Oda si zbiraš pozvanje.
Ednok v živlenji prideš do najbole važnoga koraka, to je te, gda je čas, ka si zbereš pozvanje.
Od pozvanja je najmre vnogo, vnogo odvisno, ali boš srečen v živlenji, pa tiidi ali boš srečen v večnosti.
Vsakše pozvanje ma svoje dužnosti, ki jih moraš oprav-lati, če si to ali ono pozvanje zbereš, kak je pa vsakši človek ne vednaki ne po teli, ne po značaji, ne po zmožnostih, tak je tiidi vsakši človek ne za vsakše pozvanje. Zato je za tebe nad vse važno, da si zbereš tisto pozvanje, ki je za tebe, v šterom boš najležej živo Bogi na čast i sebi na zveličanje.
Pitamo se, ali je Bogi kaj za naše pozvanje, ali se On kaj briga zato, če si zberemo to ali ono pozvanje. Zdrava pamet nam odgovori, da Bog velko skrb ma pri zbiranji pozvanja. Če Bog skrbi za ptičke pod nebom i rožice na travniki, kak ne bi skrbo za človeka — svoje dete, gda te stoji pred najvažnejšim korakom svojega živlenja: pred izbirov pozvanja.
Smemo trditi, da je Bog vsakšemi človeki naprej določo pozvanje. Pozvanja so različna i so tiidi potrebna. Potreben je kmet, ravnotak tiidi delavec, trgovec, vučiteo, duhovnik itd. Za vsakše pozvanje so potrebne posebne zmožnosti, šterih pa nema vsakši človek. Zato bi napačno napravo, če bi što šteo biti trgovec, pa nema trgovskoga duha itd. Što tak zablodi v Dozvanje, ki njemi je ne dano, ne more spunjavati svojih duž-
nosti v popolnoj meri, si greni živlenje i se postavi nevarnosti za grehe.
Človekov namen na zemlji je, da se zveliča. I gda si zbiraš pozvanje, moraš paziti, da si zbereš tisto pozvanje, v šterom se najležej zveličaš. Samo Bog pa zna, štero pozvanje je za tebe najbole prikladno, v šterom najležej dosegneš svoj zadnji cio. Zato ti je Bog tisto pozvanje tiidi določo. Ti ga moraš pa zadeti, gda si zbiraš. I to je ravno zdaj važno, da ne zbereš napačno, da zbereš tisto pozvanje, štero ti je Bog določo. Zato ka v tom pozvanji najlepše spuniš svojo živlenjsko nalogo, zaspevleš najlepšo hvalo Bogi, zaigraš najlepšo melodijo, strune tvojega ž!vienja se v tom pozvanji najlepše oglašajo.
Če bi nam Bog to pozvanje dao videti ali otipati, nam zbira ne bi bila težka. Vsakši bi svoje najšeo i ga sprijao.
Ali to se ne zgodi. Pozvanje se nam vidno ne pokaže. Najti ga moramo na driigi način.
Če je Bog človeki pozvanje določo, te tiidi žele, da ga človek najde. Zato mora Bog pomagati, na nekši način pokazati. I to se dogaja.
Bog vdehne človeki v srce veselje do tistoga pozvanja, šteroga njemi je določo. To veselje, ta vola do toga ali onoga pozvanja je skoro gviišno glas boži, ki človeka zove, naj si zbere to pozvanje. A to veselje samo šče ne gviišen znak, da ti Bog ravno to pozvanje šče dati. Vnogokaj si lehko želiš, čutiš veselje do ednoga i driigoga. Ka naj zdaj napraviš, da zadeneš pravo? Premisli, kakše sposobnosti maš. Ali maš sposobnosti — duševne ali telovne — da boš mogeo spunjavati dužnosti toga ali onoga pozvanja. 1 gda spoznaš, da za edno pozvanje maš veselje pa tiidi oboje sposobnosti, je to že bole jasno, kama te Bog zove, ka ti šče dati.
Pri tem je potrebno pa še tretje: moliti moraš. Sv. Diiha moraš prositi za razsvetlenje, da ležej spoznaš, ali te Bog zove v to pozvanje. Po stanovitnoj i poniznoj molitvi šče bole začutiš veselje do pravoga pozvanja i tiidi vekšo moč, ki te sili, da se, odločiš za to pozvanje.
