težkočami zvezane krajevne gostilniške pravice, ki se naj za začetek, seveda zadovolji z brezalkoholnimi — za nekaj časa pa raztegne tudi na točenje alkoholnih pijač. Konkreten slučaj za to imamo v mariborski okolici.
Zato je treba, da se redno gostilničarstvo odločno zoperstvi takim nepo-i trebnim restavracijam, ker vsaka redna gostilna i v mestu i na deželi ima, poleg alkoholnih na razpolago tudi brezalkoholne pijače, in one, ki jih morda nimajo — si jih naj pač presluhe.
VII.
Gostilničarski kongres v Zagrebu dne 15. maja 1928.
Gluha ušesa merodajnih faktorjev, na katera je v pretekli dobi naletelo gostilničarstvo skoro pri vsaki svoji opetovano dokazani in upravičenj prošnji in zahtevi, so povzročila, da se je sklical v Zagreb kongres vsega gostilničarstva v državi, da se jasno čuje j njega klic po uvaže vanju in proti zoperstavljanju tako važne gospodarske panoge kot je ravno gostilničarstvo in hotelirstvo. Za vodjo tega zborovanja jie bil slovesno izvoljen 70-letni sivi, pač pa duševno čil in telesno čvrst starček in dolgoletni borec, za gostilničarske pravice, gostilničar, gospod Herman Bosti, član in odbornik mariborske zveze. Zborovanje je imelo naravnost impozanten značaj in velik moralni uspeh, do katerega je baš naša zveza mnogo pripomogla.
Uspeh zborovanja pa se je oči vidno pokazal tudi s strani oblaste v, kajti naše vloge se od tega časa obravnavajo iz drugega, vsekakor gostilničarstvu naklon jen e jšega stališča in imajo bolje uspehe.
VIII,
Gostilničarska razstava in mednarodni gostilničarski kongres v Ljubljani.
V zvezi z Ljubljanskim velesejmom v juliju 1928 se je imela vršiti tudi posebna razstava hotelirstva in gostilničarstva ter mednarodni srednjeevropski kongres gostilničarstva. Četudi bi bila ta prireditev velepomembna zlasti v propagandne svrhe za razvoj našega tujskega prometa, se je opustila in sicer iz bojazni, da bi oblasti neob-hodno potreben luksus take prireditve smatrale napačno in to v indirekten povod za nadaljno navijanje davčnega vijaka na gostilničarstvo in hotelirstvo. Ta razlog so zlasti navajale bratske organizacije iz vseh delov države in si ga je končno osvojila tudi naša zveza, ki je bila v zvezi z ljubljansko, glavna organizatorica tega kongresa.
IX.
Osebne intervencije pri centralnih oblastih.
Ker so ostajale naše številne vloge, zlasti radi trgovskih točilcev, njih odpiralnega in zapiralnega časa itd, ali nerešene, ali v nam nasprotujočem interesu ali prepozno rešene, se je sklenilo osebno intervenirati. V to svrho se je sestavila deputacija naše zveze, zagrebškega udruženja in deputacija se je mudila v Beogradu od 11. do 16. junija 1928 in je intervenirala
1.	pri notranjem ministru
a)	za odpravo točilnic v trgovinah z mešanim blagom, branjarijah itd.;
b)	za določitev tem, dokler obstojajo, odpiralnega in zapiralnega časa, enakega vsem ostalim trgovskim obratovalnicam;
c)	za odpravo, odnosno čim večjo omejitev točenja vina lastnega pridelka;
č) proti podeljevanju potrdil o sposobnosti lokalov za točilnice iz čl. 82. gost. pravilnika in odvzem nezakonito izdanih potrdil;
d)	glede zaslišanja zveze pred izdajo novih neomejenih 'osebnih pravic;
e)	glede zaslišanja vseh gostilničarskih organizacij pred izdajo novega gostilničarskega zakona oz. pravilnika;
f)	glede zaslišanja zveze pred izdajo novega zadružnega zakona i. dr.
2.	Pri finančnem ministru:
a)	glede podeljevanja najrazličnejših I točilnih pravic in, zlasti takozvanih »začasnih«, ki se izdajajo predno je stranka upravičena izvrševati točilsko obrt;
Naša	je w iiiočfii erganisacijS l
h) glede pomanjkljivega žigosanja igralnih kart;
c)	za odpravo takse na račune v gostilnah, katero plačujejo kraji z nad 2000 prebivalci;
č) za odpravo registra na žganje;
d)	proti podeljevanju točilnih pravic po čl. 82 gost. prav. na vaseh in v krajih s pod 5000 prebivalci;
e)	za odpravo točilne takse;
f)	radi raznih olajšav ali odprav iz točarinskega pravilnika odn. taksnega zakona itd.
3.	Pri generalni direkciji neposrednih davkov:
radi taksne prostosti vlog in pritožb.
4.	Pri ministru za trgovino in industrijo:
a)	za vsestransko podporo gostilničarstva in hotelirstva, katero je predpogoj za uspešen razvoji tujskega prometa ;
b)	za ugodnost polovične vožnje za člane kakor je bila že svoječasno predvidena';
c)	za prepotrebni kredit odn. nizko-obrestna ali brezobrestna investicijska posojila gostilničarstvu in hotelirstvu, kot se to prakticira v drugih državah
i.	t. d.
Na prijateljskem banketu vseh udeležencev se je splošno ugotovilo, da je rešitev gostilničarstva odnosno njega nadaljni obstoj in razvoj le v trdnih in delavnih organizacijah, katere naj hi se čimbolj zedinile v svojih zahtevah. Zato je brez dvoma potrebna državna zveza vseh oblastnih zvez, katera naj bo v Beogradu, kjer pa naj, bodo zastopani interesi vsega gostilničarstva i' državi v pravilnem razmerju.
X.
Uprava »Gostilničarskega lista«.
»Gostilničarski list« je v gmotnem oziru radi vedno večjega sledenja oglaševalcev v preteklem letu nekoliko nazadoval. Vsled tega se je celo pojavila ideja po združitvi obeh slovenskih gostilničarskih listov, t. j. mariborskega in ljubljanskega. Poskušalo se je tudi to idejo realizirati, vendar pa so se pokazale take težkoče, da je združitev zaenkrat absolutno neizvedljiva, Tok časa pa vse lahko pripravi in obširnejši, pogostejši in v večji nakladi tiskan »Gostilničarski list« bi bilo samo pozdravljati.
Pri tem nimam dovolj ostrih besed za one člane (hvala, Bogu, da jih lahko seštejem na prste), ki list. v mišljenju, da ga bodo morali plačati — vračajo. List se je strokovno zelo dvignil in se stalno izpopolnjuje, tako da. bi ga moral vsak gostilničar, kavarnar ali hotelir imeti vedno v svojem obratu sebi in gostom na razpolago, Zavednejši člani iz cele oblasti zahtevajo pogostejšo izdajo lista, t, j. vsaj dVakrat mesečno. Tej želji bomo skušali letos ustreči, posebno ker je s projektirano namestitvijo potovalnega uradnika pri zvezi, dana možnost veliko več vele-važnega gradiva za tiskanje.
Financijelno stanje lista je razvidno iz blagajniškega poročila.
XI.
Zadružni občni zbori,
katerih se je udeležila zveza po svojem načelniku in tajniku so privedli do ugotovitve, da širše članstvo zelo malo pozna zvezno odnosno organizacijsko delovanje. Potrebno je gostejšega in tesnejšega medsebojnega občevanja potoni poučnih sestankov, sej in pre-davanjj. Vsak sleherni član naj bi bil točno poučen o uradovanju in upravljanju zadruge in prav tako tudi zveze. Zato je vsekakor umestna ideja zvez-neiga načelstva, ki je za bodoče projektiralo takozvano potovalno tajništvo, zaenkrat omejeno na osebo g. Komaca, ki bi prihajal od zadruge do zadruge, zbiral pritožbe in informacije o vseh krivicah, ki se gode rednemu gostilni-čarstvu, kavairnarstvu ali hotelirstvu, nadalje prirejal poučne sestanke v večjih krajah in točno informiral člane o delovanju in uspehih zveze.
V ostalem je ta predlog načelno sprejet že na širši odborovi seji zveze z dne 28, decembra 1928 in ga je treba na občnem zboru le še formelno izglasovati, Predlog je seveda naletel ponekod tudi na hud odpor, vendar pa zveza upravičeno pričakuje, da bodo I tudi oni, ki so se ustrašili »ogrom-I nih« prispevkov uvideli svojo zmoto j in na običnom zboru z glasovanjem »za« dokumentirali svojo stanovsko zavednost. Pri tem je povdariti, da je
. samo za list, če izhaa jle enkrat v mesecu, plačati 30 Din. Odkod pa naji se financirajo še razna dram potovanja na sestanke, ankete, reprezentacije in druigio. Z raizširjenjeim zveznega deloh kroigia se pa kopiči tudi delo v pisarni.
Zveza ima v svojem programu čim večjo štednjio in tudi predvideva med letom znatno znižanje nekaterih postavk.
Radi tega priporočam sprejem novega proračuna, ker na temelju tega je tudi uspeh poslovanja zagotovljen.
T. č. tajjnik Ciz. namestnik: Evgen Prašelj.
N .... k.
Zvišanje zvezne članarine.
ObveSčen sem po pisarni zadružne zveze, da je pripravil zvezni odbor za za letno redno skupščino, ki je sklicana na 28. t. m , s proračunom predlog na zvšanie zvezne članarine Ob takih prilikah se vrše po navadi zelo obširne debate, da včasih odnese poslušalec utis, kot b: bil občni zbor sklican samo zaradi članarine. Ne bi rad zaradi tega vprašanja niti za m nuto podaljšal občnega zbora in zaradi tega povem svoje mnenje v stanovskem listu in me bo veselilo, če s tem nekoliko skrajšam dolgotrajne in pogosto zelo brezplodne govore.
Da zveza brez članarine ne more delati, ni treba posebej dokazovati. Pega ne more niti mala obrrna zadružna organizacij, čeprav se poslovanje zadruge glede svojega obsega in pomena niti z daleka ne more pri merjati s poslovanjem zveze. Če pa niti zadruga, katera pobira inkorpora Cijske pristojbine, vaiemške vpisnine in oprosUnne in vrši vse svoje delo lahko brtz izvanrednih izdatkov in celo brez posebnega tajnika, ne na ide kritja za svoie lastne potrebščine brez članarine, kako naj bi to bilo možno za zadružno zvezo, katera takih pristojbin ne pobira, pa naj bo posredovalka in svetovalka ne ie za včlanjene zadruge, ampak tudi za posamezne zadružne člane v vsth organizaciiskih, pravnih, f nančnih, prcmetmh in soci ai-nih vprašanih in naj v stalnem boju z' Oblastvi v osebnih in splošno sta novskih zadevah čuva nad interesi vseh gostiimčar ev !
