STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XLV e ŠTEVILKA S Ljubljana, maj 1987 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 209 Prcf dr. MarJan Kolar. Proizvodna doba in njen pomen pri načrtovanju v gozdarstvu 223 Dipl. mi. gozd. Franci Furlan·Razvoj spravila lesa in proizvodnost prilagojenih traktoqev na TOZD gozdarstvo Snežmk 234 Dipl. inž. gozd. janez Titovšek: Prispevek k poznavanju pršic štškaric (Eriophyidae) na gozdnem drevju v Slovemji 242 Mag. dipl. inž. gozd. Boštjan Košir : Nabavna cena kot kazalec stroška•; delovne ure stroja pn sprav ilu les~1 249 Mirko Medved, jernej Ude· Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva -Kranj '87 253 [z domače in tuje prakse: Namesto gozdarske kronike 257 UmiranJe gozdov: Virusi okužuje)O gozdno drevje 260 Naši nestorji 261 Književnost 262 V1d Miku/it: Uvajanja osebnega računalmka ·; gozdarstvu SlJka na naslovnj stram: Renovirana žaga v T rubarJevem gaJU (foto: Črtomir Vilhar) Tisk: Tiskarna Tone Tomsic. LjublJana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in les arstva Slovenije Uredniški svet nag. Zdenko Otnn, predsedmk dr . Jo.nez Boilč MHJa Cimperšek ]ože Cerrne l) Franc Furlan Marko Kmecl janez Košir Bous K1asnov Jože Kovači č: Tone Modtc Tone šepec MarJan Trebežntk Uredniški odbo r dr. Boš ip.n J\..;."l ko dr. Janez Božič Mar ko Kmecl dr. Dušan lvl.lm šek dr MarJan Ll pogi:Jvsek 1 ag Zdenko Otnn Odgovorni urednil< Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipL inž. gozd. IJ r ed mšiVO In uprav<) Ec!Itors· add ress YU 61000 Ljubljana ErJa vceva cesta 15 ~.Jr\. ratun - Cur. acc ZD!T G!J SloveniJe LJublJana. Ena r če va 15 50101 ·678 - 48 /i07 Letno IZide 10 štev t!k lO t.SS\leS p<-:r vew etr.a mdiVIdlla lna na ročmna 1800 d m za OZD m TOZD 7000 dm za d1_12 ke m študente 700 dlll za tnozemstvo 50 DM p osamezna številka 450 dtn Usianovt te iJICJ revi JE: sta Zv za društev m.žemrr:v in tehmkov gozdars ·.;a m lesarstv <:1 Slovemre ter s ··moupravna mte esna skupnost ~ča r:;ozdnrstvo SloveniJe Poieg nJIJU denarno podp tm tzha]an1e rcV1J8 udi Ra · Iskov dna doba omogoča optimalno izkori- š~anje rastiščnih in sestojnih posebnosti, istočasno pa omogoča potreben časovni red, ki je eden od pogojev trajnosti. Kotar, M.: Production time and its significance in forestry planning. Gozdarski vestnik, 45, 1987, S, pp. 209, in Slovene, ref. 13. Signifi.cance of production time in forestry plan- nings is discussed in this article. A rotation was substitued by the production time. The rotation was too rigid and was based only on timber func- tion of forests. The production time enables optima! consideration of site and composition particulari- ties and also enables required time order which is one of the durability condit.ions. * Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakul- teta. VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. l. PROIZVODNA DOBA KOT PRIPOMOČEK PRI NAČRTOVANJU Proizvodna doba, ki je nadomestila nekdanjo obhodnjo, je še vedno eden iz- med nepogrešljivih pripomočkov načr­ tovanja v gozdarstvu. Da bomo razumeli njen pomen, moramo najprej spoznati obhodnjo. Ta je definirana, kot v letih iz- ražena srednja vrednost, ki je potrebna od osnovanja pa do končnega poseka sestaja v danem obratovalnem razredu. V primeru, da tvori sestoje nekega obra- tovalnega razreda več drevesnih vrst, se obhodnja lahko nanaša na posamične, najpogosteje pa se ravna po glavni dre- vesni vrsti. Obhodnja se uporablja v tistih sistemih gospodarjenja, ki temeljijo na oblikovanju starostnih razredov, torej si- stemih, kjer je vzpostavljen precej strog prostorski in časovni red oblikovanja in koriščenja sestojev. Vendar pa je po- trebno še posebej poudariti, da pred- stavlja obhodnja le srednjo vrednost »zrelosti a ~ b cv v v vv o a b na mera (nasprotno pa je letna zemljiška renta tem večja, čim večja je ta obrestna mera), - čim večji je končni donos (Au), - čim večji so vmesni donosi (N + D), - čim manjši so stroški osnovanja in nege sestaja, - čim manjši so stroški upravljanja. Vrednost donosa zemljišča se spremi- nja glede na vrednosti elementov, ki so v matematičnem izrazu št. 5. Za gozdarstvo je bila pomembna predvsem maksimal- na vrednost donosa rastišča; tista starost sestaja, pri kateri je ta dosežena, se ime- nuje sečna zrelost sestaja glede na mak- simalno zemljiško rento, oziroma glede na maksimalni čisti zemljiški donos. Kul- rninacija Bu je močno odvisna od obrest- q q u v u let A u starost v letih ne mere p. Čim večja je obrestna mera, tem hitreje doseže Bu največjo vrednost. Podobno pride do hitrejše kulminacije z manjšanjem stroškov osnovan ja in vzgoje novega sestaja, s povečevanjem deleža redčenj ter z izvajanjem redčenj v čim manjši starosti sestaja. Podobno prihaja do zgodnejše kulminacije, če se razlike v vrednosti sortimentov, ki napadejo z dalj- šanjem obhodnje, manjšajo. (To je ob degresivni rasti cene sortimentov, ki na- padejo ob daljši obhodnji.) Prvi, ki je izpeljal obrazec za maksi- malno vrednost donosa zemljišča in to že leta 1849, je bil Faustmann v