Če zadeneš pravo pozvanje, to je tisto, ki ti ga je določila boža Previdnost, potom za to pozvanje dobiš tiidi posebne milosti; to še bole v obilnoj meri, da svoje dužnosti ležej spu-njavleš i se tak ležej zveličaš.
Istina je, da človek včasi ne zadene pravo pozvanje, ali v tom pozvanji se te žmetnej zveliča. Ne je pač tista ladjica, štero ti je Bog šteo dati, v šteroj bi se najbole gviišno pripe-lao prek.
Krščanska liibezen
do bližnjega v bojni ]
ir ik
d
s
Od te liibezni svedočijo nedavno znane podrobnosti od junaške smrti i od pokopa francoskoga letalskoga oficira Geof-froya, ki je bio pred bojnov profesor bogoslovja v Angelicumi, ki je mednarodni študijski dominikanski zavod v Rimi.
Dne 5. novembra 1939. je oficir francoskoga letalstva dobo zapoved, naj leti z europlanom nad sovražnikovov zemlov. Tisti oficir, ki je bio oča troje maloletne dece, se je pripravo na polet. Kda je p. Geofroy zvedo za to, se je poniido, da bi on odleto namesto driižinskoga očo. Sezna je meo tiidi on svojce, predvsem svojo priletno mater, ki bi jo brez dvoma hudo zadela smrt sina-duhovnika. Vseedno nebi zapiisto ni-koga, ki bi ga tak niicali, kak toga driižinskoga očo. Po du-gom oklevanji je bila njegova poniidba sprejeta.
I zgodilo se je to, odkoj se je p. Geoffroy bojao za svojega bojnoga tovariša bole kak za sebe. Dve sovražnikovi letali sta ga napadnole i njega i njegovoga spremlevalca smrtno ranile. Tretji tovariš se je rešo s padalom. Na čuden način je goreče letalo brez vodstva letelo šče 12 kilometrov daleč, prvle kak je spadnolo na tla. Kda je letalo spadnolo na zemlo, se je patrova glava odtrgala od trupla, ki je bilo že vse zvoglenelo.
Letalo je spadnolo na tla bluzi nekše vesi pri Trierji. Tretjega spremljevalca, ki se je rešo, so zgrabili Nemci i te njim je povedo, što sta bila njegoviva tovariša. Vendar ne znao, da je bio te njegov letalski oficir tiidi katoličanski duhovnik. Obe trupli so položili v hrastovo škrinjo i jiva pokopali z vojaškimi častmi. Katoličanski divizijski duhovnik je za oba meo čarno mešo i je opravo obredne molitve pri pogrebi.
V Angelicumi pa so v novembri zvedeli, da p. Geoffrova pogrešajo. Dugo neso njegovi tovariši nikaj zvedli od njega. Komaj proti konci januara so v Rimi z gotovostjov zvedili, da je spadno i da je bluzi Trierja pokopani. Driige podrobnosti pa neso bile znane.
Rektor Angelicuma, ki je državljan nevtralne države, je nato pisao nemškomi sobrati. Te se je obrno na nekšega lajika, ki je bio bliizi Trierja pri vojakaj, i ga je proso, naj njemi sporoči podrobnosti od p. Geoffroya. Te je svojemi povelniki ra-zodeo to prošnjo i je začeo pozvediivati j je tiidi sam šo na grob p. Geoffroya. Ondotni župnik je povedao vse od nesrečne smrti i pogreba patra. Patri nemškoga dominikanskoga reda so poskrbeli za to, da je dobo p. Geoffroy na grob marmorni križ z imenom i datumom smrti.
Te primer svedoči, da vtegne krščanska liibezen tiidi med sovražniki čudežno vplivati.
■■I Vzemi si čas tudi m dušo. i
„Čas je zlato", pravi pregovor. Zato ga dobro porabimo. Vsakša minuta je zlata vredna. Včasih je edna minuta, ali pet minut odločilnih za vse živlenje. Ešče več: edna sama minuta nam lehko odloči našo večnost. Edna minuta je zadosta, da grešnik svoje grehe požaluje i je rešeni večnoga pogiiblenja.