Vprašanje je le, kohko naj plačujemo. Tudi na to je^ odgovor lahek : Več dela več stane. Če ne zahtevamo drugega kakor vodstvo statistike, bode plačilo malenkostno, kc-r to delo lahko izvrši tudi priprost vpokojenec kot postranski posel. Če zahtevamo, da se izdaje strokovni list, potem moramo plačati tudi upravo, uredništvo in do pismke. Če pa hočemo, da nam zvezna pisarna daje nasvete ne le v organiza cijskih stvarth. ampak v vseh razhčn h pravnih, davčn h in sociialno-političmh vprašannh, da izdeluje za članice in posamezne zadružn ke celo ovadbe, predstavke, pritožbe na vsa različna oblastva, potem jej moramo dati sred stva, da si oskrbi pravne nasvete pri strokovniakih. ker niti zvezni predsednik niti katerikoli pisarniški uradnik ne pozna sam vseh zakonov, ki se uporabljajo za nas in zoper nas.
Leta 1927 smo plačali Članarino po Dm 45 in s tem zvezi omogočili, da se je vrgla energično v boj zoper našega najhuišega škodljivca, trgovske točilnice, katere so narti vzele ogromne kap tale iz prometa. Dosegli smo kra sen vspeh. Leta 1928 smo prispevek zmanjšali. Da je to bila vehka napaka, vidimo iz rezultata. Samo da m za stala borba zoper točilnice na stoječe goste, smo dali zvezi naknadno na prostovoljnih prispevkih Dm 9000'—, pa smo zvezo vsejedno pribrali v dolgove, ki znašajo Din 26 000—. Za kntje teh dveh zneskov mora prispevati vsak zadružnik najmsnj po D n 18 lemo, tako da nam lanska članarma pride končno celo na več kakor D n 45	. Pravilno bi bdi mo
rali lansko leto članarino zvišati že zaradi tega, ker je oblastna skupščina s svojimi' visokimi davščinami m taksami ustvarila za zvezo nov delo krog kateremu se ie bilo treba z vso močjo posvetiti. Na to smo žaiibog —-vedoma ah nevedoma — pozabili.
Razvoj poslov kaže, da zahtevamo od zveze vedno več. Še se neupravičeno po mnogih trgovinah toči o alkoholne pijače, a nin naibhžnit sosed niti zadruga iz bojazni pred sovraštvom nima moči, da bi to preprečil. Imamo
pa že tudi novega, močnega in še nevarnejšega sovražnika v društvenih in konzum-kih teč Inicah, trud tern ko je točilnic lastnega pridelka vsako leto več. Imamo nov davčni zakon in ponovno zvišane in krivično razdeljene avtonomne doklade. Kdo naj nam tu pomaga, če ne naša zveza organizacija? Pri zvezi pa se bodo nabrali celi kupi novega, težjega dela. Kdo ga naj izviši in kako?
Zadružni načelniki si večkrat ne znajo pomagati. Radi nepoznavanja zakonov trpe največic kiivrne poleg seoe, ne da bi se tega zavedal', ali pa o njih ne poročaio zvez', ker nimajo časa za lo. M’slim, da ‘bi nam vsem bilo zelo pomagano, ako bi nam zveza vsaj 1/4 letno po enkrat poslala uradnika strokovnjaka za c-n dan ali dva dneva. Ta uradnik bi se na licu mesta informiral o naših težavah in vsakemu poedincu svetoval v vseh stanovskih vprašanjih, posebno tudi glede davčnih predpisov, bolj komplicirane slučaje pa popisal in. oddal zvezni- pisarni v pismeno obravnavanje. Taki '/4\errv uradni dnevi so za nas v današnjih razmerah potr bni kakor vsakdanji kruh. Zadružni člani bodo pri tak;h prilikah Sele spoznal , kako jun zvezno delo pride neposredno v korist, ker si bodo pnhran ii marsikako pot v odvetniško pisarno. To pomeni za nas seveda novo breme, ker bi s takim poslovanjem zahtevali nedo-gledno pomnožitev p sarniškega dela zveze in novih sotrudnikov. Gotovo pa bodemo vsi lažje plačali enega svetovalca, kakor pa bi piačaii vsi tisti, ki so nasvetov in pomoči po trebni, vsak svojega odvetnika. Zaradi tega jaz za svojo osebo toplo priporočam, da se uvedejo taki uradni dnevi. S tem • bo delo v zadrugah zelo olaišano, ker bo mnogo psa enja od palo. Na drugi strani pa pričakujem, da bo zveza pri takih prilikah nabrala toliko gradiva za naše strokovno gla silo, da bo mogel »Gostilničarski list« izhataii iiaimaii) dvakrat mesečno.
Cenim to novo obremenitev na letnih Din 30 — za vsakega zadružnega člana. Ker smo morali ali bi bili morali za dosedanje delo prispevati, kakor zgoraj navedeno, po Din 48 —, bi se morala nova doklada določiti najmanj na Din 78'— ali okroglo Din 80— da zmagamo izdatek za tekoče leto, pri čemur pa še ni upoštevan primanjkljaj iz prešlega leta Din 26000, za katerega moramo tudi najt kritje.
Aii je ta obremenitev previsoka ? Raz likovati je treba dve vrsti zadružnih članov: zavedne in nezavedne. Prvim je na tem, da organizacija dela, in ra di doprinesejo v to svrho vsako žrtev ; drugim pa nasprotno ni mar za delo vanje organizacije, ampak le za to, da za njo ne plačujejo ničesar ali pa čim man;. Ti slednji se ne zavedajo velikega pomena organiziranega dela ali pa so tako oblagodarjeni z zemeljskimi dobrinami, da za svojo osebo orga nizacije ne rabijo. Za tiste, ki zvezno skrbno delovanje poznajo, je vsak predlog za odpravo ali znižanje članarine znak nezavednosti, nesolidarnosti ali demagoštva. V gremiialrnh trgovskih organizacijah plačujejo posamezniki letno do Din 500— in celo več, v priprostih rokodelskih organizacijah po Dm SO'—, Din 100'— in Dm 300'—, v eni (ljubljanski) celo po Dm 70'— mesečno. Brivci n. pr. plačujejo po mojem vedenju za svojo zadrugo že skoz več let po Dm 75—, Fijakarska zadruga v Mariboru predpisuje svojim članom tudi že nekaj let po Din 15'—, Din 20'—, Din 100— in Dm 200'—. Ali zvezna organizacija, katera omavi več dela kakor vseh 200 zadružnih or-gamzacii v Sloveniji, naj ne bi bi.'a vredna prispevka Din 80'— ali Dm 100	? Treba je le malenkostnega
stanovskega ponosa, da za organizacijo, katera leto in dan in takorekoč podnevi in ponoči le za naše stanovske koristi, radevolje plačujem prispevek, kakoršnega neštetokrat izdam za nepotrebne nakupe, vožnje, igre. Državni uradnik plačuje za uradniško nabav liamo zadrugo na leto po D n 120'—, četudi ni vč'anien m nima od nje ruti najmanjše koristi, in če tudi ima skrom-neiše dohodke kakor nauevneiši gostilničar in ne more tega izdatka prevaliti na nikogar.
Najresnejša ovira ie iztirjan e take č anarine od zadružnih članov. Težko je že spraviti proračun pod streho. Ko pa začne zadružno načelstvo z iztirja-vaniem, slede kakor na povelje izbruhi
nevolje. Za vse slabo je seveda od-gtvoren načelnik. To je neprijetno. , Motam pa reči, Uu tam, kjer je načel- i tek na me,tu, tudi prt iztirjanju čia- j nartne ni posebnih neprilik ut je prav rnato godrnjanja. Načeintk mora imeti : med člani primerno avtoriteto, vsaj takšno, kakor jo ima občinski pred stojrnk v občini. Zakaj pa mu daje zakon disciplinarno oblast nad člani? Oottna zadruga je obvezna organizacija enako kakor občina ali oblast m mora enako imeti kritje za potrebne izdatke. Da je pa izdatek za zvezno doklado potreben, so tudi obrtna obla-stva priznavala, odkar obstojajo zadružne zveze, danes pa še bolj, ker si vspešnega zadružnega zastopanja članskih, gospodarskih in kulturnih inte resov brez zadružne zveze misliti ne moremo. Ako bi torej v kaki zadrugi, ki je v zvezi včlanjena, občni zbor črtal doklado za zvezo, bo načelnik našel u di zoper to primemo sredstvo, kakor ga najde obč nski predstojnik, kadar mu občinski odbor odreče proračun. Če se pa članom pojasni ta poiožaj, ne bo nikjer prišlo do takih konfliktov.
Povsod naj se uvede sledeči posto pi k : Zadružni octbor pripravi za občni zbor proračun izdatkov, v katerega poleg lastnih potrebščin za tajništvo, pisarno, potne stroške, šolske podpore iij. vpiše tudi vsoto zveznih doklad. Po odobrenju proračuna razdeli načelstvo skupno »voto na Člane po načelih, ki jih ok.irno določi občni zbor, ali na vsakega člana enako ali v raz-m-r;u davčnih predpisov ali po količini iztočene pijače ali po številu nameščenega osobja a!i drugače. Ta članarina se najbolje od navzoč h zadiuž nikov pobere na občnem zboru, na vsak način pa htiria takoj v začetku poslovnega leta, ker potem članom plačilo zadružne članarine ne dela več ski bi in izostane med letom mnogo nepotrebnega godrnjanja.
Kdor ve za boljši način postopanja, si bo uredil drugače. Na noben način pa ne more članom, ki ob nastopu obrta, ko imajo itak dosti drugih plačil, brez vsakega o levanja vložijo na in-korporacijski pristojbini po Din 1000' —
J n več, povzročati razmeroma malenkostna letna č anarina posebnih sktbi.
Iz teli vidikov torej ne more biti zadržka za zvišanje zvezne članarine Članarina v novi obliki b: znašala po gornjih izvajanjih letno Din 80'— aii dnevno 22 para. Upoštevajmo tedaj na občnem zboru zveze samo dvoje : Ali gremo naprej ali nazaj? Če naj napredujemo, bomo zvezi dali sredstva, ki jih zahtev od nas. Če smo pa mne-ii|a, da je ».veza postala nepotrebna ali da slabo dela, potem pa izrecimo zveznemu predsedništvu nezaupnico v obliki odklonitve pioračuna. Eno kakor drugo bo predsedstvo razumelo in izvajalo posled ce, ki bodo — po našem sklepu — izražene ali v pojačanem delu ali pa v zastoju delovanja in likvidacije zveze. Jaz sem odločno za napredek in zaradi tege nasvetujem-.
1	da zvezni odbor predlaga občnemu zboru sislemiziranje novega mesta potovalnega uradnika,
2	da se potovalni uradnik brez odloga nastavi m
3	da se po prevdarku zveznega ožjega odbora začne čimprej z dvakratnim mesečnim izdajanjem gostilničarskega lista.
n'	^' ‘
22 F/


je ALADD1N LAMPA, jer d ne kuiu- nv ■ svjetlao A' ‘ '\’i * V LAMPA je mnnnnvšiva Uu s. j:tli s i 91% zrak i i 6% o tro-teumn i deje čistu bk-lu r, svjetlo*'' o! SO svi'ća Srii OJ tri ruta bel j z od mn ? d'u-r r- lomne n os'm toni .<•»«}.• Ilnd. j,- 'talno jednaku S ničti i b z r i 'ra dima. č'di i zvi-r:. s. zAir na motiv nož ’ra ; n-mote r>: "luUralr NHrcba n univ ti.. i n'A nredarAoti.	.j
Tražite b svlainv on A od
Gen. zastupstva A L A 0 L*! M	j
BARZEL D. 0. SUBODCA
Čuvajte se od iošc imitacije
Zadružni istni oljčni zbor v Ljutomeru.
