----- 239 ----- Družba sv. Mohora. Visoki duh Slomšekov se čedalje krepkejše med Slovenci oživlja. Družba sv. Mohora, ta nježna hčerka nepozabljivega nam Slomšeka, nas je ravnokar razveselila s šesterimi prelepimi bukvami; te so: 1. Življenje svetnikov in svetnic Božjih z zalimi podobami, po najboljših virih spisal dr. Jože Rogač, kaplan v Dobrepoljah; 1. snopič obsega mesec januar in pol meseca februarja, 208 strani v veliki osmerki. 2. Prilike patra Bonaventura v pojasnovanje raznih verskih in nravnih krščanskih resnic, prosto poslovenil A. Lesar, profesor više ljubljanske realke; prvi ta del obsega 38 prilik na 7 polah, v mali osmerki; iz vvoda razvidimo, da bode sledil tudi 2. del, ki bode obsegal 54 prilik Sampijona Nilona, kteri je nadaljeval to, kar je bil p. Bonaventura pričel. 3. in 4. »Slovenskih večernic" 13. in 14. zvezek z raznovrstnimi, podučnimi in kratkočasnimi spisi raznih pisateljev. 5. Kortonica, koroška deklica, spisal Jan. Cigler, fajmošter v Višnjigori; tej povesti je bilo prisojenih 100 gold. za darilo. 6. Koledarček za 1867. leto; razdeljen je na tri dele; prvi obsega navadne koledarske stvari z družbinimi postavami in vodili; drugi imenik družb, udov in oznanil; tretji pa podučno berilo s kitico slovenskih pesem. Vse šestere knjige obsegajo tvarino, namenu te družbe popolnoma primerno, ter so pisane v lepem gladkem, čistem in lahko umevnem jeziku, česar so nam porok znani pisatelji in neutrudljivi prof. A. Ja-nežič, družbin tajnik in vredovalec njenih knjig. Pri naznanilu teh knjig bodi nam dovoljeno še par besedic spregovoriti o družbi sv. Mohora, o njenem daljnem pospeševanji in o Matici slovenski. Kako je mogoče za en goldinarček izdati toliko knjig, kolikor jih je letos izdala družba sv. Mohora? — To vprašanje se gotovo sili vsakemu, kdor je videl te knjige. Na to vprašanje nam jasno odgovore družbina oznanila v 2. koledarčkovem delu, iz kterega pozve-damo, da ima ta družba 3787 letnih in 199 dosmrtnih, torej skupaj 3980 udov, tako da je smela letos potrošiti 4166 gold. 74 kr. Evo, kaj združenje premore! Kdor pogleda le za 3 leta nazaj , ko je imela družba 1522 (ljubljanska dekanija le 25, letos 266) letnih udov, in je smela potrošiti le 2036 gold. 94 kr., ta se ne bode čudil, da je takrat polovico manj mogla izdati knjig. — In kolikor dalje nazaj gremo, toliko manj knjig je izdajala, ker je štela toliko manj udov. Iz tega je jasno, da bode toliko več knjig izdajala, kolikor več udov bode imela. Torej rodoljubi na noge, in pospešujte marljivo to družbo. Zlasti prosimo čast. rodoljubne duhovščine, da razjasnuje vernim Slovencem njen namen, njeno korist, zdi se nam, da je po nekterih krajih vendar še premalo udov. Kaj lepa prilika, ljud- stvo seznaniti s to družbo, bila bi duhovščini o godu sy. Mohora in Fortunata (12. julija), ki sta prva, ia sicer že 63. leta po Krist. rojstvu luč sv. vere prižigala Slovencem, in sta tudi patrona ljubljanske škofije. Skoda, da blaga ta zavest čedalje bolj gine med nami, temu je gotovo pripomoglo tudi to , da se na novi po-dobščini velikega oltarja stolne naše cerkve več ne nahajate sliki prvih naših apostolov. Zakaj ste se neki izpustili? Tega ne vemo, želimo si ju* pa nazaj. Naj se ta naša želja ne prezira, kadar pride do tega, da se bode nova podoba napravljala! Pa tudi vsaki ud naj si šteje za dolžnost, da jo pospešuje. Ko bi vsak dosedanji ud le enega pridobil, — in to morda ni nemogoče , štela bi ta družba prihodnje leto že 7960 udov. Koliko bi se še le potem moglo lepih in koristnih knjig spraviti na dan. Prav tje je meril visoki duh bogo- in rodoljubnega Slomšeka, ki je vstanovil to družbo. Bodi mu slava na veke! „Ko bi naša Matica tudi toliko knjig izdajala, hotel bi tudi njen ud biti!" Tako smo te dni slišali marsikoga modrovati se. Kdor rast Mohorjeve družbe opazuje, ta bode kmalu spoznal, da se izdavanje knjig ravnd po denarjih, ti pa po številu udov. Toraj le obilnejše pristopajte tudi k Matici, pa bode tudi ona čedalje več knjig spravila na dan. Mi smo prav te misli, ktero je dopis iz Haloz v predzadnjem listu Slovenca" izrekel, namreč, da vsak izobražen Slovenec more utrpeti vsako leto 3 goldinarje, da je daruje tema blagima družbama, saj se dajo kje drugej prihraniti. Naj izustimo še en svet družbi sv. Mohora in njenim udom. Ali ne bi bilo boljše, vpisovanje in plačevanje tako vrediti, da bi udje letni donesek za prihodnje leto plačevali takrat, ko prejmejo knjige prejšnjega leta? To bi tudi dekanijskim predstojnikom in družbi-nemu odboru jako polajšalo posel. V ta namen bi pa družba sv. Mohora morala precej s knjigami razposlati vpisovalne pole. Po tej poti bi se pa tudi v okom prišlo nezgodi, ki se je družbi, ali prav za prav udom pripetila s tem, da je bilo letos nekterih knjig premalo tiskanih , da toraj vsi udje ne morejo dobiti vseh letošnjih šesterih knjig. Kdor se je v družbo sv. Mohora vpisal pri meni, ta naj blagovoli po knjige poslati, in ako mu je mogoče, za prihodnje leto plačati letnino. A. Lčsar, profesor in predstojnik ljublj. dekanije.