Allgemeine Forst und Jagdzeitung (Nenadic, 1922). Prave temelje tej smeri v gozdarstvu pa je dal M. R. Pressler (1815-1886), profe- sor na gozdarski akademiji v Tharandtu. Pressler in njegovi pristaši so uporabljali kot obrestno mero 3 %. Vloženi kapital se je moral obrestovati s 3 %, zato so to ob- restno mero imenovali gospodarsko ob- restno mero (kalkulativne) in je bila do- ločena vnaprej. Kot vidimo, je ideja maksimalne zem- lji~ke rente upo~evala vrednostno proiz- vodnjo, in to celo preveč, tako da so po- zabili na omejitve rastišča. V težnji, da bi čimbolj dvignili rento, so snovali čiste . smrekove sestoje, ker je imela le-ta naj- večjo količinsko in vrednostno proizvod- njo. Ker pa je bilo nadvse pomembno, da niso imeli nikoli golih površin, so prešli na obnovo s pogozdovanjem. Danes vidi- mo samo negativne posledice te šole, to so obsežne monokulture smreke, ki so labilne in ne dajejo tistih donosov, kot so pričakovali in to predvsem zato, ker so ti sestoji vrzelasti in ker so marsikje po- vzročili degradacijo rastišča. Na drugi strani pa so ravno posledice te šole po- spešile raziskave na področju ekologije ter uzakonile pri gospodarjenju z gozdo- vi spoštovanje rastišča ter spoštovanje zakonitosti razvoja sestojev. ~ri določanjll: _obho~e n~ o~ovi m~­ kslffialne zemlJiške re'n!e izhaJamo 12 predpostavke, da imamo obratovalni razred s površino u-hektarjev, kjer je vzpostavljen -model normalnega gozda, torej u sestojev po 1 ha, ki si sledijo od prvega, ki je star 1 leto, do zadnjega, ki je ~ar- u - let. Pri določanju obhodnje na osnovi naj- večje zemljiške rente nam služi nasled- nja zveza: ·- Au + l: D - ( c + u v) - O ,O p L Hm u == razredu (to vrednost lahko dobimo in- duktivno ali pa deduktivno) Finančna obhodnJa predpostavlja, da imamo največje obresti od sredstev vlo- ženih v zemljišče. Obrestna mera pri iz- računu obresti od vrednosti sestojev (sestojna renta) se je obračunavala po t. i. gozdni obrestni meri to je 3 %. V bist- vu pri iskanju finančne obhodnje iščemo maksimum razlike med gozdno in sestoj- no rento. Vrednost sestojev v obratovalnem razredu lahko izračunamo po nasled- njem obrazcu: :EH Au+ l:D- (c + uv) m = OO - U. Bu 1 p (8) Povprečna sedanja vrednost enega sestaja pa je LHm Au - :ED - ( c + uv) Hm = -- = - Bu(9) u u. 0,0 p Obhodnje na osnovi maksimalne zem- ljiške rente so bile izredno kratke. Kot primer naj navedemo veljavne dolžine teh obhodenj za smreko leta 1899 v državnih gozdovih v Nemčiji v po- krajini Sachsen (Endres, 1923). Na 11 % gozdne površine je bila ob- hodnja 55--65 let. ·'Na 67 % gozdne površine je bila_.,-ob- hodnja 65-80 let. Na 18 % gozdne površine je bila ob- hodnja 80-90 let. Na 4% gozdne površine je bila obhod- nja 90-105 let. V primeru, da v obratovalnem ra?-Ie- du ni vzpostavljen normalen razpored starostnih razredov, so izračunali obhod- njo kot srednjo vrednost sečnih zrelosti posameznih sestojev v obratovalnem 0,0 p Bu ~Max. (?) razredu. Au == končni donos (zmanjšan za stroške pridobivanja) sestaja, ki je star u let LD = donos iz redčenj (zmanjšan za stroške pridobivanja) v vseh sestojih ob- ratovalnega razreda v enem letu rHm :::vrednost sestojev v obratovalnem 2.6 Obhodnja in sečna zrelost največje rentabilnosti Pri določanju dolžine te obhodnje stre- mimo, da dosežemo najvišjo možno ob- 215 re~? mero (p*) za sredstva, ki smo jih vlož1h v gozdno zemljišče in gozdni se- stoj. Dobimo jo z naslednjo zvezo: & + :ED - (c + uv) li (Bu +Hm) . lQO = = p* ~Max. (lO) Ta obhodnja je običajno nekoliko dalj- ša kot finančna obhodnja. V bistvu sta obe obhodnji rezultat teženj, kako čim­ b?lj obresto~ati kapital in ne težnje po čl!TI popolneJšemu izkoriščanju gozdnih rastišč. Zagovorniki obeh teh obhodenj so se v bistvu obnašali kot bančniki in ne kot gospodarji dobrine splošnodružbe- nega pomena. 2.7 Obhodnja in sečna zrelost največje produktivnosti Ta obhodnja temelji na maksimalnem prispevku gozdov k družbenemu proiz- vodu. Zato je potrebno, da najprej ugoto- vimo novoustvarjeno vrednost v obrato- valnem razredu (W). To dobimo: W=:ES+A~+:ED* -(Am+ Ar+ Aa) (11) W = novoustvarjena vrednost At= bruto vrednost končnega donosa :ED*= bruto vrednost redčenj v obrato- valnem razredu v enem letu :ES= neproizvodni učinki gozda Am = porabljen material Ar = tuje storitve (stroški) ~ = odpisi (amortizacija itd.) Pri obhodnji največje produktivnosti ločimo dve različici, in sicer: a) obhodnjo največje produktivnosti po površini w -~Max. u (12) b) obhodnjo največje produktivnosti po delu w T~Max. 216 (13) kjer pomeni: u = obhodnja T =volumen dela (število vloženih delov- nih dni v celotni obhodnji). Ta obhodnja že upošteva splošne ko- risti družbe. Vendar pa je pri obhodnji nevarnost, da rastiščni potencial ne bo v celoti izkoriščen in to, ali zaradi premajh- nega vlaganja sredstev v gozdno proiz- vodnjo (a različica), ali zaradi premajh- nega vlaganja dela v gozdno proizvod- njo (b različica). 