Ljutomerska zadruga je imeJa svoj letni zadružni zbor dne 23. decembra 1928 ob 10. uri dopoldne. Udeležba je bila povoljna. Zveza se je udeležila zborovanja po svojem predsedniku g. Andreju Oset in tč. tajniku g. Evgenu Prašelj.
Po oficijelnem pozdravu zadružnega nač. g. Julija 8trasser vsem udeležencem se je prešlo takoj k razpravam oiziroma dnevnemu redu.
Poročilo o blagajniškem poslovanju sta podala preglednika računov gg. Hedžet in Pichdar in potrdila brezhibno vodtetvo zadružnih knjig.
Po absolviranih glavnih točkah dnevnega reda in po običajnem, glaso^-vanju za ahsolutorij odboru za vodstvo zadružnih poslov v 1. 1928., je povzel besedo zvezni tajnik in poročal o aktualnih vprašanjih in poslih;, ki jih je imela in rešila zvezna pisarna zlasti v zadnjem času.
• jašai
Zvezni načelnik g, Andrej Oset je podal obširno poročilo o vseh; zlasti osebnih intervencijah pri domačih ob-lastvih in v Beogradu.
Z največjim zadoščenjem je zbor sprejel načelnikovo poročilo o trgovskih točilcih, ki morajo z novim letom konenoveljavno prenehati s točenjem v špecerijah, branjarijah in trgovinah z mešanim blagom. Borba je bila huda in je stala ogromnih žrtev — ker je pa bila pravična, je zmaga na naši strani. Napačno je, če si te zasluge pripisujejo vse gostilničarske zadruge v državi —- na drugem mestu smo točno dokazali, da je ta uspeh izključno zasluga mariborske zveze.
Prav tako se je zveza borila proti podeljevanju točilnih licenc za točenje vina takozvanega »lastnega pridelka«. Ni dovolj, da so kmetje zlasti pri nas razmeroma malo obdačeni v primeru na obrtništvo, ampak se jim tudi v tem pogledu gre močno na roko s strani oblastev. Zahtevali smo. da naj se prizna samo onim pravico točenja vina »lastnega pridelka«, ki so ubožnej-ši in si samo s prodajo na drobno opomorejo oziroma se eksistenčno vzdržijo. Dokazovali smo, da ne gre pri tem kratkomialo prezirati bigijensko-grad-bene in policijske predpise in dovoljevati točenje taikrrp, ki so za to obrt absolutno nesposobni, a na drugi strani Pa tako strogo obravnavati najmanjše prestopke rednega gostilničiarstva.
Proti novim in zvišanim davščinam je zveza pod vzela veliko akcijo, vendar f)a je dosegla le malenkosten uspeh. Od merodajnih činiteljev smo dobili utis, dia se gostilnica rstvo smatra še vedno za premalo organizirano in zavedno.
Iz tega je razvidno, dia je treba naše delovanje znatno razširiti in dvigniti. Potrebno je zlasti intenzivno gojenje stanovske zavednosti in solidarnosti, ki je sicer v mariborski oblasti — sme-l'° trdimo — na precej višji stopinji, kakor v ostalih delih države.
Debate so se živahno udeležili vsi navzoči, od katerih je omeniti zlasti gg. Strasser. Hedžet, Pichler, Ozmec, Seršen, go. Kukovec, Herndl, Vrabl in drugi ter so stavili na zveznega, načelnika različna: vprašanja, na katera so prejeli izčrpna razjašnjenja odnosno odgovore ter je zbor na. temelju istih sprejel naslednje sklepe:
1.	radi izrednih zveznih izdatkov v Preteklem letu doposlati zvezi še po 15 Din od člana kot prostovoljni prispevek;
2.	v slučaju ustanovitve centralnega tajništva v Beogradu ali nastavitve pravnega konzulenta pri zvezi se je priznalo po' 1 Din mesečno od vsakega člana poleg rednih zveznih prispevkov;
3.	podati sreskemiu poglavarju na vprašanje glede nove gostilničarske zadruge v Gornji Radgoni pritrdilno izjavo;
Gostats»ie*r Je posredovalec med kmeti, obrtniki, t-govci in delavci
4.	bojkotirati vse one vinske trgovce, ki vodijo lastne točilnice na, drobno;
5.	vložiti predstavko glede občinskih doklad, ki naj bi ne presegale 150% na državno trošarino;
6.	vložiti predstavko proti enodinar-ski občinski nakladi na pivo;
7.	vložiti predstavko proti svoječas-no podeljeni točilni pravici vinarski zadrugi v Ljutomeru, ker ista kupuje vino tudi od nečlanov in toči žganje;
8.	Ugovarjati proti vsako drugolet-
nemu cementiranju založnih sodov. Pri tej točki se je omenjate nerednost ali preabloženost pri tamkajšnjem me-roizkusnem uradu, ki je nekega člana — gostilničarja — na večkratno prošnjo za cementiranje sodov, prvič zavrnil za tri mlesace, drugič, za štiri tedne, tretjič za tri tedne in končno, ko je gostilničar sode pripeljal, jih urad z izgovorom,, da je prezaposlen, ni cementiral. Prav tako naj bi se ne uporabljala pri cementiranju sodov smrdljiva voda, kar je za sode kvarno in škodljivo.	i ’ i Mi
9.	intervenirati radi svoječasno obljubljene polovične vožnje.
A d 4. Poziv gostilničarjem se glasi:
Gostilničarji, udeleženci zadružnega občnega zbora v Ljutomeru, ki se je vršil dne 23. decembra 1928. so skleu nili, da se v »Gostilničarskem listu« pozove vse gostilničarje, naj ne kupujejo vina od onih vinskih trgovcev, ki vodijo svoje lastne vinotoče ali točilnice na stoječe goste, ker je ta vrsta točilnega obratovanja najhuje! konkurent rednemu gostil,ničarstvu in jo je treba z vsemi sredstvi zatirati.
Nadalje so .se sprejele sledeče resolucije;
I.
Gostilničarji, polnoštevilno zbrani na zadružnem občnem zboru v Ljuto-' meni dne 23. decembra 1928 odločno protestirajo proti ukinitvi finančne direkcije v Mariboru in prosijo, da se ustanovi za mariborsko oblast v Mariboru namestu sedanjega okrajnega finančnega ravnateljstva posebno finančno direkcijo.
II.
Na istem občnem zboru v Ljutomeru se je sklenil natiiodiočnejši protest proti podeljevanju gostilničarskih obrti raznim konzumom in društvom,, zlasti takim, ki že po svojih lastnih pravilih ne morejo vršiti konoesijonira,-nih oziroma špekulativnih obrti.
III.
Enaka resolucija je bila sprejeta v zadevi podeljevanja točilnih pravic vinotočem po vejo, ali bolje to-čilcem vina lastnega pridelka za točenje vina, ki se ni pridelalo na mestu točenja.
IV.
Istočasno se je enoglasno zahtevalo najstrcžjlo izvršitev odredbe notranjega ministra z dne 1. novembra 1928. št. J. br. 2371 v zadevi ukinitve trgovskih točilnic po čl. 82. gostilniškega pravilnika.	> ;
Točenje vina fastnega pridelka.
Še večjo škodo kakor trgovski točil-ci povzročajo rednim gostilničarjem točilci lastnega vinskega pridelka. To pa le zaradi tega, ker se točenje lastnega pridelka dovoljuje brez upoštevanja tozadevno veljavnih predpisov z edinim smotrom,, da se producentu omogoči čimiholjše vnovčenje produktov. Ta smoter je sam za sebe vse hvale vreden, ne more se pa priznavati kot pravilen in pravičen takrat, kadar se -e takim postopkom protizakonito oškodujejo bitni interesi celega gostilničarskega stanu. Točenje pijač je posebna stroka, ki je pomembna za, pospeševanje tujskega prometa in ki od svojega poslovanja plačuje ogromne davke, kateri končno pridejo v korist le splošne1-mu gospodarstvu, predvsem davkoplačevalcem, tedaj tudi vinogradar jem. Točenje vina lastnega pridelka po poljedelcih oziroma vinogradarjih pa niti nima kakega pomena za tujski promet, niti se za tako poslovanje ne plačujejo posebne takse ali davščine, ki bi bile v znatmo korist javnosti — koristi se le posamezniku — pač pa to točenje zadržuje razvoj dobrega domačega gostilničarstva in naravno podra-žuje cene domačemu pridelku do take višine, da si moraju gostilničarji večkrat zaradi neznosnih cen bližnjega
pridelka preskrbeti svoje zaloge iz oddaljenih dalmatinskih in banatskih pokrajin. Saj je jasno, da producent, ki lahko že vnaprej, računa z lastnim vinotočem,, če ni ravno v hudih denarnih stiskah, ne bo prodajal svoje za,-loge kupcem dosti pod tisto ceno, ki jo lahko doseže v svoji lastni nadrobni prodaji.
Ker ravno sedaj zopet mrgoli takih vinskih točilnic ne le po Halozah in ljutomerskih goricah, ampak tudi ob periferijah mestnih občin in celo v krajih, kjer daleč naokrog sploh no najdeš vinograda,, je važno, da vsak gostilničar pozna predpise, po katerih je treba postopati pri dovoljevanju točenja vina lastnega pridelka, da, se na, vse tozadevne nezakonitosti lahko pravočasno opozorijo ohlastva radi potrebne od pomoči.
Točenje vina lastnega pridelka je treba razločevati od točenja pod vejo. Ta dva pojma se večkrat tudi s strani ohlastev zamenjavata. Točenje pod vejo (Buschenschank) je prodaja alkoholnih pijač po upravičenem gostilničarju izven stalnega obratovališča povodom narodnih ali verskih proslav, razstav, vojaških vaj itd, in je urejeno s § 20 a) o. r. oziroma s el. 60—72 gostilniškega pravilnika in čl. 10 toča,-rinskega, pravilnika, V točilnicah pod vejo se lahko točijo vse vrste alkoholnih pijač, tako lastnega kakor tujega pridelka.
Točenje lastnega vinskega pridelka (Eigenbamveinscbank) je poseben pri-vileg, uveden v Jožef inski dobi z dekretom dvorne pisarne cd 17. avgusta 1784 in izpolnjen z dekretom od 19. februarja 1829 in z gubernijalnima naredbama od 11. decembra 1833 in 9. marca 1836 z namenom, da se omogoči malim vinogradnikom v dobi nizkih vinskih cen ugodnejše vnovčenje lastnega pridelka. Ta privileg, ki je imel pomen, samo po sebi umevno, le . za vinorodne kraje, se je v različnih pokrajinah izvajal različno in to po določilih dotičnih deželnih obtestev. Tako je n. pr.'v Dalmaciji bila dovoljena nadrobna prodaja vina lastnega pridelka iz testnega vinograda le, v lastni zgradbi za potrošnjo izven lokala ter ni smelo v lokalu samem, biti niti miz niti stolov.