Vsakši čas si lehko nabiramo zaklade za nebesa. Če ne-mam smrtnoga greha, mi bo vsakše dobro delo, ki ga opravim, v večnosti poplačeno.
Važno pa je, da znamo, da je vrednost naših del vnogo odvisna od toga, kakša je naša duša. Lepa, čista, sveta diiša zna vse inači, vse lepše, bolše, Bogi bole_ dopadlivo opraviti delo, kak edna druga, zamazana, grešna. Če da siromaki fala-ček kruha svetnik i ravnotakši falaček kruha istomi siromaki grešnik, je dar prvoga Bogi neizmerno dopadlivejši, zato zasluži vekše plačilo.
Nad vse je zato važno, da očuvamo svojo dušo čisto. Šče več, da skrbimo,, da naša diiša raste v popolnosti, da napreduje v svetosti. Čim bole žari naša diiša od svetosti, tem bole so od te ožarjenosti svetla tudi naša dela.
Ali jako je važno dejstvo, da človek, ki je preveč zaposleni s skrbmi v svojOj službi, diihovno nazaduje, če sorazmerno ne skrbi tiidi ža diihovno hrano svoje diiše. Velke skrbi, ki so ne ravno diihovne, kak n. pr. pri gospodarstvi, v pisarni, politiki itd. tak zaposlijo človekovo dušo, njegovo mišlenje, da za duhovno živlenje diiša več ne tak sposobna, zato se začne sušiti, hirati.
Vsakdenešnje živlenje to potrpiije. So liidje, ki so v duhovnih sliižbaj i so začnoli to službo s svetim navdiišenjom, pa so prišle dnevne skrbi, ki so se včasi vnožile prek mere, zatogavolo več ne bilo časa za takše molitve, za premišlavanja, za brezskrbni pogovor z Bogom i njiivo diihovno živlenje začne hirati. Postanjiivlejo vsikdar bole vsakdanešnji, povprečni, plitvi, tak, da od nekdašnje svete zbranosti ostane le tii pa tam kakši sled.
Vsikdar pa vala pravilo: ka pomaga človeki, če si ves svet pridobi, na svojoj duši pa škodo trpi. Ka pomaga, če cerkve zida, svojo diišo pa pusti, da hira; ka pomaga, če je-zere spreobrne, svojo diišo pa zapiisti, da jo pleveo vsikdar bole obrašča; ka pomaga, če si svojo denarnico napunjavle z jezerkami i dosegne vse svetne časti, da se njemi morejo drugi klanjati, pri tom pa ne opazi, da ga ravno te časti diišijo kak trnje žito, da ne more rasti i se razcvetati lepota njegove diiše do svetosti.
Človek si nujno mora vzeti čas, da se oslobodi vseh skrbi, vsega dela, da se popolnoma loči od vsega i se zapre v samo-
ten kraj, gde ga nihče ne moti, gde lehko ščista mirno svojo dušo vzeme naprej, jo opazuje v svetlosti božega Sunca, gde se opazi vsakši najmenši prašek, vsakša najmenša napaka, ki se šče naseliti i pognati korenje v njegovoj duši.
Kem bole je što zaposleni, tem bole je izpostavleni nevarnosti, da se duhovno živlenje začne diišiti od teh skrbi. Zato je pri vekšoj zaposlenosti potrebna ešče vekša skrb za rast diihovnoga živlenja. To pa je ravno težko. Človek, ki je jako zaposlen, bi rad najprle delo opravo i te nazadnje, če kaj časa ostane za dušo. Tak se ludje navadno ravnajo pa to je nepravilno. To je največkrat zrok, da duhovnost nazaduje i tak nekda vnogo obetajoči človek na stara leta postane ščista navaden. povprečen kristjan.
Sto ma dosta skrbi, mora dosta moliti i dosta premišlavati, da tak svojo dušo sproti rešuje, da jo skrbi ne zadušijo.