2.8 Obhodnja in sečna zrelost največje gozdne rente (ekonomska obhodnja) To je obhodnja največjega čistega do- nosa. Pri tej obhodnji dosežemo največje presežke dohodkov nad stroški gozdne pro.izvodnje, zato imenujemo to obhodnjo tudi ekonomsko obhodnjo. Dobimo jo iz naslednjega izraza: & + :ED - (c + uv) ______ .:._ ~ Max. (14) u Ta obhodnja zaradi zagotavljanja pre- sežkov omogoča vlaganja, s katerimi po- večujemo in izboljšujemo gozdno proiz- vodnjo. Ne zagota~lja pa ta obhodnja maksimalnega izkoriščanja gozdnega potenciala. Te obhodnje so razmeroma dolge. Ta obhodnja teži le k maksimalne- mu čistemu donosu, kar pa ni vedno cilj gospodarjenja. Z zniževanjem stroškov sicer lahko povečujemo čisti donos, obi- čajno pa s tem znižujemo tudi proizvod- njo (ustvarjeno vrednost) (Čokl, 1968). Ker je maksimalna gozdna ren ta pove- zana z zemljiško rento, saj je slednja tudi sestavni del gozdne rente, nas zanima, kakšna je razlika pri gospodarjenju, kjer imamo finančno, oziroma kjer imamo ekonomsko obhodnjo. Vzemimo, da imamo popolnoma ena- ko rastišče in isto drevesne vrsto ter ena- ko površino. Tam, kjer imamo finančno obhodnjo, bomo trajno prejemali največji čisti donos glede na vložena sredstva (kapital, to je vrednost zemljišča in vred- nost lesnih zalog). Tam, kjer gospodarimo z ekonomsko obhodnjo, pa bomo trajno prejemali naj- višji čisti donos na enoto površine, ven- dar ob znatno večjih vloženih sredstvih (višja vrednost lesnih zalog) . 2.9 Ob hodnja. in sečna zrelost največjega bruto lesnega donosa To je obhodnja, pri kateri ustvarjajo gozdovi s svojo lesno proizvodnjo naj- večje bruto donose, ne oziraje se na stroške proizvodnje. Dobimo jo z maksi- miranjem naslednjega izraza: At+ :ED* . ---- = lv,MAX ~Max. (15) u A~ = bruto vrednost končnega donosa :LD* =bruto vrednost donosa iz redčenj iv.MAX =povprečni vrednostni prirastek v času njeg-ove kulminacije. Iz obrazca 15 je razvidno, da s to ob- hodnjo dosegama maksimalno vrednost- no proizvodnjo, torej z njo maksimalno iz- koriščamo rastiščni potencial. Njena sla- ba stran je, da ne upošteva stroškov go- spodarjenja in, da dopušča tudi slabo or- ganizacijo. Ta obhodnja ima približno is- to dolžino kot ekonomska obhodnja in je precej daljša kot absolutna obhodnja. V teoriji pomlajevanja gozdov se dolžina te obhodnje sklada s starostjo sestaja, kjer pričnemo sestoj pomlajevati. Ta obhod- n)a zagotavlja skupnosti največje dohod- ke. 2.10 Obhodnja in sečna zrelost največjih koristi gozda Pri tej obhod nji vplivajo na njeno dolži- no poleg vrednosti lesne proizvodnje tu- di v denarju izražene posredne koristi gozdov CE S). Njeno vrednost dobimo iz naslednjega izraza: A~+ LD* + LS ------ ---? Max. u (16) Ta obhodnja upošteva vse zahteve, ki jih ima družba do gozda. Njeno izračuna­ vanje pa je zelo težko, ker težko ovred- notimo posredne (ne lesne) koristi gozda. 3. DOLOČANJE DOLŽINE PROIZVODNE DOBE Sodobno gospodarjenje z gozdovi oz- načuje njihova večnamenska vloga. Les- na funkcija , na kateri je temeljila določi­ tev obhodnje -je sicer zelo pomembna, vendar pa postajajo enako pomembne tudi okoljetvorne in kulturno pogojene funkcije gozda. Zahteve po vseh teh funkcijah izražamo s sistemom gozdno- gospodarskih ciljev. Nekdanje maksimi- ranje lesnoproizvodnih ciljev je zamenja- lo opti.miranje, to je kar najboljše izpol- njevanje vseh ciljev hkrati. V tej luči pri- stopamo tudi k določanju proizvodne do- be. Proizvodno dobo postavljamo za posa- mezni gospodarski razred, ki združuje sestoje iste drevesne vrste ali sestoje s podobnim drevesnim sestavam, ki imajo podobno razvojno dinamiko. Poleg teh opredeljujočih pogojev, običajno še za- htevamo: podobnost rastišč in podobno vlogo v strategiji doseganja ciljev. Pri ta- ko postavljenih gospodarskih razredih lahko tudi določimo, kolikšne naj bodo proizvodne dobe, da bodo cilji optimalno doseženi. Izraz za ugotavljanje dolžine proizvod- ne dobe je v bistvu enak obrazcu ( 16), kjer smo ugotavljali obhodnjo največjih koristi. gozda, le da smo obhodnjo nado- mestili s proizvodno dobo (a) L:S + A-: + ~D* ------ ---? Max. a (17) Maksimirarno vse konsll gozda m to celostno. Teoretično je ugotavljanje pro- izvodne dobe na ta način zelo enosta,mo, v praksi pa največkrat nemogoče in to zaradi tega, ker je težko ali pa nomogoče ovrednotiti posredne (vse nelesne) funk- cije gozda. Zato določimo najprej dolžino proizvodne dobe glede na zahteve po 217 tistih funkcijah, ki jih lahko ovrednotimo, potem pa tako dobljena proizvodno do- bo povečamo ali pa zmanjšamo glede na tiste funkcije, ki jih ne moremo ovredno- titi. Moramo pa v tem primeru vedeti, ali pospe~evanje teh funkcij, ki jih ne more- mo ovrednotiti, zahteva krajše ali daljše proizvodne dobe. Vedeti moramo, ali za- hteva pospeševanje neke funkcije daljšo proizvodno dobo ali krajšo. Največkrat imamo primer, ko lahko ovrednotimo samo lesno funkcijo. Zato bomo najprej ugotovili potrebno dolžino proizvodne dobe pri največjem bruto lesnem donosu (največja vrednostna proizvodnja) potem pa bomo to dobo ko- rigirali glede na zahteve in poudarjenost ostalih funkcij A~ + I,D* ----~Max. a (L:S) + a ~ akor (18) (.LS) =zahteva po daljšanju ali skrajševa- nju proizvodne dobe zaradi