Za ozemlje bivše Štajerske je bil v tem pogledu nazadnje izdali razjlis štajerskega namestništva cd 5. aprila 1909 št. 2308/2-II/1908 na vsa politična ohlastva, V tem razpisu, v zvezi1 s prej citiranimi gubernijalnimi nared-bami se nahajajo med drugim sledeče odredbe:
1.	Točenje lastnega, vinskega pridelka se mora prijaviti političnemu ob-iastvu I. stopnje, katetru izda prijavitelju, atoo so podani vsi predpogoja, potrebno potrdila.
2.	Potrdilo se sme izdati v enem letu enemu in istemu producentu samo za dobo treh mesecev.
3.	Prijavitelj mora že v prijavi določno navesti količino lastnega vinskega pridelka, ki jo buče iztočiti, in mora oblastvo ugotovitb ali je prijavitelj res v stanu toliko vina pridelati v lastnem vinogradu, kakor ga je prijavil, Ta ugotovitev se mora izvršiti tudi za najmanjše količine vina. če se prijavi pridelek na pr. iz brajd.
4.	Točenje se sme dovoliti saino za prijaviteljevo lastno ali njemu razpoložljivo stanovanje na kraju, kjer se je pridelala prijavljena količina vina. Dopušča pa se točenje v lastnem stanovanju tudi v takih slučajih, če to stanovanje sicer ni na mestu, kjer se je vino pridelalo, pač pa vsaj v isti občini.
5.	Potrdilo pravice točenja testnega vinskega pridelka ne obsega pravice za prodajo jestvin.
6.	Pri obravnavanju prijav mora oblastvo upoštevati vse bistvene okol-ščine tako glede prijaviteljeve osebe in prijavljenega lokala kakor tudi glede možnosti policijske kontrole, in v slučaju tozadevnih pomislekov prijavo zavrniti ali pa vezati na, posebno stroge pogoje (na pr. glede zapiralnih ur).
Iz teh predpisov naglašamo samo sledeče določbe:
a) Dovoljevati se sme samo točenje lastnega vinskega pridelka, torej ne tudi žganja ali sadjevca, čeprav izvira iz lastne produkcije. h) Točenje se sme dovoliti samo iz lastnega, toraj, ne tudi iz najetega vinograda,
c) Točiti se sme le v lastnem stano-
vanju, ki se nahaja na kraju, kjer se je vino pridelalo, ali pa vsaj v isti občini.
d)	če se je ozirati na prijaviteljevo osebno kvalifikacijio, je to pač razumeti le tako, da ne obstojajo glede točilca kaki zadržki, ki bi ga ovirali za nastop izvrševanja samostojnega obrta, da je točilec posebno tudi v moralnem oziru neoporečen. Glede lokala je pa zlasti polagati važnost na možnost policija ske kontrole, tedaj lego, in bo načelno 'Odklanjati točenje v težko dostopnih', zakotnih ali razvpitih krajih.
Teh predpisov taksni zakon iz leta 1923. ni spremenil in dosledno tudi ne gostilniški pravilnik. Člen 16 in 45 gostilniškega pravilnika oproščata sicer točilne lastnega vinskega pridelka od dokaza krajevne in osebne pravice, obsegata pa določbe, ki se bistveno ujemajo s spredaj navedenimi, v naši oblasti že od nekdaj veljavnimi predpisi. Značilno v tem pogledu je tolmačenje ministrstva notranjih del 'od 20, avg. 1927 J. br, 223, katero je, ker se tiče interpretaeijie gostilniškega, pravilnika, pač avtoritativnega značaja. Ta ravnokar citirani razpis pravi glede točenja lastnega vinskega pridelka dcv-slovno: »To je posebna izjema, katera je sprejeta v pravilnik izključno za gotov, posel državljanov. Kot izjema se mora najstrožje tolmačiti in se ne sme z ekstenzivnim tolmačem jem razširiti.
S sprejemam te izjeme v pravilnik se je zasledoval edino ta, namen; očuvati ta privileg za državljane onih krajev, v onem smislu in v onih mejah, kakor so ga posedovali poprej. Nič več,« —
S tem je čisto jasno povedano, da glede točenja lastnega vinskega pridelka ne smejo ohlastva uvajati nikakega večjega liberalizma, nego ga dopuščar-jo prej omenjeni, že stari predpisi, ker je vsako ekstenzivno tolmačenje te do-1 cehe nedopustno.
S tem smo očrtali bistvene določbe predpisov, ki se tičejo točenja lastnega vinskega pridelka. Vabimo člane, da nam o vsaki točilnici lastnega vinskega; pridelka takoj, ko zvedo za prijavo, nemudoma pošljejo naznanilo z vsemi podrobnimi podatki, da lahko zveza zavzame svoje stališče, To valja posebno za one kraje, v katerih se vino ne prideluje. Vprašanje za, sebe je tudi, ali naj. omenjeni privileg velja za Prekmurje. Po našem mnenju bi mogel v deželah, ki so spadale k bivši Ogrski, veljati le tedaj, če je ta ugodnost bila že svoječasno uvedena tudi v dotičnih krajih, o čemur je pa dvomiti, ker se cit. privileg, ki se je nanašal le na nekatere dežele v Avstriji, ni mogel po prevratu raztegniti na druge pokrajine.
Po našem mnenju bi tudi bilo umestno, ako zveza gostilničarskih zadrug posreduje, da se dovoljevanje točilnic lastnega pridelka odvzame kmetijskemu referatu, ki presoja vsako prijavo preveč iz stališča producenta.
AH so gospodarska zborovanja dovoljena?
§ 5 spremenjenega zakona o zaščiti države od 6. t. m. prepoveduje pod pretnjo 3-mesečnega zapora in denarno globo dn Din 5000’— <‘prirejanje shodov pod vedrim nebom ali v raprtih prostorih kakor tudi vse sestanke brez predhodnega dovoljenja pristojnih policijskih ob!astev». Po tej določbi mora vsak prireditelj shoda ali sestanka tri dni poprej zaprositi za formelno zbo-rovalno dovoljenje in ne zadostuje samo priprosta prijava shoda. Z ozirom na to splošno besedilo zakona so policijska oblastva brez izjeme zabra-njevala vsak sestanek in tudi priproste odborove seje obrtnih zadrug. Naša zveza gostilničarskih zadrug se je v tej zadevi dne 12. t. m. brzojavno obrnila ua ministrstvo notranjih zadev za pojasnilo, ker je baš za ta mesec sklicanih več zadružnih obrtnih shodov in je imenovano ministrstvo na to z depešo od 15. t. m. pojasnilo, «da niso prepovedane odborove seje in občni zbori nepolitičnih društev kakor tudi ne konference in sestanki strogo poslovnega odnosno gospodarskega zna-čaja». V smislu tega pojasnila morajo torej obrtne zadruge kakor doslej svoje zadružne zbore s priprosto prijavo naznačiti obrtnemu oblastvu, odborovih sej pa sploh ni treba prijavljati.
Ukinitev trgovskih tosiinic na stoječe goste.
Objavili smo že, da so točilnice na stoječe goste, ki se izvršujejo v trgovinah z mešanim blagom, branjarijah in sličnih obratovalnicah, s 1. januarjem 1929 ukinjene. Vkljub vsej jasnosti tozadevnih odredb ministrstva notranjih del se širijo v svet po časopisju alarmantne vesti, da so trgovci zopet dosegli ali da jim je obljubljeno, da, bodo točenje po trgovinah še vnaprej vršili enako, kakor se Je to godilo proti vsem zakonitim predpisom du-slej.
Da bo v tem pogledu vladala čim večja jasnost, sporočamo vsem interesentom, da smo poskrbeli za vse potrebno, da se ne začne zopet ponavljati tista krivica, ki smo jo trpeli zaradi trgovskih točilnic skozi celih. 5 let.
Na opetovane pismene predstavke in osebne intervencije je ministrstvo notranjih del izdalo razpis od 1. novembra J br. 2371, ki ga je veliki župan mariborske oblasti dostavil s svojim razpisom od 13. istega meseca O br. 2769/1 vsem sreskim poglavarjem. Ta ministrski razpis se doslovno glasi;
»Prema izmenama i dopunama pravilnika o gostionicama, kafanama i ostalim radnjama sa alkoholnim pićem od 28. 11. 1927 U br. 48300 ne sme se točiti i prodavati alkoholno pice na sitno u bakhlskim (speceraj-skim) i njima sličnim radnjama, u kojima se je to po dosadašnjoj' praksi u nekim krajama vršila.
S obzirom na to objavite odmah: da se u takvim radnjama, ima obustaviti svako točenje alkoholnih pića. na, sitno, a Vašim podrejenim vlastima naredite; da posle 1. januara 192.9. god. naj-strožije primenjuju odgovarajuče zakonske odredbe prema svakom, koji bi protivno pomenuti sahrani točio u ovim radnjama alkoholno piće na sitno.
Pored pića označenog u 61. 45. tačka v pravilnika imaocima, ovih radnja dopuštajte — pošto se u tom smislu priprema izmena pravilnika — prodaju i običnih pića samo u zatvorenim flašama i to pod .ovim uslovima:
a)	Punjenje ovih flaša može se vršiti samo van ovih radnji,
v) Piće iz ovih flaša ne sme se trošiti (iztakati) u radnji niti u prostorijama bilo otvorenim bilo zatvorenim, koje pripadaju i računaju se uz radnju.
b)	Zatvaranje ovih flaša mora se vršiti pod ustavima tačk 1, 2, 3 tačke v) čl. 45 pravilnika.«
Ta razpis očividno še ni bil dovolj jasen in se ga: je skušalo z najrazličnejšimi interpretacijami prebresti na tak način, da bi se v obratovanju trgovskih točilnic dejansko nič ne spremenilo. Ker smo to opazili, je zveza ministrstvo notranjih del s svojo predstavko od 5. decembra. 1928 opozorila na obstoječe naklepe in prosila za dodatno' pojasnilo in ukrep, da se točilnice na vsak način s koncem decembra ukinejo. Nato je g, minister notranjih del izdal na velika županstva razpis J br. 3021 od 31. decembra 1928, ki se doslovno glasi;
»Dostavljeno mi ja, da radnje iz čl. 82 pravilnika o gostionicama, kafanama i ostalim radnjama sa alkoholnim pićem obavljaju točenje pića protivno
Vrelec „Tempe! 4
uporabljajte kot namizno vedo, primešajte jo vinu, ker razkraja zdravju Škodljivo vinsko kislino Uporabljajte jo nadalje s sadnimi šoki, ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače.
Vrelec „$tyria“
Vam z največjim uspehom zdravi želodčne čire, kakor tudi katar želodca in Čre a,
Vrelec „Donat“
je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z najboljšim uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žolčnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri gihtu in hemeroidih.
Zahtevajte
rocjašRo slatino
po vseh gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah.