Zato moramo najti čas za svojo diišo i to sproti vsakši den. Vsakše delo nazaduje pusti v duši nekšo sled, žlak i to trebe sproti poravnati. Nikak ne smemo zanemarjati svojega diihovnoga živlenja, da bi te več dela opravili. To bi nas vodilo do propada. Rajši delo pustiti na drugi den, kak pa pustiti diišo eden den brez temeljitoga pregleda. Na te način se bomo držali vsikdar na višini, naša duša bo vsikdar bole žarela v svetosti, od te žarjenosti bodo pa tiidi naša dela dobivala svetlobo, lepoto i bodo pred Bogom več vredna, čeravno jih^o menje.
sa Misij on pri Sv. Juriju. m
Naša fara je doživela takše milostipune dneve, da se nam zdi, ka toga ne smemo zamolčati. Po dugih šestnajstih letih je bio najmre pri nas palik obdržani sv. Misijon. Kak žedna zemla hrepeni po dežji, tak so srca naših farnikov nezavedno hrepenela po diišnoj obnovi. 1 ar duše edne cele fare najlepše obnovi sv. misijon, so se naš g. provizor tiidi za njega poskrbeli. Naprosili so za sv. misijon častite gospode salezijance, šteri so se prošnji nazliik obilnoj zaposlenosti iz liibezni do naših nemrtelni duš radevole odzvali. Tak so bili pri nas misijonarje sledeči častiti gospodje salezijanci: Tkalec _ Jožef iz Zagreba, dr. Zamjen Srečko iz Ljubljane, Vogrin Štefan in Lovrenčič Jožef iz Sobote. — Začeo se je sv. misijon v soboto 9, marca zadvečera i dokončao po osmih dnevaj v nedelo 17. marca. Vsakši den je bila ob 6. vori sv. meša i nato slovenska predga. Ob 9. vori je bila vsaki den nemška predga, ar je nekak četrtina naših farnikov Nemcov. Ob pol 11. vori pa je bila spet slovenska predga i nato meša. Zadvečera je bila vsakokrat sv. križna pot pa predga za vse, ali pa govor za posamezne stanove (otroke, ženske, dekle, dečke, moške), posebi za Slovence i posebi za Nemce. Gospodje misijonarje so se res
z velkov požrtvovalnostjov dosta trudili, vej pa so držali vsaki den 4 predge, 4 dni pa celo po 5 predg; poleg toga so pa neumorno spovedavali, ar spovednice so bile oblegane od jiitra do večera. Lejko pravimo, da bi skoro žmetno bilo eti pri jnas najti človeka, ki bi med misijonom ne opravo spovedi. Šteri neso mogli v cerkev priti, so bili spovedani i obhajani doma. Boži Zveličar se je radiivao nad očiščenimi dušami, ki so prihajale, šče celo v kesnih voraj, k sv. prečiščavanji. Sv. obhajil je bilo med misijonom, kak smo zvedeli, vse vkup 5800. Blaženi dnevi so resan to bili za našo faro, takši dnevi, kak smo jih ešče nikdar ne doživeli. Bože istine, ki so je gospodje misijonarji glasili, ne bomo pozabili i v spomini nam bo zlasti ostao sklep sv. misijona. Te sklep je bio v nedelo 17. marca ob pol 6 vori večer. Najprle so nam pred nabito punov cerk-vijov (več kak polovica liidi je moglo ostati voni) voditeo misijona vlč. g. Tkalec Jožef v slovenskoj i nemškoj predgi pokazali križanoga Zveličitela, šteroga se oklenimo z vsemi močmi svoje duše, da nam bo v srci on, naš Zveličar, kraliivao, ne pa smrtni greh. Po predgi so voni pred cerkvijov preč. g. dekan Krantz Jožef ob asistenci osmih duhovnikov blagoslovili misijonski križ. Nato se je v večernom mraki razvila veličastna rimska procesija. Te procesije se je udeležilo do 6 jezero liidi, od teh nad 1500 z gorečimi bakljami v rokah. Fantje v krojih so nesli v procesiji znamenje našega odrešenja, misijonski križ. Ko se je procesija povrnola nazaj do naše lepe cerkve, je nato bila v cerkvi ponovitev krstne obliibe. Genlivo je bilo, kak so verniki dvignili svoje roke gor i so slovesno izpovedali vero v presveto Trojstvo i se odpovedali hiidomi diihi. Iz dna diiše smo spevali na to „Te Deum" — zahvalo Bogi za te milosti pune dneve. Da, zahvala Bogi za vse, ka nam je v teh dnevaj dao. Zahvala gg. misijonarom za njihovo velko delo, I prošnja k Bogi, da bi sv. misijon obilne dobre sadove obrodio!