nelesnih funkcij gozda (izraženo v letih) akor = korigirana proizvodna doba glede na poudarjenost nelesnih funkcij gozda. Večja je poudarjenost nelesnih funkcij, bolj se bomo s proizvodno dobo odmak- nili v tisto smer, kot jo zahtevajo te funk- cije. Kot primer vzemimo gozd (gospo- darski razred), kjer je poleg lesne funk- cije močno poudarjena tudi rekreativna vloga. Z obrazcem 18 smo ugotovili, da naj znaša proizvodna doba 120 let (glede na lesno funkcijo). Rekreativna vloga gozdov npr. pa je večja tam. kjer imamo velik delež debeljakov oziroma drevesa z velikimi pre meri in višinami. Zato bomo proizvodno dobo podaljšali na 150 let. Ugotovili smo, da povečevanje proizvod- ne dobe iznad 150 let ni dopustno, ker po tem letu že nastopi pešanje 'Jitalnosti po- sameznih osebkov. Kot drugi primer pa vzemimo, da ima- mo gozd, kjer je poleg njegove lesne funkcije poudarjena še funkcija prehra- ne za rastlinoJedo divjad. Bogato zasto- panost grmovnega in zeliščnega sloja 218 imamo v mladju, gošči in pomlajencih. Delež teh razvojnih faz, s tem pa tudi več­ ja ponudba hrane - bo večji, če bomo proizvodno dobo skrajšali (izpod vred- nosti, - ki jo dobimo po obrazcu 18). Skrajševanje proizvodne dobe pa pome- ni uveljavitev intenzivnejših redčenj . Se- veda mora biti to skrajševanje v razum- nih mejah, tako da bo vsota skupnih učin­ kov maksimalna, njihova struktura pa op- timalna. Dolžino proizvodne dobe po obrazcu 18 določimo na osnovi povprečne rodo- vitnosti rastišč, ki so zajeta v gospodar- skem razredu, ter na osnovi povprečne kakovosti sestojev tega gospodarskega razreda. Na osnovi tako ugotovljene pro- izvodne dobe postavimo optimalno (uravnoteženo) razmerje razvojnih faz. Odstopanje dejanskega razmerja od op- timalnega nam služi kot osnova politiki· pomlajevanja. že pri sestavi načrtov za gozdnogos- podarske enote pa potem za vse dozore- vajoče sestoje ugotovimo sečno zrelost. Odvisno od razlik v rodovitnosti, razlik v kakovosti in razlik v ohranjenosti sesto- jev (znotraj istega gospodarskega razre- da) bo sečna zrelost sestaja višja ali pa nižja od proizv. dobe. Vendar je potreb- no pri teh odmikih le upoštevati, da mora biti povprečje teh sečnih zrelosti (upoštevajoč kot ponder površino sesto- jev) približno enako proizvodni dobi. Pri detajlnem načrtovanju pa ugotavljamo sečne zrelosti za posamezne dele sesta- ja. Tudi tukaj so lahko razlike precejšnje, posebno tam, kjer gospodarimo z dolgi- mi pomladitvenimi dobami. Vendar pa ni vse prepuščeno izdelovalcu detajlnega načrta. Tudi tukaj je potrebno upoštevati vlogo sestoja, ki jo ima ta v gospodar- skem razredu in vlogo gospodarskega razreda, ki jo ima ta v gozdnogospodar- ski enoti in v območju. Pri tako pojmova- nem upoštevanju proizvodne dobe je še zagotovljen tisti minimalen prostorski in časovni red, ki zagotavlja trajno racional- nost, na drugi strani pa je zagotovljeno še zadostno izkor~~čanje vseh rastiščnih in sestojnih posebnosti. Prostora za inven- tivnost je dovolj in to na vseh nivojih na- črtovanja. Dolžina proizvodne dobe je močno od- visna od rastišča in drevesne vrste; velik vpliv nanjo pa imajo tudi cilji gospodar- jenja. Ker so ti postavljeni dolgoročno, je neumestno, da dolžine proizvodnih dob spreminjamo, posebno še v kakšne špe- kulativne namene, da bi kratkoročno po- večali etate. Dana dolžina proizvodne dobe narekuje določen režim red če nj, in ko so sestoji enkrat z določeno intenzite- to preredčeni, ima spreminjanje proiz- vodne dobe za posledico slabše dosega- nje ciljev. Čeprav je proizvodna doba odvisna od gozdnogospodarskih ciljev, rastišča in drevesne vrste, pa je nujno, kot smo že spoznali v lem poglavju, da najprej ugo- tovimo tisto proizvodno dobo, ki zagotav- lja največji bruto donos iz lesa. Šele po- tem jo prilagajamo glede na zahteve os- talih potreb do gozda. Zato je nujno, da usmerimo naše raziskave v ugotavljanje tega kazalca, to pa pomeni, da je potreb- nb ugotoviti čas kulminacije vrednostne- gs prirastka naših drevesnih vrst na po- sameznih rastiščnih enotah in to v kako- vostno najboljših sestojih. Tako ugotov- ljena proizvodna doba nam bo izhodišče za določitev proizvodne dobe pri danih sestojih nekega gospodarskega razreda in pri danih gozdnogospodarskih ciljih. Pri določanju dolžine proizvodne do- be obstaja še en problem in sicer: raz- mejitev, kdaj se konča eno in kdaj se za- čne drugo proizvodno obdobje. Pri gos- podarjenju z golosečnjarni je bila ta raz- mejitev jasna; pri današnjem gospodar- jenju pa ta razmejitev ni tako očitna, ker se razvojne faze prekrivajo (Kotar, 1984). Razjasniti je potrebno, kako določimo in razmejimo proizvodno dobo pri zastor- nem gospodarjenju. Zakonitosti zastor- nega gospodarjenja, glede proizvodne dobe, veljajo tudi za skupinsko postopno gospodarjenje (Holm, 1984), kakor tudi za gospodarjenje, ki temelji na sproščeni tehniki gojenja gozdov. Za lažje razumevanje si oglejmo na- slednji primer (Kotar, 1984): a) Vz_emimo čisti smrekov sestoj, kjer smo v preteklosti gospodarili s sečnjo na golo. Obhodnja je znašala 120 let (glede na