Gostilničarji, kupujte le pri trgovcih, ki inserirajo
v »Gostilničarskem listu«!
I suviše jasnom propisu 61. 82 pravilnika.
Da bih pribavio dužno poštovanje izdatim ured'benim propisima, a naročito, da bih u potpunosti i u ovom pitanju priveo u delo ustavno načelo iz čl. 4 o jednakosti svih grad ja na pred zakonom, naredjujem velikom županom: Odmah upozorite sve obavljaće radnja iz 61. 82 pomenutog pravilnika na ograničenje obavljanja ovih radnji, predvidjeno čl. 83 istog pravilnika s tim, da prema svakom, koji se bude ogrešio o pomenuto naredjenje, imate najenergičnije u potpunosti primeniti -sve predvidjene zakonske sankcije.«
Iz tega, slednjega razpisa je jasno razvidno, da hoče ministrstvo notranjih del brezpogojno izvesti svojo odredbo od 1. nov. 1928 ne le v Sloveni ju ampak brez izjeme za celo državo. Značilna je tudi opozoritev na čl. 83 pravilnika zaradi tega. ker točilnice,, ki smejo poslovati! tudi še po 1. januarju, po tem členu ne smejo imeti svojih obratovalnic odprtih do tiste policijske ure, ki velja za redne gostilne, marveč se morajo ravnati po splošnih predpisih o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic.
Objavljamo te odredbe doslovno, da si nikdo ne bo delal nepotrebnih iluzij, posebno pa tudi zaradi tega, da vedo naše včlanjene zadruge, kaj jdm je ukreniti, ako se veljavni predpisi kršijo. in na katero odredbo se imajo pri tem sklicevati.
N.... k.
Gospodarski svet
Čl. 44 bivše naše ustave od 28. junija 1921 se je glasil: «Za izdelavo socijalnega in pridobitnega zakonodaj-stva se ustanavlja pridobitni svet. Natančnejše odredbe o njegovi sestavi in pristojnosti se odredijo z zakonom».
Ustava je sicer s kraljevim manifestom od 6. januarja 1929 razveljavljena in je s tem tudi citirana določba stopila iz veljave. Gotovo pa je, da iz nove ustave, katera bo sledila sedanjemu izrednemu stanju, če naj ima trajnejšo vrednost od prve, ne bodo smele izostati določbe izrazito gospodarskega značaja, in med take določbe spada v prvi vrsti ona glede gospodarskega sveta. Pričakovati je celo, da bo gospodarski svet stopil v življenje že pred novo ustavo s kraljevim ukazom. To bi bilo tem bolj pozdravljati, ker bi sedaj, ko je naš politični parlament sijajno dokaza! svojo popolno nesposobnost za koristno pozitivno delo, imel gospodarski svet najlepšo priliko, da se uvede kot vele-koristna institucija in pokaže narodu pravo pot, po kateri pride do urejenih notranjih razmer in .boljših zunanjih odnošajev — brez strankarstva, katero samo razdira, za obči blagor pa ničesar dobrega ne more ustvariti.
Na mestu je torej, da o tej instituciji ponovno spregovorimo nekaj besed, da bodo naši tovariši poučeni o njenem gospodarskem pomenu.
Dne 22. junija 1926 so v Zagrebu zastopniki pridobitnih korporacij in poljedelskih organizacij iz cele države sporazumno izdelati načrt gospodarskega sveta in ta načrt predložili vladi. Po tem načrtu naj bi gospodarski svet bil sestavljen iz 125 s kraljevim ukazom imenovanih članov, od katerih bi odpadlo :
32 zastopnikov na poljedelstvo,
16 zastopnikov na trgovino,
16 zastopnikov na obrt,
16 zastopnikov na industrijo,
16 zastopnikov na priznane praktike v ekonomskih, finančnih in socijalno političnih zadevah,
12 zastopmkov za denarne zavode, 7 zastopnikov na delavstvo,
5 zastopnikov na pomorstvo,
5 zastopnikov na inženjerstvo.
Te člane izberejo prizadete gospodarske organizacije na 3 leta. Po svojem položaju so člani gospodarskega sveta:
1.	iz ministrstva trgovine in industrije, ministrstva za poljedelstvo in ministrstva za agrarno reformo: načelniki,
2.	iz ministrstva financ: generalni direktor,
3.	iz prometnega ministrstva: pomočnik ministra, generalni direktor državnih železnic, direktor rečne plovbe in načelnik oddelka za mornarstvo,
4.	iz ministrstva za šume in rudnike: generalni direktor,
5.	iz ministrstva socijalne “politike: direktor državne statistike in načelnik oddelka za zaščito in zavarovanje delavcev,
6.	iz ministrstva za gradbe: pomočnik ministra.
Člani gospodarskega sveta niso za svoje izjave odgovorni nikomur, razun svoji vesti. Njihovo članstvo je častna dolžnost; za kritje izdatkov dobivajo povračilo potn h stroškov in dnevnice.
Organi gospodarskega sveta so : skupščina, glavni odbor in strokovni odsek;.
Skupščina se sklicuje vsako leto dvakrat in sicer spomladi (1. marca) in v jeseni (l. oktobra). Skupščini so pridržani sledeči posli:	verfikacija
mandatov, izvolitev predsedstva in tajništva ter stainih strokovnih odsekov, odobravanje letnih proračunov, poslovnika in praviinikov gospodarskega sveta.
Glavni odbor je sestavljen iz 14 članov, ki jih izvoli skupščina iz svoje sredine in sicer 8 članov iz poedinih strok. 6 članov pa iz vrste virilistov ter iz 10 članov, ki jih izvolijo stro kovni odseki. Glavni odbor vrši v Času, ko ne zaseda skupščina, polnoveljavno vse zadeve gospodarskega sveta, razun ravnokar naštetih poslov, ki so pridržani skupščini.
Strokovni odseki so ali začasni za reševanje specijalnih vprašanj ah stalni. Stalnih odsekov je 10 in sicer: za splošno pridobitno politiko, trgovino, obrt, industrijo, novčarstvo, prometno, finančno in socijalno politiko in za javna dela.
Sklepa se z absolutno večino izvoljenih članov.
Naloga gospodarskega sveta bi bila, da iz lastne inicijative ali na zahtevo vlade oziroma posameznih ministrstev izdeluje zakonske predloge, ki se nanašajo na ekonomsko, fmančno ali socijalno politiko, in podaje svoje mnenje o vseh takih predlogih, uredbah in pravilnikih, in da sodeluje v komisijah za sklepanje meddržavnih gospodarskih in socialnopolitičnih pogodb in pri izvrševanju mirovnih pogodb.
Načela, ki so izražena v zagrebškem načrtu, so ugodna podlaga za zakon o gospodarskem svetu. Dosledno so vse dosedanje vlade pri svojem nastopu naglašale potrebo ustanovitve gospodarskega sveta, ravno tako dosledno pa tudi nobena še ni prišla preko svoje obljube. A!i bo prva nestrankarska vlada, na katero stavi narod mnogo lepih nad, izpolnila to vročo željo gospodarskih krogov, ki že od leta 1919. naprej stalno nagiašajo svojo odločno zahtevo po pridobitnem svetu.
DispisL
Prevalje.
Delavsko konsumno društvo za Slovenijo si je na podlagi znane napačne razlage člena 82 pravilnika o gostilnah pridobilo pravico točenja alkoholnih pijač stoječim gostom za svoje konsume v Prevaljah, Lesah. Mežici, črni in Guštanju. čim so se te pravice zopet odvzele, se je društvo poslužilo druge napačne interpretacije čl. 16/d in 41 in pridobilo pravico društvene restavracije za člane. Da konsumi, ki imajo svoje trgovine urejene prav tako kakor vsaka druga trgovina z mešanim blagom, kamor ima dostop vsakdo, niso zaključeni društveni lokali, ni treba še posebej povdarjati. Vsaka kontrola takih obratov glede prekoračenja pravic je nemogoča. Zveza naj dela na to, da se pravice, ki so bile iz-ddne vsled napačne interpretacije prej omenjenih določil členov 16/d in 41 pravilnika o gostilnah, zopet odvzamejo, kakor so se odvzele pravice trgovinam z mešanim blagom, špecerijami in branjarijam.
V Guštanju nam dela neprilike v ce-nab piva tamošnja tovarniška kantina, katera nima nikakih režiji in nam vsled tega z lahkoto konkurira. Seveda so bili drugi guštanjski gostilničarji tudi primerami znižati cene pivu, tako da točijo danes pivo nekateri celo po 3.50 Din za vrček, kakor toči tovarniška kantina. Dosledno temu so primor rani tudi gostilničarji iz ostalih krajev guštanjskega okoliša znižati cene na isto višino. Seveda ne zaslužinip vsled tega pri pivu ničesar in moramo za režijske stroške in davke še ddlo-žiti iz zaslužka od iztočenega vina, ki pa je tako minimalen, da ni niti misliti na to, da bi se moglo to stanje
dolgo vzdržati, ne da bi bila naša eksistenca ogrožena.. Zato se bo moralo od strani zveze nekaj ukreniti, da se taka nelojalna konkurenca prepreči, ali pa bomo v prihodnji poletni sezoni primorani točenje piva popolnoma ustaviti. Radi tega prosimo zvezo, da vzame zadevo resno v pretres in skuša doseči tudi za okoliš Guštanja primerne enotne pivske cene.
Slaven jgradec.
V	Slovenjgradcu smo imeli do 1. januarja 1929 13 točilnic na stoječe goste po raznih trgovinah z mešanim blagom. S prvim januarjem: t, 1. se je 11 teh točilnic ukinilo, dive sta pa ostali, češ da so to delikatesne trgovine v pravem smislu čl. 82 pravilnika o gostilnah. Ničesar bi ne imeli proti temu, če bi bile te trgovine opremljene z diei-likatesami, kakor se vidijo n. pr. v Mariboru; ali tukaj ni tako. Ena izmed njih ima gostom na razpolago samo nekoliko klobas in kruha. Glavni obrat je točenje vina. Napis »delikatesa1« na napisni tabli je le formalnega značaja. Ravno tako ne odgovarja lokal vsem predpisom čl. 82 in 106/a pravilnika o gostilnah. V neposredni zvezi s takozvano delikatesno trgovino je tudi trgovina z usnjem, kar nasprotuje gradbenim predpisom. Ker streže eno in isto osobje oziroma lastnik in njegovi družinski člani, je to v nasprotju s sanitetnimi predpisi. Druga taka »delikatesa)«, ki istoitako ne odgovarja niti enemu obstoječih predpisov, se nahaja v neki zelo ozki in jako neprometni ulici. Seveda manjkajo pri obeh »delikatesah« najpotrebnejši stranski prostori. Zvezo prosimo, da posveti tem lokalom svojo pozornost, ker vlada zaradi istih med gostilničarji mnogo razburjenja.
Sošlanj.