Kriz ali srp s klepacom
Nekaj reči od komunizma, na podlagi okrožnice sv. Oče, Kristušovoga namestnika.
Strahote Komunizma v španshoj držovljanshoj bojni.
Tam pa — kak v Španiji — kde kužni in sramotni komunizem šče ne mogeo roditi vseh žalostnih sadov svojih zmot, je vendar, žao, povzročo besnostne čine i napravo strašno hudodelstvo.
Ne poriišo samo edne ali druge cerkve, ednoga ali drii-goga samostana, nego kde koli je mogeo, je do tal poriišo vse cerkve, vse samostane, vse spomenike krščanske vere, tiidi umetnostno i kulturno najznamenitejše.
A slepa besnost komunistov ne morila samo škofov i duhovnikov, redovnikov i redovnic, prav posebno redovnikov i redovnic,, ki so skrbeli za delavce i siromake, nego je pomo-
rila tiidi prevnogo laikov iz vseh stanov, ar so izpovedali krščansko vero ali so bili nasprotni brezbožnomi komunizmi.
Te grozne poboje in pomore so komunisti opravlali s takšim sovraštvom, s takšov strašnov sirovostjov, da bi se dnesden ne vidlo mogoče.
Sto, če je šče čeden, bodisi zasebnik ali resnoben državnik, se ne bi zgražao, če pomisli, da se vtegne to, ka se je godilo v Španiji, zgodi tiidi po driigi kulturni deželaj!
Vse po naCrli. Nikak pa trditi, da bi bile te okrutnosti tiste vrste, kak se navadno dogajajo pri vseh prevratih, revo-lucijaj posameznih razkačenih liidi.
Nikak ne! To so najmre naravne posledice komunističnih navukov, ki ne poznajo nikših viizd.
Neke viizde, neke vezi so potrebne liidem, poedincom i družini, zato so tiidi barbarski narodi priznavali naravni zakon, zapisani od Boga vsakomi človeki v diišo.
Tisti stari narodi, ki jim je bilo spunjavanje toga zakona kak nekši sveti običaj, so se zdignili do veličine, ki šče zdaj očariije nešterne površne raziskovalce človeče zgodovine. Ce se pa iztrga iz duš celo boža zamiseo, teda liidje hitro podivjajo i posiirovijo.
Boj vsemi, Ka je Dožega. I prav to je, ka se zdaj godi pred našimi očmi. Prvič, kak liidje pomlijo, gledamo skrbno začet i dobro premišlen vpor proti vsemi, „ka se i "je Bog"
Zakaj komunizem nasprotuje po svojoj naravi vsakoj veri, ki jo ma za ..uspavajoči čemer za proletarce", prej da njeni navuki ino zapovedi kažejo na večno živlenje po smrti i tak odvračajo liidi od nebes, ki je morajo dosegnoti na zemli.
Ce ludstvo ednok sprimle takši satanski navuk od Boga i vere, te mora podivjati i divjati proti vsemi, ka je z Bogom, verov i Cerkvijov v zvezi.
Pomlimo! Delavni človek nema od komunistične revolucije nikaj driigoga, kak to, da sme nekaj časa prelivati krv v bratomornom boji, rušiti cerkve i vničavati kulturne vrednote, ki so last vsega naroda. Kda se besnenje poleže, postane delovni človek znova rob šče bole brezsrčni gospodarov kak jih ma dnes.