največji bruto donos). Golosečne po- vršine smo takoj pogozdili s smreko. V tem primeru je razmejitev jasna, po po- seku se prične druga obhodnja in to zo- pet z dolžino 120 let. b) Zaradi novih spoznanj smo prešli na pomlajevanje pod zastorom (zaradi večje stabilnosti, boljše kakovosti itd.) . Ugotovili smo, da je potrebna dolžina po- mladitvene dobe 40 let (gorski pas), zato bodo drevesa, ki jih bomo odstranili kot zadnja, stara že 160 let ( 120 + 40). Pod te- mi zadnjimi drevesi pa bo takrat že mladje in gošča, ki ima tolikšno višino, kot jo ima mladje, ki je rastlo brez zastora (pri sistemu z golosečnjami) pri starosti 20 let, čeprav so najstarejši osebki tega mladovja stari že 40 let. To mladovje se- daj potrebuje še l OO let, da bo v isti raz- vojni fazi (kulminacija vrednostnega pri- rastka), kot je bilo pri sistemu z goloseč­ njami pri 120 letih. Dejansko pa bodo tak- rat posamezna drevesa stara že 140 let (40 + 100). Tu zopet pričnemo s pomlaje- vanjem, ki bo trajalo 40 let. Na koncu po- mladitvene dobe bodo posamezna dre- vesa stara že celo 180 let (40 + 100 + 40), razvojno pa samo 160. Ta ciklus se po- tem ponovi. Od ene pomladitve do druge preteče ravno 140 let, zato je dolžina proizvodne dobe 140 let Čeprav kulminira vred- nostni prirastek pri 120 letih, je proizvod- na doba dolga 140 let, ker toliko let po- trebuje sestoj za zamenjavo generacij. S proizvodnimi dobami moramo prekriti vsa leta življenja sestojev, ker vsa ta leta sestoji tudi proizvajajo - proizvodnja ni nikoli prekinjena. c) V primeru, da bi zastrtost starega sestaja vplivala na novonastajajoči sestoj v tolikšni meri, da bi imelo mladje pri 40 letih enako višino, kot jo ima mladje, ki ni bilo zastrto pri 1 O letih, potem bi moral ta novonastojoči sestoj rasti še 11 O let, da bi dosegel razvojno starost 120 let (kulminacijo vredn. prir.). Proizvodna doba bi znašala v tem primeru 150 let 219 (40 + 110). To so bili izjemni primeri, ker imamo običajno krajše pomladitvene dobe in, ker je učinek zastara na višinsko rast mladja manjši. d) Pri istem primeru vzemimo enako pomladitveno dobo, le mladje naj ima na koncu pomladitvene dobe višino, kot jo ima mladje na prostem pri 30 letih. Zato bomo pustili sestoj še 90 let, da bo dose- gel razvojno starost 120 let. Proizvodna doba bo v tem primeru znašala 130 let (40 + 90). Pri večini drevesnih vrst bo znašala na naših rastiščih pomladitvena doba 20 let (izjema so visokogorske lege). Negativni učinek zastara na razvoj pa znaša eno četrtino do eno polovico pomladitvene dobe; zato bo pomladitvena doba podalj- šala proizvodno dobo iznad starosti, pri kateri kulminira vrednostni prirastek 5 oziroma lO let. Dolžino proizvodne dobe ugotovimo z naslednjim obrazcem: ~ej 8.sk = a + b ( 1 - h) (20) b = dolžina pomladitvene dobe 8.s1< = skupna dolžina proizvodne dobe a = dolžina proizvodne dobe, pri kateri so optimalno doseženi cilji gospodarje- nja (brez upoštevanja pomlajevanja) ~ei =dejanska višina mladovja pod za- storom na koncu pomladitvene dobe h = višina mladovja, ki se razvije na pro- stem pri starosti, ki je enaka dolžini po- mladitvene dobe. V primeru, da med mladjem na pro- stem in mladjem pod zastor om ni razlike, je ask = a. Z dolžino proizvodne dobe je nepo- sredno povezan delež razvojnih faz. Za izračun teh deležev moramo ugotoviti starosti (razvojne), pri katerih nastopijo meje med razvojnimi fazami . Večkrat se vprašamo, kam naj uvrstimo površino, na kateri je novonastajajoči sestoj, nad njim pa ostanki starega sestoja. Tu izvajamo že nego mladja in nego gošče ter posek posameznih dreves starega sestaja. Me- 220 nim, da moramo te površine uvrstiti v po- mlajen ce, v mladovje pa šele takrat, ko posekama zadnje drevo starega sestaja. Izjema je gospodarjenje s prehranjenci, kjer ohranimo posamezna drevesa sta- rega sestaja dve proizvodni dobi. V tem primeru pa te površine uvrstimo v mia- dovje takrat. ko na površini ostanejo sa- mo še prihranjenci in novo mladovje. V nekem gospodarskem razredu, ki ima uravnoteženo razmerje razvojnih faz (kar pa ni pogoj za doseganje trajnosti, ker gospodarski razred je samo pripo- moček, s katerim lažje dosegama posa- mezne elemente trajnosti na višjih nivo- jih) in, ki se pomlajuje v dolgi pomladit- veni dobi, bomo imeli majhen delež mla- dovja in velik delež pomlajenca. Delež mladovja bo proporcionalen številu let, ki ga potrebuje mladje (eventualno goš- ča), da preraste od konca pomladitvene dobe v drogovnjak. V tem primeru smo letvenjak uvrstili še v mladovje. Za lažje razumevanje bomo uporabili prejšnji primer, ko je bila dolžina skupne proizvodne dobe 140 let in dolžina po- mladitvene dobe 40 let. Na koncn pomla- ditvene dobe je imelo mladovje razvojno starost 20 let. S šteljem letnic smo ugoto- vili~ da letvenjak preide v drogovnjak pri razvojni starosti 40 let. Uravnotežen de- lež mladovja bo v tem primeru 14,3 % [( 40-20)/ 140 . 1 OO= 14~3] in delež pomla- jencev 28,5% (40/140. 100 = 28,5). V primeru, ko ima mladovje ob koncu 40-letne pomladitvene dobe razvojno starost 30 let, pa znaša uravnotežen de- lež mladovja samo še 7,'7% [(40-30)/130 = 7,7] in delež pomlajenca kar 30,8% ( 40/130 . 