V	Šoštanju so imele 4 trgovine z mešanim blagom pravice točenja alkoholnih pijač stoječim gostom. Vsled nam vsem prav dobro znanim prizadevanjem zveze, so se tem trgovcem s 1. januarjem t. 1. pravice točenja odvzele. Zato smo naši zvezi za ta uspeh prav hvaležni. Žal, da dela naše zveze ne znajo vsi člani ceniti in se obotavljajo, kadar gre‘za plačilo nekolikih dinarjev rlanarinie. — Imamo sicer tudi dve društveni gostilni s pravico točenja pijač samo društvenim članom v zaključenih društvenih lokalih. V osta-iem imamo pri nas v naših gostilnah mnogo svežega in mrzlega zraka brez gostov, kateri so se vsled današnje denarne krize iz naših gostiln izselili kakor lastovke v jeseni, ki se selijo na topli jug. Da se bodo lastovke k nam povrnile, imamo upanje, da bi se pa povrnili v naše gostilne tudi naši gosti, niti ne pričakujemo, dokler se ne bo odpravila današnja gospodarska kriza.
Mozirje.
Tudi pri nas so se dvema trgovcema odvzele pravice točenja alkoholnih pijač stoječim gostom, ostale pa so njima pravice prodaje vina in piva v na trgovski način zamašenih steklenicah za zauživanje izven trgovine. Te predpise pa kolikor mogoče zlorabljata,, ker se opaža, da se vzlic odvzetim pravicam, pije še nadalje v trgovini in prenaša iz trgovin vino v odprtih steklenicah, natočeno naravnost iz soda. Umestno bi bilo, če bi se v tem oziru poostrila kontrola od strani državnih organov. Nasprotno pa se je nekemu drugemu trgovcu pustila leta 1891 pridobljena pravica točenja žganja in sadjevca stoječim gostom za zauživanje
v trgovini, ne da bi bil ta trgovec spravil svoj lokal v sklad s predpisi čl. 82 in 106/a pravilnika o gostilnah. Nadejamo se, da bo zveza ukrenila vse potrebno, da se bo naložilo dotičnemu, da uredi svoj lokal po prej omenjenih predpisih, ali pa, da se mu bo točenje ustavilo, ker mora biti vendar enaka pravica za vse. — Letos bo praznoval naš zadružni podnačelnik gosp. Franc Strnad 74. rojstni dan. 52-letni gostilničarski jubilej in 12-letnico zadružnega podnačelništva. Že poprej je bil g. Strnad 18 let zadružni odbornik in 40 let ognjegasec. Za časa užitninske-ga davka je bil 16 let »daJcar«. Vzlic visoki starosti je gospod Strnad še čil in zdrav ter prav pridno vodi svojo gostilno v posebno zadovoljstvo svojih’ gostov. Ne bomo se mnogo zmotili, če rečemo, da je ta stara gostilničarska korenina najstarejši gostilničar cele mariborske oblasti, kar si štejemo vsi zadrugairji v čast. Vedno veselemu staremu tovarišu želimo, da bi nam pod-načeloval še mnogo let.
Braslovče.
Kako je s pravico »Prosvetnega društva v Braslovčah« glede točenja alkoholnih pijač v zaključenih društvenih lokalih za društvene člane, smo 2e poročali. Danes naj dodamo še to, da so ti gospodje pri točenju pijač nedruštvenim članom jako previdni. Vsejedno pa imamo dokaze, da se v lokalih Prosvetnega društva točijo pijače tudi nečlanom, kedar ni nevarnosti ovadbe. Trdno smo prepričani, da bo naši zvezi uspelo tudi v tem pogledu dokazati merodajnim činiteljem, da niso konsumna in prosvetna društva zaključeni društveni lokali v smislu čl. 16 d in 41 pravilnika o gostilnah, kakor je uspelo dokazati, da se je napačno interpretiralo določilo čl. 82 istega pravilnika, ko so se na široko podeljevale pravice točenja alkoholnih pijač trgovinam z mešanim blagom, špecerijam in branjarijam.
Žalec.
Tudi pri nas smo imeli 13 trgovin z mešanim blagom, špecerije in branjarije s pravico točenja alkoholnih pijač stoječim gostom za zavživanje v lokalu. Od teh se je 11 trgovcem ta pravica odvzela, dva pa smeta točiti dalje. Ne vemo, kje tiči vzrok te dvojne mere. Vsekakor prosimo zvezo, naj zadevo dodobra prouči in nam pojasni, zakaj se je napravila tu izjema vzlic temu, da nista omenjena trgovca spravila svojih lokalov v sklad s predpisi čl. 82 in 106/a pravilnika o gostilnah. Širijo se govorice, da se bodo ravnokar odvzete pravice zopet vrnile. Tega vendar ne moremo verjeti, ker slonijo zadevni oblastveni odloki na trdni zakoniti podlagi.
Vojnik.
V našem okolišču smo imeli polno trgovin z mešanim blagom s pravico točenja pijač na stoječe goste. Ker so se tem s 1. januarjem t. I. te pravice odvzele, bodo skušali izkoriščati pravice prodaje alkoholnih pijač v na trgovski način zamašenih steklenicah za zavživanje izven trgovin. Umestno bi bilo, da bi naša zveza podvzela potrebne korake, da bi državni varnostni organi nadzorstvo v tem pogledu poostrili ter da bi se prestopki najstrožje kaznovali, sicer bomo kmalu ravno tam, kjer smo bili do sedaj, točilci pa bodo 8e na boljšem, ker jim ne bo treba plačati točilne takse in drugih državnih in avtonomnih davkov, kakor jih plačujejo gostilničarji za prosto točenje v odprtih posodah. Kljub jas-
zabela
je dobra prijateljica kuh&rice. Priskoči ji v pomoč v potrebi in zadregi.
Najfinejšega okusa!
Najizdatnejšal
Najcenejša pri uporabil

Gostilničarji,
priporočajte ob vsaki priliki tvrdke, ki inserirajo v »Gostilničarskem listu«!
nemu določilu či. 82 in 106 a pravilnika o gostilnah, ki določata, kako morajo biti urejeni lokali delikatesnih trgovin, obratujeta pri nas nemoteno dalje dve taki točilnici, ki sta poleg tega v istem lokalu, kjer se nahaja trgovina z mešanim blagom. Zveza naj ukrene potrebno, da se tudi ta nedo-statek odpravi. Enaka takozvana delikatesa je tudi na Dobni', ki je istotako v neposredni zvezi s trgovino z mešanim blagem in bi se bila morala s 1. januarjem t. I. zapreti.
Rog. Slatina.
Pri nas vlada v zimski sezoni na celi črti popolno mrtvilo. Posla nimamo ne mi in»ne trgovci. V letošnji hudi zimi so nas zapustili celo vrabci. Le s težavo zberemo potreben denar za Ogromne davke in najemnino gostilniških prostorov. Vkljub vsem mepri-likam in vsakoletnemu devetmesečnemu zastoju pa se namer a,vaj o podeliti še nadaljne nove koncesije in ustanoviti švicarijio! Odkar je naš vrli zadružni načelnik g. Čoh težko obolel, počiva tudi zadružno delo. Želimo mu čimprejšnje okrevanje, dla bo mogel spet nastopati z;a naše interese tako energično in neustrašeno, kakor je to razumel dosedaj. V Rog. Slatini sicer ni bilo trgovskih točilcev. tem več pa jih je imel Rogatec; pa tudi tam so se te točilnice s l. januarjem 1929 ukinile kakor drugod. — V zadnjem »Gostilničarskem listu« objavljenega poziva na bojkot naše mineralne vede nismo odobravali, ker bi to znalo škodovati dobremu glasu Rogaške Slatine in s tem. posredno tudi neugodno vplivati na dotok tujih zdraviliških gostov. (Gospod dopisnik se moti', če nam očita poziv na bojkot. Op. uredništva,) — Dne 17. t. m, ob pol 10. uri je umiri pri nas gospod Anton Štern, gostilničar in mesar, v 67. letu svoje starosti. Pokojnik se j,e svoiječasno zelo potrudil, za ustanovitev gostilničarske zadruge in bil tudi predsednik pripravljalnega odbora. Naj v miru počiva. Preostalim naše sožalje!
Kozje.
Radi neugodne poštno - automobilske zveze z Rajhenburgom in radi pomanji-kan-ja prometne zveze s Prelaskim je nastala pri nas popolna stagnacija v tujskem prometu. Še trgovski potniki se nas izogibajo. Če prideš z jutranjim vlakom ob 9. uri v Mestinje, se smeš peljati v skoro odprtem poštnem automobilu do Prelaskega, od tam do Kozjega pa peš, za kar je treba v zimskem času 2 uri dobre hoje. Naši občini je poštna! uprava že lansko leto ponudila poštni autobus-promet na Podčetrtek, na vloženo prošnjo pa še do danes ni rešitve. Letos se bo otvorila za promet nova cesta Pilštanj—-Grobelno. Š tem bodo naš trg in okolica ter obcestne vasi tja do Grobelneiga gospodarsko mnogo pridobili. S sedanjimi prometnimi zvezami bodo potrebovali naši delegati za potovanje na zvezni občni zbor v Mursko Soboto cele tri dni časa. Ce je sedaj, v Kozjem tako minimalen dotok tujcev in potujočega občinstva, kako bo tujski promet še le potem padel, če nam. bodeta odvzeti davkarija in sodnija, kakor se namerava. Za nas gostilničarje bo ta udarec uničujoč; Domačini ne posečajo mnogo gostiln, ker je njihov zaslužek prepičel, okoliški kmetje pa prihajajo v Kozje le tedaj, kadar imajo opravka z davkarijo ali sodnijo. Naš težek gospodarski položaj more razumeti le človek, ki naše razmere dodobra, pozna. Nadejamo se, da bo vsaj naša zveza razumela naš obup in ukrenila vse potrebno, da se nam obranita omenjena urada. Čast, komur čast! Naši trgovci, katerim se ne godi nič bolje kakor nam, niso nikoli posegli v našo obrt s točenjem pijač na stoječe goste, kakor delajo njih stanovski tovariši drugod. Edino neki pekovski mojster se še poslužuje že leta 1897 pridobljene pravice in toči v svoji pekarni žganje v čašicah. Večkrat smo čitali v »Gostilničarskem listu« vzpodbudo, naj uredimo gostilniške prostore in sobe za tujce današnjim zahtevam primerno, da se na ta način privabijo tujci v naše kraje. Dva ugledna naša tovariša sta res uredila nekoliko sob za tujce in pripravljata dnevno tudi tople obede in mrzla jedila za tujice, ali — tujcev od nikoder ni. Tako nam gre v našem sicer lepem in romantičnem kozjanskem trgu. Še mnogo slabše se godi tovarišem v visokih gorskih vaseh. Kako naj zmaguje-
mo visoka davčna bremena? — Najži-vahnejši tujski promet pri nas je v poletnem času, ko prihajajo k nam prekupčevalci sadja, katero morajo naši kmetje prodati radi težavnega prevoza na Mestinje ali Rajbenburg, po smešno nizkih cenah. Da tudi v tej seziji gostilničarji ničesar ne zaslužimo, za to skrbijo številni vinotoči vina »lastnega« pridelka, ki je pa pogosto tudi sosedov pridelek. V teh vinotočih, se kuhajo tudi jedila in. obratuje se po cele noči do ranega jutra, če vse to premetrivamo, ne razumemo, da naletijo naše obupne pritožbe vsepovsod vedno na gluha ušesa, (Dopisnika opozarjamo na tozadevno razpravo v današnji številki, zadrugo pa prosimo, da nam prijavi vse take slučaje. Op. uredništva.)