Te dni se je v krčmi v Despotovci hvalo kmet Stefanovič, da je na bregi reke Resave srečao Hudiča pa ga po dugoj borbi bujo z nožom. Nekaj možkih je šlo pogledal na breg Resave. Tam pa neso najšli hudiča, nego brodara Milana Avramoviča, ki je ležao mrtev v mlaki krvi. Stefanoviča, ki je nedavno prišeo iz norišnice, so zaprli. V norišnico pa ga je pred leti spravilo pijančiivanje. Od alkohola se njemi je zmešalo. — Če bi tomi nesrečnomi človeki što že pred leti dao v roke knižico z navuki, kak jih ma v sebi kni-žica „Proč s strupom!" nikdar ne bi postao pijanec, nikdar ne bi prišeo v norišnico i ne bi bujo človeka. Ka pa ti že maš to lepo knižico? Košta samo 1 din. Dobi se pri Salezijancih na Rakovniki v Ljubljani.
(2. Tes 2, 4).
Hudiča je bujo.
Zanimivosti. -
V bolnici je čakao preprosti mož na operacijo. Meo je raka na jeziki. Vse je bilo pripravleno. Učenci so že obstopili zdravnika, ki je meo operacijo, zvršiti. Prle pa kak vreže, pove moži še ednok, da za ozdravlenje nega druge pomoči; bo z operacijov rešeni gvisne smrti, toda zgubi dar govora. „Ce mate kakšo želo", njemi pravi, „ki bi jo šče radi z rečjov povedali, povejte jo zdaj takoj, potom bote nemi". Nato je bolnik nikelko nagno glavo i z velkov pobožnostjov odgovoro: „Hvalen bodi Jezuš Kristuš".
*
* *
Gda je casarica Evfrozina mislila, da je prišeo čas, da si njeni casarski sin zbere tovarišico za živlenje, njemi je z liibe-znivov resnostjov pravila: „Moj sin, zdaj je čas, da poskrbiš za nasledstvo na prestoli, za bodočega dediča casarstva. Poiskala sem najlepše device celoga Orienta i jih pozvala v Carigrad, da se zberejo v bisernoj dvorani casarske palače. Prosi Boga, da pravo zbereš; zakaj znaj, da važnejša i žmetnejša je za tebe ta zvolitev, nego vladanje vsega casarstva, ki je na tvojih ramaj."
Nato je odgovoro sin Teofil: „Liiba mati, vi žene mate bole s- ^feene oči v teh stvareh nego mi možje. Prosim Vas prav iz srca, da bi mi vi, ki ste vsikdar tak skrbeli za mene, šče zdaj s svojim nasvetom pomagali".
„Dobro", je pravila casarica — mati. „Tu maš imenik vseh mladenk, ki se bodo zbrale. Pri vsakšoj je kratek popis njenoga živlenja i njenih lastnosti. Te popise dobro premisli, potom idi zbirat. Tistoj, ki jo zvoliš, daj to zlato jaboko. Rekši, zroči mati sini jaboko, znamenje zvolitve.
Teofil je molo i svojo velko zadevo Bogi priporočao. Pa tiidi mater je bogao. Vsa imena mladenk je natančno premislo, tak da je od vsakše znao na pamet, kakša je. Določeni den je potem šo zbirat nevesto. V najlepšoj casarskoj dvorani se njemi je poklonilo čuda vnogo lepote, miline. Vnoge izmed Orientalk so porabile vsa sredstva za olepšavanje, ki so je v tistom časi poznali.
Casarski sin je pregledno mladenke. To i ono je prijazno nagovoro, a niednoj šče ne zročo zlatoga jabuka. Nazadnje pride do device z imenom Teodora. Bila je popisana v imeniki kak izredno modra, skromna i izvrstno odgojena. Toda v lepoti je zaostajala za drugimi. Teofil se je nekaj časa borio. Slednjič stopi k Teodori i pravi: „Če bi meo vzeti v zakon samo telo, bi morao dati drugim prednost. Toda po svojih jakostih si mi ti prva med vsemi. Teodora, bodi moja žena, jaz želim biti tvoj mož." S temi rečmi njoj je podaro zlato jabuko, štero je mladenka ponižno sprijala. — I Teodora je postala najmodrejša kneginja, ka jih je gda sedelo na casarskom prestoli. Bila je svojemi moži bole verna svetovalka, kak samo dobra žena.