1 00). V tem drugem primeru se je proizvodna doba skrajšala na 130 let, ker je zaradi zastrtosti starega sestoja iz- guba na mladju samo lO let višinske ras- ti . Pri ugotavljanju starosti razvojnih faz in sestoje v je nujno, da uporabljamo razvoj- no starost. Nemogoče je med seboj pri- merjati sicer enako stare sestoje, ki pa so se v mladosti razvijali povsem različno. Vzemimo samo sestoj, ki je nastal v 40- letni pomladi tveru dobi in sestoj, ki je na- stal na golosečni površini. Nemogoča je tu primerjava ob uporabi fizične starosti Enako uporabljamo razvojno starost, ka- dar delamo primerjave z donosnimi tab- licami. Razvojno starost ugotavljamo v mladovju, kar z doseženo višino mladja, v starejših razvojnih fazah pa z zgornjo vi- šino ter širino letnic v prvih desetletjih rasti teh osebkov. 4. UPORABA PROIZVODNIH DOB V PRAKSI V Sloveni~ smo problemu proizvodnih dob dosedaj posvečali le malo pozornos- ti. Po vojni smo velik del gozdov uvrstili v prebiralno gospodarjenje, zato je v teh gozdovih ta načrtov alni inslrwnent odpa- del. V tistih gozdovih, kjer smo ohranili sistem gospodarjenja s starostni mi razre- di, pa smo uporabili obhodnje. kakršne so bile v veljavi v Avstriji in Nemčiji. Te obhodnje smo prevzeli precej nekritič­ no, ker niso upoštevale naša rastišča in r~voj naših sestojev. Kasneje, ko se je pričelo uveljavljati detajlno gozdnogojit- veno načrtovanje, pa so obhodnje izgubi- le še tisto malo veljave, ki so jo imele do takrat Trdno smo bili prepričani, da je obhodnja samo ovira modernemu goje- nju gozdov. Stremeli smo k največjim učinkom in smo zato ohranjali vsak del sestoja toliko časa, dokler je bila njegova vrednostna proizvodnja visoka. To je si- cer načeloma pravilno, vendar nas pa lahko dosledno spoštovanje tega načela zapelje v velike težave. To nas lahko pri- pelje do velikih neskladij v deležih raz- vojnih faz s tem pa do velikih nihanj v do- nosili, kar pa ima za posledico tudi veli- ke motnje v vlaganjih. Na koncu se lahko pretirana težnja za kar največjim dose- ganjem gospodarskih učinkov na majh- nih površinicah, izkaže za neracionalno. Drug vzrok, ki lahko vodi v neracional- nost pri takšnem gledanju je, da pri pod- robnem načrtovanju, ki ni vpeto v načr­ tovanje na višjem nivoju (tudi s proizvod- no dobo), izhajamo samo iz stanja v ses- toju in ne iz stanja vseh sestojev v gospo- darskern razredu in ne iz vloge, ki jo ima gospodarski razred v ureditveni enoti in gozdnogospodarskem območju. Gotovo pa je, da moramo nekdanjo obhodnjo spremeniti v bolj elastičen instrument, to pa je proizvodna doba. Močan argillllent, ki potrjuje pomemb- nost proizvodne dobe in to takšne, ki bo odsev razvoja sestoja, rastišča in ciljev je v tem, da pri podrobnem načrtovanju le redko ugotavljamo parametre razvoja sestoja, kot sta zaloga in prirastek Ti ka- zalci pa so osnova določitvi sečne zrelo- sti sestaja in njegovih delov. Če postavi- mo, da predstavlja proizvodna doba po- vprečno sečno zrelost vseh sestojev znotraj gospodarskega razreda, oziroma sečno zrelost povprečnega sestoja v tem razredu, potem lahko razmeroma dobro, in to na nivoju načrtovanja v gozdnogos- podarski enoti, posta v imo za posamezne sestoje (odseke) sečne zrelosti. V kako- vostno nadpovprečnih in bolj ohranjenih sestojih bo sečna zrelost višja, kot pa je proizvodna doba in obratno, v kakovost- no podpovprečnih ter vrzelastih bo ta zrelost nižja od proizvodne dobe. Pri podrobnem načrtovanju, ko zelo natančno analiziramo posamezne dele sestoja in to glede kakovosti, vitalnosti, ohranjenosti in podobno, pa določimo sečne zrelosti posameznih delov sestaja in to odvisno od vrednosti teh kazalcev. Določitev sečnih zrelosti posameznih de- lov pa ne pomeni nič drugega, kot načrt obnove t. j. prostorski in časovni potek pom la je vanja. Kot vidimo, je proizvodna doba po- memben instrument načrtovanja in gos- podarjenja z gozdovi. Zato zasluži, da pri- stopimo k njenemu določanju z vso res- nos~o . V posameznih predelih Slovenije smo že pristopili k ugotavljanju starosti, ko pričnemo s pomlajevanjem, to pa je os- nova, ki nam služi za določitev proizvod- ne dobe. Tako je Čokl (Cokl. 1965) ugo- tovil, da je najprimernejša obhodnja v smrekovih gozdovih Jelovice 1 SO let. Le- ta 1969 (Čokl, 1969) je isti avtor ugotovil, da so v smrekovih gozdovih nazarskega 221 območja umestne naslednje dolžine pro- izvodnih dob: - redki sestoji l OO let, - srednje gosti sestoji ll 0-120 let, - gosti sestoji 120-130 let. Do nekoliko drugačnih rezultatov pa smo prišli, ko smo raziskovali gorske srnrekove gozdove Slovenije (Kotar, 1980). V sestojih najboljše kakovosti in ob naravni gostoti dreves, je znašala dolžina proizvodne dobe 160-220 let in to pri po- goju, da bo imela polovica lesne mase končnega sestaja sortirnente, ki bodo imeli srednji premer iznad 50 cm. Po- udariti moramo, da so to proizvodne do- be smrekovih gozdov, ki rastejo nad 1200 m nadmorske višine oziroma v iz- razitih mraziščih. Ce primerjamo rezulta- te