* Sv. Lenart v Slov. gor.
Trgovskih točilcev pri nas nismo imeli. Zato pa, imamo v poletnem času več vinotočev vina lastnega pridelka, ki nam ga dovažajo celo iz drugih občin. Zveza, naj se zavzame za to, da se ho smelo točiti vino lastnega pridelka le. v dotični občini, kjer se je vino pridelalo, kakor se je. prakticiral o v predvojnih časih. Škodo, ki jo utrpimo radi zastoja tujskega prometa v zimskem času, bi morali izravnati z živahnejšim premetom v poletnem času. Da je nam tudi v tem času onemogočeno za,-služiti toliko, Ida bi krili v zimski stagnaciji nastali obratni deficit, za to skrbi uspešna konkurenca pravkar imenovanih vinotočev vina lastnega pridelka. Zveza naj podvzame vse potrebne korake, da se bodo izdajala, taka dovoljenja le za kraje, kjer se je vino pridelalo.
Autcbusni promet vrši pri nas povsem zadovoljivo svojo službo. V Maribor vozi po trikrat na dan autobus 'lenarčke prometne družbe in sicer ob 7.. cb 12. in ob 16. uri, iz Maribora k nam pa odhaja cb 9., ob 14. in ob 17. utri. Poleg tega vozi skozi Sv. Lenart v Slov. gor. tudi autobus iz Gor. Radgone, ki odpelje od Sv. Lenarta pfoti Mariboru ob 8. in dospe v Maribor ob 9. uri. Iz Maribora proti Sv. Lenartu odhaja ob 16; uri in dospe v Sv. Lenart olj 17. uri, odkoder nadaljuje'takoj vožnjo proti Gor, Radgoni, kamor dospe ob 18. uri. Ob nedeljah in praznikih pa vazi samo po enkrat na dan in sicer odpelje ob 7. uri iz »Sv. Lenarta in dospe v Maribor ob 8. uri ter sb vrača ob 10. uri.
Na progi Sv. Lenart v Slov. golv — Ptuj je aulo-zve/.a ob 6. proti Ptuju, kamor dospe ob 8. uri, iz Ptuja pa odpelje cb 13. in dospe v Sv. Lenart ob 15. uri. V Ptuju se nahaja autobusna postaja pred gostilno gospoda Miha Brenčič, v Sv. Lenartu pa pred gostilno gospoda Stanislava Zamolo. Za progo Sv. Lenart—Maribor se nahaja postaja v Sv. Lenartu pred gostilno g. Franca Retzer in v Mariboru pa pred glavnim kolodvorom,
V	poletnem času je radi tako dobre autozveze jako živahen tujski promet, zato pa vlada v zimskih mesecih precejšnje mrtvilo v vseh trgovskih panogah.
V	primeru z Mariborom so pri nas stanovanja tako po ceni. da se izplača meščanom bivati stalno v Sv. Lenartu in se voziti dnevno v Maribor z auto-busnimi abcnoma-kartaimi. K pocenitvi družinskega, gospodinjstva pri nas bi pomagale tudi znatno nižje cene deželnih pridelkov, ki so v Mariboru neznosno dragi.
Ptuj.
V	zadnjem »Gostilničarskem listu« smo čitali, da so se točilnice na stoječe goste s 1. januarjem 1929 popolnoma odpravile. Za mesto Ptuj se to ne more trditi, ker je še vse po starem. Tukaj obratuje še vedno neka temna točilnica, ki je popolnoma brez oken in nima niti pisoarja niti stranišča gostom na razpolago. Vsled tega ne od1-govarja ne gradbenim ne sanitarnim predpisom. Zato bi se bila morala že davno zapreti. Skoro ista stvar je z neko delikatesno trgovino. Tudi tu manjka pisoar in stranišče. Zveza naj ukrene potrebno, da se zapreta tudi ravnokar popisani točilnici, ali pa, da oblast prisili lastnike, da spravita svoje lokale v sklad z obstoječimi predpisi. V ostalem je pri nas, kakor povsod drugod velika stagnacija v naši obrti. — Prihodnjič več.
Usem gostilničarjem v mariborski oblasti!
Mo'srsa	ig'jD'sa. nazvana
se je v celi Jugoslaviji, pri številnih kolegih, ki so jo vpeljali v svoje lokale, naravnost izborno obnesla. Igra je zanimiva in privlačna brez hrupa in prepira in imenitno zabava goste, ki se je ne naveličajo tako izlepa. Igra se v glavnem za vino oz. pijače in kakor smo se prepričali nosi gostilničarjem lep dohodek tako, da nabavo iste vsakomur priporočamo.
Na našo posebno željo je tvrdka izgotovila popolnoma nove modele s snemajočo leseno podlago, dočim je bila sedanja iz lepenke. Kompletna igra stane Din 130.— franko Maribor in se lahko naroča pismeno ali ustmeno v zvezni pisarni, kjer je tudi vzorec iste vsakomur brezobvezno na vpogled.
GosfflnSčarff “člsiai zveze saživafo $°io rabata.
.Pjcos pebrti	!
IV vinska razstava i vinskim sejmom v Ivanjkovcih
se je vršila dne 18. decembra 1928 za ljutomerskoormoški vinski okoliš. Razstavo je otvoril v imenu Velikega žu j pana g. vladni svetnik Vončina. Po- j zdravili so prireditev v imenu oblastne- l ga odbora Mariborske oblasti g. stro- j kovni referent inž. Zupanič, v imenu j Kmetijske družbe g. strokovni adiunkt j Kafol. Obisk je bil zelo lep, prireditev v vsakem oziru dobro organizirana, ter je dobro uspela. Zastopani so bili sledeči vinski vrhi: Brebrovmk, Cerovec, Gonila, Brezovščak, Hum, llovec, Ivanj-ščak, Jeruzalem, Kajžar, Kog, K'žanj ščak, Lahonščak, Lasnički vrh, Libonja-L'tmerk, M halovci, Pavlovski vrh, Ra-domerščak, R nčetova graba, Runeč, Slamniak, Stanovščak. Stara gora, Stre-zetina. Svetinj«, Šerof, Temner, Vinski vrh, Visoki Strmec, Vrablovščak, Vo-dranski vrh, Zasavec, Žerovinci.
Razstavljenih je bdo 195 vzorcev in sicer 170 iz leta 1928, 20 iz leta 1927,
2 iz 1925 1 iz 1924 in 2 iz 1921.
Bilo je 25 vzorcev šipona, 23 laškega rizlinga, 16 belega burgundca, 13 muškatnega s Ivanca, 9 silvanca, 9 ru landca, 5 renskega rizlinga, 3 muška-telca, 1 damasc muškata, 1 d šečega traminca, 1 žlahtnine, 108 mešanih vrst in 1 črnine kabernet.
Najboljše oce e šo bde prisojene vzorcem sledečih razstav Ijalcev: Kočevar Franjo, Središče ; Petovar Lovro, | Ivanjkovc; Križni red, Velika Nedelja ; , Zabavnik Jože, Maiibor; Bmdar Štefan, Ormož; Pitter Otokar, Tyn šti Čsl. ; Ra h Katinka, Mota; Puklavec Anton, Maribor; Dr. Ban Adam, Ormož; Kovačič Ela, Ormož ; Diermayer Otmar, Ormož; Stamen Adolf, Ormož; S'anjko Ana, Ljutomer; Kuharič Ludvik, Ormož; Mestna občina, Ormož ; Vesel č Ivan, Ormož; Senčer Anton, Pušenci ; Fi-scherauer Hans, Jeruzalem ; C. Fiirst, Ptuj ; Ozmec Jakob, Vinski vrh ; Potrč Rudolf, Ormož; Polak Vinko, Ivanjkovci ; Pihler Aloiz, Cerovec ; Omulec , Pavla, Ormož ; Golenko Anton, Sv. < Miklavž.	i
Kupcev je bilo precej iz mariborske in ljubljanske oblasti ter iz sosednje Avstrije. Kupčije so se sklepale deloma že na razstav', deloma pa pozneje v vinskih kleteh.
Ddvki in takse.
1.	Točilna taksa se ima plačati za-prvo polletje najpozneje do zadnjega januarja.. V nasprotnem slučaju .sledi eksekucija.
2.	Taksa m biljarde v znesku 200 dinarjev se mora poravnati do 15. jan.
3.	Taksa za potroške v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah in penzijonih, v kopališčih, letoviščih in krajih z več kakor 2000 prebivalci se pehira petmesečno, mesečno, ali trimesečno'., kakor želi taksni zavezanec.
4.	U slusbenski dur ek morajo gospodarji adpremiti davčnemu uradu najkasneje v 15 dneh po preteku vsakega meseca.
5.	Davek na poslovni promet, Doslej še ni določen.rok za vlaganje prijav za 'tiste davkoplačevalce, ki plačujejo davek pavšalno ali po knjigi opravljenega prometa. Verjetno pa je, da bo treba prijave vložiti najpozneje do konca februarja,
6.	Glede vseh davkov. Davke je plačevati v štirih enakih letnih obrokih in sicer dne 1. jan., 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Plačati se mora davek najkasneje v 15. dneh začetkom vsakega četrtletja, torej za prvo četrtletje clo 15. januarja, Ker za letos še niso odmerjeni davki po novem zakonu, se začasno pobira davek v lanski višini.
7.	Davčne prijave. Opozarjamo vse gostilničarje, hotelirje in kavarnarje, da mora biti prijava za odmero pri-dobnine (obrtnega davka) vložena najkasneje do konca februarja na tiskot-vinah, ki se dobe pri občinskih ura-
■ dih ali cliavkarijiah. Kdor ne vloži prijave v določenem1 roku, plača za kazen 3% cenovnega davka, če pa ne vloži prijave niti na pismeni poziv, se ta kazen zviša na 10%.
Zagrebški vzorčni velesejm
( sars ebš «
nam pošilja v objavo, da bo letos priredil v glavnem 2 razstavi;
1. Od 20. do 28. aprila:
a) VI, razstavo avtomobilov, motornih m športnih vozil in vse, kar je s tem v zvezi ter radia. bj IX. specijalno poljedelsko razstavo (moderne poljedelske stroje, ored-jei, potrebščine itd;). S tem v zvezi bodio tudi posamezne' panoge gospodarstva kot; mlekarstvo in živinoreja, perutninarstvo,, zajčjereja i dr.	_____
Gostilničarji!
Ako hočete Vaše goste zalovoljiti, uporabljajte za brizgance
Radonsko minern!nr> voHo.
K novemu rezkemu in kislemu vinu vzemite
Radenski kraljev ali Radpnsk? zd ~ av m vre ec,
ki-mu odvzame kislino in ga napravi prijetno pitnega. Za stara vina pa porabljajte
Radenski Gizela-vrele ,
ki ne počrni nobenega vina.