KVENl^Gl^ASJJ
TmmTnTTirrnriumitittiiiuiiitui iTuiiiifl^imum] HmnunmnumimdaiBUHiiirgmuiniLr.inunaim nuvtnf h mmiiru [mmivm mniiimnimiimiiLK iumMbHi;u'- u njm imi LMi
J. KONTLM
Sveti Jožei zaščitnih svete cerhve. Letos minet[70 let, kak je sv. Oča papa Pij IX. proglaso sv. Jožefa za zaščitnika cele katoliške cerkve.
velhl hip Kristusa Hrala so postavili katoliški Eskimi na 300 m visikoj obali otoka King-Islanda, med Aljaskov i Sibirijov.
V	Rimi je te dni stopila v katoliško cerkev žena japon-skoga diplomata v Rimi dr. Ghieza Kaschivakuma. Sv. krst njoj je podelo eden japonski frančiškan.
Žrtve Cuvarov Svete zemle. Čuvari svetih krajov v Palestini so že od časov sv. Frančiška frančiškani. V	letih je 2500 najbolših sinov sv. Frančiška prelejaio S^/f krv pri čuvanji najvekših krščanskih svetinj.
Svoje živlenje sta dariivale Bogi kak žrtev za mir sveta i za napredek misijonov dve redovnici, ki sta se potopile ob priliki nesreče italijanskoga parnika „Orazio" v lijonskom zalivi. Sestri sta potiivali v misijone, pa jivi je med potjov doletela nesreča.
Med 12 Šholi, ki jih je nedavno posveto sam sv; Oča v Rimi, je tiidi salezijanski škof La Ravoire-Morrow, apostolski vikar krišnagarski v Indiji. Za časa preganjanja katoličanov v Mehiki je bio rektor salezijanskoga zavoda v Puebla. Tiidi njega so obsodili'na smrt. Dali so njemi dve vori živlenja na razpolago. V tom časi se je skrio za ime Morrov, ki si ga je privzeo po- materi. Pravo je, naj ga revolucionari samo usmrtijo, pripra-vleni pa naj bodo na neprilike z Amerikov, ar je on Amerika-nec. Toga so se zbojali i ga pustili. Tak ga je materino ime rešilo smrti.
Znano nam je, da se sv. Oča vnogo triidi, da bi na sveti zavladao pravičen mir. To potrjuje molitvica, štero je nedavno sestavo, izdao i obdaro z odpustkom 300 dni vsakokrat, kda se zmoli. Ta molitvica se glasi: „Evharistično Srce Jezusovo včini naj mir, sad tvoje pravice i liibezni vlada nad celim svetom!"
V	Angliji se je vršila v vseh škofijah devetdnevnica za mir. Organiziralo jo je društvo Naše Gospe Lurdske. Pri toj priliki so duhovniki v predgaj pozivali liidstvo, naj moli za mir. V westminsterskoj katedrali je govoro O. Dudley.
Sv. Ifongregacija obredov je izdala odlok, da se začne apostolski postopek za proglašenje za blaženo indijsko devico Katarino Tekakwitha, ki je leta 1676. stopila v kat. cerkev, leta 1680. pa je vmrla v diihi svetosti.
V	Jeruzalemi so začnoli popravlati znamenito baziliko sv. Groba. Pred leti je oblast prepovedala vstop v cerkev, ar je bilo nevarno. Zdaj bo temelito popravlena. S popravki so že začnoli i to-v znanoj kapelici sv. Helene.
v severnoj Karolini v Ameriki je katoliški škofjEvgen j. Mc.
Guiness odpro dečinsko zavetišče za 200 židovske dece, šterih starši so pri-bežali iz Nemčije. Njegovo delo je vzbudilo veliko pozornost*, pri družinah dece i po politični časopisaj hvalijo njegovo plemenito delo.
Na IfitajSKom je vojna dosegamao napravila 6 milijonov sirot i 60 miijonov brezdomcov. Tak je izjavo škof domačin msg. Pavel Yu Pin, nan-kinški apostolski vikar Amerikancom.
leZUilSki red bo letos obhajao 400 letnico svojega obstoja. Te red je bio izmed vseb cerkvenih redov ves čas najbole osovraženi i preganjani, ar je bio najbole borbeni za božo pravico. Iz toga reda duhovnih sinov sv. Ignacija je izšlo vnogo vučenih liidi, pa tiidi dosta svetnikov. Čast oltara je dosegnolo 165 sinov sv. Ignacija.