novejših raziskav glede dolžine proiz- vodne dobe z dobami, ki so bile v gozd- negospodarskih načrtih - te pa so bile povzete po tuji literaturi ali pa so bile po- stavljene bolj na osnovi občutkov- vidi- mo, da so le-te premalo upoštevale ras- tišča. Razlike med proizvodnimi dobami pri isti drevesni vrsti, vendar na različnih rastiščih, so mnogo večje, kot pa smo do- mnevali, torej moramo proizvodne dobe bolj diferencirati. V povprečju pa se bo- do morale naše proizvodne dobe neko- liko dvigniti, če bomo hoteli izkoristiti proizvodno sposobnost rastišč. Nekako pred 130 leti je veljalo, da so visoke obhodnje izraz blagostanja v goz- darstvu; potem so obhodnje zniževali (finančna obhodnja), ker je veljalo, da so nizke obhodnje odsev rentabilnega gos- podarjenja. Danes pa mora biti proizvod- na doba odsev razumnega gospodarje- nja, to pa je gospodarjenja, ki upošteva zakonitosti razvoja drevesnih vrst, da- nosti in omejitve rastišča, zahtev družbe do gozda in ne nazadnje, tudi ekonomiko. 5. LITERATURA l. COKL, M: 1965, Optimalna obhod nja za smreko- ve sestoje na Jelovici. Elaborat rn~titut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Ljubljana 1965 2. COKL, M.: 1968, Obhodnja v enodobnih smre- kovih gozdovih, ter vpliv ekonomsko-tehničnih po- 222 gajev nanjo. Elaborat, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. 1968 3. COKL, M.: 1969, Zrelost smrekovih sestojev v nazarskem območju. Elaborat Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1969 4. ENDRES, M.: 1923, Lehrbuch der Waldwertrechung und Forststatik. Varlag von Ju- lius Springer, Berlin 1923 S. GAŠPERŠIČ, F.: 1982, Gozdnogospodarsko načrtovanje, študijsko gradivo za vi~ješolski ~tudij gozdarstva, VTOZD za gozd., Bioteh. fak. Ljubljana, 1982 6. HOLM, M.: 1984 Gadanken zur Anwedung der Begriffe Umtriebszeit Normalvorrat und Zielvorrat im naturgemass bewirtschafteten Waldern. Allg. Forst. u. J. ZTG. !;; Jg. T. 7. KLEPAC, D.: 1965 Uredjivanje šuma. Nakladni izvod Znanje SveučiMte u Zagrebu 1965 8. KOTAR, M.: 1980 Rast smreke na njenih narav- nih rasti~ih v Sloveniji. fnštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Strokovna in znanstvena dela 67. Ljubljana 1980 9. KOTAR, M : 1984 Prirastoslovne osnovto kol pripomoček pri načrtovanju gospodarjenja z goz- dovi, Zbornik gozd. in lesarstva, 24 (1984) s. 83-102, VTOZD za gozdarstvo in lnst. za gozd. in les. gos- podarstvo 1984 1 O. NENADIC, G.: 1922, Računanje vrijednosti šuma in Surnska stati.ka. Naklada hrvatskog šumar- skog društva Zagreb 1922 11. SPEIDEL, G.: 1967 FOTstliche Betriebs- wirtschaftslehre, Verlag P. Parey, Hamburgu. Ber- lin 1967 12. SPEIDEL. G.: 1972 Planmmg im Forstbetrieb, Verlag P. Parey, Hamburgu Berlin 1972 13. Winlder. 1.: 1986 Ekonomika gozdarstva, Biot. fakulteta. VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1986 -- OXF.: 375.4 Razvoj spravila lesa in proizvodnost prilagojenih traktorjev na TOZD gozdarstvo Snežnik Franci Furlan* Furlan, F.: Razvoj spravila lesa m proizvodnost prilagojenih traktorjev na TOZD Gozdarstvo Snež- nik. Gozdarski vestnik, 45, 1987, S, str. 223, v sloven- ~čini, cit. lit. 11 . Spravilo lesa je danes v celoti mehanizirana. Ča­ sovno obdobje, potrebno za prehod iz animalnega v mehanizirana spravilo, je v obravnavanem pri- meru 20 let 2/3 spravila opravimo s prilagojenimi traktorji, l/3 pa z zgibniki . Trenutno pri spravilu ne uporabljamo niti konj, niti žičnih naprav. Raziskava v obravnavanem obdobju kaže padanje letne ča­ sovne izrabljenosti prilagojenih traktorjev, ki je v glavnem posledica slabše organizacije in vodenja proizvodnje. Kljub temu letni učinki in 1:1činki v ob- ratovalni uri naraščajo, predvsem na račun gostit- ve prometnic. Furlan, F.: Development of timber Jogging and special wheeled tractors productivity m BOAL F'o- restry Snežnik. Gozdarski vestnik, 45. 1987. 5, pp. 223, in Slovene, ref. Il . The timber Jogging is comp letel y mechanised nowadays. 20 years was required for passing from animal to mechanical timber Jogging. Two third of timber Jogging was done by special wheeJed trac- tors while one third by timber jacks. Actually neit- her horses nor power cable Jogging are used . A decreasing of special tractors use in this period because of bad production organization and mana- gement was shown in this research. In spite of that fact the productivity increases because of higher roads density. * F. F., dipl., inž . gozd . Gozdno gospodarstvo Po- stojna, TOZD Gozdarstvo Snežnik, 6} 386 Stari trg pri Ložu 113, YU. l. UVOD Raziskava je narejena za območje TOZD Gozdarstvo Snežnik pri GG Po- stojna. Zajema razvoj načinov spravila v obdobju od leta 1969-1985. Začetek ob- ravnavanega obdobja karakterizira uvedba težjih prilagojenih kmetijskih traktorjev v spravilo lesa. Namen raziskave načina spravila v obravnavanem obdobju je, ugotoviti po- trebno časovno obdobje za prehod iz pretežno animalnega v popolnoma me- hanizirana spravilo. Poizkuša tudi odgo- voriti na vprašanje, zakaj so bili posa- mezni načini spravila lesa izločeni, če­ prav za njihovo uporabo obstajajo