vsesam
ČEVLJI
IN
NOGAVICE
<PAVLA TRAUN
MARIBOR, ALEKSANDROVA 19
MODNO BLAGO
IN
PLETENINE
Tej prireditvi bo priklopljen tudi tujsko-prometni in turistični oddelek, kjer bo razstavljen ves propagandni materijal, tičoč se zlasti našega Jadrana, naših kopališč in zdravilišč.
Gostilničarstvo in hotelirstvo je pri tej točki gotovo zelo interesirano in bi bilo pozdravljati vsako najmanjše zanimanje s strani posameznikov, bodisi inicijativno ali tudi dejansko. Za vse eventuelne informacije se je obrniti na zvezno pisarno, ki bo seveda tudi sama po možnosti sodelovala, kolikor je to v interesu gostilničarstva, katerega, predstavnica je.
2. Od 7. do 16. septembra:
a)	mednarodni splošni vzorčni velesejem. t. j. XII. Zagrebački zbor;
b)	V temu priključena medicinsko-hi-gijenska razstava;
c)	14. in 15. septembra sej m plemensko živine.
Za dovoz blaga predvidene najrazličnejše ugodnosti s strani železniških. parobrodnih kakor tudi carinskih činitelj-ev.
Nov živinski s^jsp v Mariboru
Veliki župan mariborske oblasti je odredil s svojim odlokom z dne 27. I oktobra 1928 O broj 706/5, da so poleg dosedanjih živinskih sejmov v Mariboru, ki se vrše vsak drugi in četrti, torek v mesecu, vrši živinski sejni tudi vsak peti torek v mesecih s petimi torki. Vsled tega bo letos v Mariboru pet novih živinskih sejmov in sicer 29. jan., 30. aprila, 30. julija, 20. oktobra in 31. decembra. •— Če je ta dan praznik, se vrši sejm en dan prej.
A 0 . .
Prvi gost: »Franci, povej mi, ali zna Tvoja žena molčati?«
Drugi gost: »O, seveda zna, lani mi je napravila 5000 Din dolga, pa mi ni nič povedala . . .«
*
V izložbi neke trgovine je visel listek z napisom': Dekle, ki bi se rada izučila za prodajo se sprejme.
*
Med malimi oglasi nekega lista smo čitali:
Kuha lica, ki zna z dobrimi spričevali kuhati, se sprejme.
*
........... iiiiiiiffliiriiii mniMiiiiiffiiiii i
šampanjec
(■*»«• ,$ouvier’

Originalna
S
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica),
1 Bouvier Cuvće Ršservee (rdeča glavica).
fileiarstvo: Gornja Radgona.
Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne in Favai, Ljubljana.
Cenik
gra tte
in Panki.
v steRienfcafi
tvrdke
Veleposesivo vinogradov
CLOTEB BOOMiEf?
- - » - Gornja Radgona - « « -
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
Mož, pijanček pride natrkan pozno domov. Žena., že vsa razvneta od’ dol- | gega besedičenja vzdihne: »Oh Bože j moji, ta človek ni nikoli sit tega vražjega alkohola:.«
Mož pa v brke: »Večkrat že kakor ti..«
Poročne prstane zastonj
ne dobite nikjer.
vendar pa po nizkih c e ti a h pri
A, S trn m pf
zlatar
Maribor, Koroška cesta 8
6 kar. zlate od 40 Din naprej 14. »	»	»	80	*	»
Staro zlato in srebrne krone se vzame v račun.
Naznanilo.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila v Tattenbachovi ul. 17, Maribor (nasproti Narodnemu domu)
delikatesno trgovino.
Cenj. stranke zagotavljam, da se bom potrudila, jih vedno zadovoljiti s svežim, dobiim blagom.
Priporoča se za obilni obisk
Ema Sta9*c.
ANTON MACUN
MARIBOR, Gosposka 10
r i p o r* o c rt gBHHB
bogato zalogo vsakovrstnega Š4 fa za molke m žarmke oblek -ter plašče, platns, t|rad?£i, nami i«»ih prta« iz voščenega in p* plstna, edvj itd.
asBlrsiBliRufaiiturREga blaga s nsjuJji izbiri in solidni postrežbi.
Prevzem kavarne.
Ct-njenim strankam vljudno naznanjam, da
sem 1. januarja 1929 prevzela
kasarno lElf fICIPfl tr Mariboru
Aleksandrova cesta 45. nasproti Glavnemu kolodvoru. Moja večletna praksa v tej stroki jamči za solidno postrežbo cenj. gostom, katere bom sku5a!a vedno zadovoi|it\ Za obilen obisk se priporoča TtUkU G TOŠI.
Prevzem kavarne.
Podpisani vljudno na znanjam c. občinstvu, da sem prevzel dne
2. januarja 1929
staroznano in priljubljeno kavarno
v Mariboru. Potrudil se bodem svoje cen;, goste vedno zadovoljiti v vseh ozirih. Zato se obračam na javnost z vljudno proSnjo, da mi izkaže isto
Zdravnik vpraša ženo od gostilničarja,, kd ga rad cuka:: «Ati Vaš mož teži radi žeje?«
Ona: »O, radi žeje je navadno vedno dobre volje . . .«
*
Gost vpraša natakarskega vajenca: »Kakšne lase so imeli stari Slovani?«
Vajenec nekoliko pomisli in odgovori: »Sive«.
*
Pravijo, da je vic Plausteiner-Žli-čar, glede razlike v cenah v zadnjem »Gostilničarskem listu« pod rubriko AO. res vic, ker da je posebna komisija dognala, da je pečenka pri Plau-steinerju dražja le tedaj, kadar je tudi za toliko večja, (Po informacijah o celi aferi, ki smo jih prejeli od potrebnih strani, ugotavljamo, da tako res pravijo itn, da je vse to pravi pravcati vic! Opomba uredništva!)
URE
2 L AT O	SREBRO
Ant, Lečnik
Celic*, Glavni frg št. 4
SiUPUfE STARO ZLATO SREBRO
Trajne kodre
Frizerski salon za dame in gospode
ADOLF MRAKIČ, Maribor
Cankarjeva ul. št. I
se priporoča.
novoljujem si moj m cenj. odjemalcem II naznaniti, da je dolgoletni polo valni zastopnik fe. THEO S.EITZ na Dunaju in Kreuznachu na Rajni
gospod Josip Mascha
s 1. januarjem pristopil v isti službi k moji firmi ter vljudno prosim, da se ^mu izkaže popolno zaupanje.
Petar J. ffiiović
kr. deorsti dobavitelj
Maribor.
Modna trgovina
Anton Paš
zaupanje kakor moiemu predniku. — Z odličnim spoštovanjem Jb'fi*'OlEHIO	lastnik kavarne »Central« v Mariboru.
Pivovarna in žganjarna
Josip Tscheiigi
Maribor, telefon 335.
Bock in marčno jpiim.
tanilo članov n:d 10.000	V htu 1928 izplačilne podpore Din 2S0 000
Ljudsba samopomoč
po d ]po mino d moštvo za slučaj	za
Slovenijo v MARIBORU, Aleksandrova cesta 45
sprejme do konca februarja 1929 v oddelek ,A' vse zdrave osebe od 1. do TO. hta. — Najvišja podpora lOOO Din.
Posmrtnina za vsak smrtni s'učaj 50 para.
Hajhcljša
ljutomerska vina
proda po najnižji cena
ANTON SLIK
Gornja Radgona.
Maribor, Slovenska ul.
Potrebščne za krojače in šivilje, čipke vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D M. C preo meti za vezenie, š fon ter vsa druga drobnarija
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd.
Strogo »olidne cene !
Enkratna vpisnina po s arosti od 18 d > 40 D n.
S tem oddelkom je dana vsakomur* prilika, torej tudi najrev-nojšim slojem za pristop v to človekoljubno društvo.
V oddelek 13, C, D, oziroma B/l, C/I, I>/1 s podpoiami od 2000 do 32.000 Dirs se sprejmejo do nadaljnega le ge vsi asduave
osebe od 21. do 50. leta.
Zahtevajte še danes zastonj pristopno izjavo!
„RdLcn za vse, vsi za enegaf“
JAKOB PERHAVEC, Maribor, Gosposka 19
Ha drobno!
--- ■ - tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov, mziz
Vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah.
Na debelo!
ElelMhnitiio podjetje
Fran Saks
Maribor
se priporoča za inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala in delavnica.
13 M s o i? & xi.	In i si ja
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebšč ne, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijeie in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah.
Na drobno!	Na debelo!
s»oji k svojimi Gostilničarji in kavarnarji, pozor! svoji k svojimi
” b o1^ rr«a^rsbt“o namizno in sortirano vino
iss -vsedhi Arinogp^s&clrail* Israjev pr*!
Franjo Oajnsifii
veietrgcivjma % viosam «' SLO^EiiJGUADGUv
Lastni vinogradi. Razna odlikovanja. Vzorno kletarstvo.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst.
Viško črno dalmatinsko vino za zdravila.
Zajamčena solidna m točna posis*ežba, — Ceniki ns r aaisoi«! qv. — Zelo ugodni plačilo! pogoji.
Hotel Mariborski dvor
20 sc b za prenočišče Autogaraže Teiafo« 302 Se priporoča Andrej Oset.
Originaino pristno novo dalmatinsko vino
belo	Opole*	črifia
po zelo nizkih cenah se dobi pri tvrdki
Bsnačić & Bakovič,	Split.
Skladišče v Mariboru, Slomškov trg 6.
Zastopstvo »Konservirane ribe sardina d d.«, Split. Skladišče; Maribor, Lekarniška ulica 7.
CENIK in VZORCI na razpolago.
za izdelovanje brezalkoholnih pijač r. 1.11. z.
Tovarna:	Pisarna:
Volkmajerjeva ul. 3 priporoča Koroška cesta 26
cenjenim gostilničarjem svoje proizvode kakor sifon in pokalice v
najboljši kakovosti.
Stalna, zaloga. Radenske mineralne vode
Veletrgovina z vinom
' 83
—	^ Maribor, Trg svobode 3.
^ Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago.
FR- PERC
MARIBOIR, Gosposka ul. 34
največja zaloga vseh godbenih inštrumentov in potrebnih priborov, strun, gramofonov, plošč, igel itd. Prodaja (Tl „a,W na obroke. Popravila se izvršujejo v ir'	lastni delavnici.
Francoska linija = French Line.
Cie. Cie. Transef9antique.
Zjs severi*«? Ameriko in Ksneižo največji in najiepši brzo-parniki. — Mavre—Wew-York samo 51/2 črez morje.
V Jtsšf*» Amerike, Argentisišjo, ©bila. Ur-Mguajf vsak teden iz Mavre,. BoiriSeauK in iHarsilij«? s
Cie. Chergeurs-Reunis, Sud-flilantigue, Tramports Haritimes.
Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
Ivan Krakar, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35.
J Ktipufie samo pri ivrdHala, lil t?as podpirajo!
Mišku giimini m
<
LluMlana. Laško In Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem
„Porter" In	vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna »U n ž o n«, Ljiljana, Lalloin MnMf