Dvojno Čildezno ozdravlenje. V Španiji v Saragosi je nenadno ozdravila ustanovitelica družbe ..Misijonskih sester Jezuša i Marije", Pilar Isquierdo Alberzo. Že 12 let je bila slepa i hroma. Letos 10. januara je spre jela pri sv. meši. ki je bila v njenom stanovanji, sv. obhajilo iz rok p. Li-berio Portesa. Naednok je začutila, da je zdrava, tiidi preglednola je. Cerkvena oblast je naročila zdravnikom, naj dogodek preiščejo.
V	SeCi so letos 24. januara slovesno svetili 600 letnico posvečenja sloveče stolnice sv. Štefana. Kardinal dr. Innitzer je poslao za te den vernikom dunajske nadškofije pastirsko pismo, v šterom^pravi med drugim: „Nikaj vekšega ne mogoče Cerkvi v Beči dariivali, kak živo vero i diiha lubezni, ki je vodcvto"..^. krščanske čase . . ."
^en^ja- V mesti Barbacoas so zgradili novo veličastno cerkev. Duga je 4i/, _<-JrKa 16 m. Ma dva torna i kupolo. Dragocena vora v torni je izdelana v Nemčiji. Oltari so izdelani iz lesa:>&jgc>tekorri slogi. Notrašnja o-prava cerkve košta v našoj valuti 600.000 dfl^irov. V cerkvi, je jako stu..j_ Marijina slika, okrašena z zlatom i biseri.	t
ZdrUzene države Amerike. Društvo ameriških katoiiških-žen, fiS ma svoj sedež v New Yorki, je na den prve obletnice kronanja sv. Oče Pija XII. dariivalo 200.000 obhajil za njega. Glavna naloga toga društva je, da v" smisli katoliških načel deluje v družinskem živlenji proti ločitvam zakonov.
Romunija. V Ploefetiji, gde se nahajajo znani romunski petrolejski vrelci, so zgradili no^vifat. cerkev. Zgrajena je iz kamna v romanskom slogi. Posvečena je Kristuši-/Kraji.	4
V	Italiji je vrflro duhovnik don Orione, ki je ustanovo družbo „Hčera bože previdnosti", ki se jako blagonosno udejstviijejo^a poli krščanske lii-bezni i pomoči delavskim slojem. Don Orione že dneš slovi za svetnika i ga po pravici stavijo v edno vrsto z nepozabnim svetim don Boskom.
Francija. Ob priliki prve obletnice Jtrortanja^v- Oče so polski vojaki slovesno izrazili svojo sinovsko vdanost Svetpj Štolici. Vdeležili so se sv. meše, ki se je služila za sv. Očo i priredili posebne vojaške svečanosti.
Na smrt obsojena, ar sta pošUlšala radio. Sovjetsko vojaško sodišče na Poljskom je obsodilo na SjprMfoa.Jiivša oljska državljana, Stanislava Krotkoga i Vadlemzrja PšebiševskejJMl^it©. -toj^ kij, sta poslušala novice vatikanskoga radia o preganjanji IMmve v sojjJJetskom deli Poljske i te novice pripovedovala tiidi drugimRdeče^vojašljSr sodišče je v tom videlo ..zavestno ogrožanje sovjetske Unije". Zvun roga je obtožba Poljakoma očitka liidi, da sta ob katoliških praznikih povabila, v itjvpje hiše prijatele i znance, ki so tam prisostviivali radijskim prenosom^erttfišiih opravil. Smrtno kazen nad obsojencema je izvršila GPU s slrelanjo||t ^
Prihodnji, to je Vil. mednarodni kongr^ Krj^tuša tirala
bo v Saragosi na Spanskom. Španci ščejo, da\j?'koV>šflres prihodnjo leto, 1.941, — četudi vojska še traja. L)asi se zastopnira vseh narodov morda ne bodo mogli vdeležiti, pa — pravijo — Španija sama potrebuje kongres i mi mamo za sebov vso ..latinsko" Ameriko, ki je po jeziki naša.