objek- tivni pogoji. To sta uporaba žičnih na- prav in konj pri spravilu lesa. Raziskava v nadaljevanju ugotavlja razmerje med deležem spravila s prilagojenimi kmetij- skimi traktorji in zgibniki. Drugi del raziskave obravnava le pri- lagojene kmetijske traktorje. V obdelavo je zajetih 19 traktorjev IMT 5!38 in IMT 560. Devet od njih še obratuje. Obdelani so časovni in količinski podatki ter po- datki o porabljenem gorivu. Namen je ugotoviti letno časovno izrabljenost ter proizvodnost traktorjev, na podlagi. do- bljenih rezultatov pa opredeliti ukrepe za izboljšanje ugotovljenega stanja. Z ob- 223 delavo podatkov o porabljenem gorivu smo želeli dobiti zanesljivejšo podlago za izdelavo kalkulacije ekonomičnosti dela s prilagojenim traktorjem. Celotna raziskava temelji na doku- mentaciji TOZD in na podatkih zbranih za namen te raziskave. 2. RAZISKAVA NAČINOV SPRAVILA ZA OBDOBJE 1969-1986 Delež mehaniziranega spravila lesa narašča v SR Sloveniji iz leta v leto. Pri- čujoča raziskava izkazuje za obravnava- no območje popolno mehanizi.ranost spravila v družbenih gozdovih od leta 1981 naprej. Od leta 1975 dalje spravlja- mo s spravilnimi sredstvi TOZD tudi v za- sebnih gozdovih. Delež spravila s temi sredstvi dosega v zadnjih petih letih 40-50 % blagovne proizvodnje. To je za- dnjih nekaj let edini način, ki omogoča doseganje plana blagovne proizvodnje v zasebnih gozdovih. Celotno mehaniziranost spravila dose- gamo danes s prilagojenimi kmetijskimi traktorji tipa IMT 558 in 660 opremljeni- Tabela 1 mi z dvobobenskimi mehaničnimi, v zad- njem času pa hidravličnimi vitli domače proizvodnje in pa zgibnimi gozdarskimi traktorji. V preteklem obdobju so se za spravilo lesa uporabljala tudi druga spravilna sredstva in načini: ročno spravilo, spravi- lo s konji in spravilo z žičnimi napravami. Poudariti moram, da se je tudi traktor kot spravilno in prevozno sredstvo upo- rabljal pri nas že pred letom 1969. To so bili traktorji IMT 535, torej ravno. tako kmetijski traktorji, vendar manjše moči in zmogljivosti. Pri GG Postojna smo jih upo- rabljali od leta 1960 dalje, v začetku predvsem za prevoze različnih vrst ma- teriala, zlasti gramoza za vzdrževanje gozdnih kamionskih cest in poti. Kollči.ne spravila po spravilnih sred- stvih in letih so prikazane v tabeli l . Po- datki za to tabelo so zbrani iz poročila o storilnosti, ki je sestavljeno za vsak me- sec in TOZD (pred letom 197 4 gozdni obrat). Poročilo zajema podatke o storil- nosti pri pridobivanju gozdnih lesnih sor- timentov v družbenih in zasebnih gozdo- vih; torej podatke o sečnji, spravilu in od- vozu. DOSEŽENE KOLIČINE POSAMEZNIH NAČINOV SPRA VILA V DRUŽBENIH GOZDOVIH ZA OBDOBJE 1969-1985 v 000 mJ Sprav1lno sredstvo SkupaJ Leto konJ+ pni ž1cne konJ pril lrakt trakt. zgibmk naprave rn-' m-' ml ml mJ m-' 1969 28,0 11,2 39,2 1970 26,9 5,5 6,5 38,9 1971 21,1 3,7 11,4 1,8 38,0 1972 15,6 5,4 19,5 5,4 0,3 46,2 1973 13,7 5,0 24,6 5,0 48,3 1974 5,6 1,1 24,4 5.4 1,4 37,9 1975 4,1 0,1 21,8 8.4 0,8 35,2 1976 2,5 1,3 15,8 7,0 0,8 27,4 1977 2,0 0,6 17,6 9,0 29,8 1978 0,8 0,4 15,1 5,7 22,0 1979 0,8 l,l 15.9 4,2 22,0 1980 0,3 0,1 13,4 8,8 22,6 1981 16,6 12,7 29,3 1982 17,9 13,7 31,6 1983 25,1 10.7 35,8 1984 17,0 11,9 28,9 1985 24,5 11.7 36,2 224 DIAGrlAH 1 : Dosežem del a~i posameznih naC:inov spravila v drufb~nih go-zdovih za obdobje 19&9 - 1985 9Jo 1oo -.==rnnr-'"?r~r'<'T"--r<"""'<'"...,.....".......,....._~ <""'"'<""'<"""<'"""<""""<""""'<""..._..,......,...............,. 8o bO 2o Tabela l je dopolnjena z diagramom l, kjer so grafično prikazani deleži posa- meznih načinov spravila v obdobju ~969-1985. V letu 1969 smo za spravilo lesa po traktorski vlaki do kamionske ceste začeli uporabljati prilagojene kmetij- ske traktorje IMT 558 s priključki za pripenjanje lesa: traktorski drog in ja- rem. Od leta 1969 do 1972 smo s traktorji in traktorskimi polprikolicami opravljali prevoze lesa od pomožnih skladišč ob kamionski cesti ali traktorski poti do ža- garskega obrata. V tabeli te količine niso prikazane posebej. Nahajajo se v vsoti kolone kombiniranega spravila (konj +prilagojeni traktor). Po letu 1972 traktorje nismo več uporabljali za pre- voz lesa. V letu 1969 smo torej traktorje pri spravilu lesa uporabljali le za vlačenje. Od celotne letne količine smo s traktorji po vlaki do kamionske ceste spravili, kot je razvidno iz tabele, 28,5 % lesa, vse os- talo pa s konji: 58,2 % vlačenje in 13,3 % iznos prostorninskega lesa. V letu 1970 in naprej pa se je ta struktura izredno hitro spreminjala v korist traktorjev. Namreč ~KONJ GKONJ ~ P111LTRAK1.(KOH8 .) [[l] PRILAGOJENI TRAKTOR ~ ZGIBNI TRAKTOfl D žItNE NAPRAVE 1970. leta smo na naši TOZD začeli upo- rabljati traktorske vitle SR, montirane na zadnjem delu traktorja. Ti so omogočali zbiranje lesa od panja do traktorske vla- ke in vlačenje po traktorski vlaki z istim strojem, brez prepenjanja lesa. V letu 1973 so bili z njimi in IGLAND villi op- remljeni še vsi traktorji. Tako je bil delež spravila s traktorji od panja do kamion- ske ceste že v prvem, 1970. ietu, 16,7 %, leta 1973 pa že 50,9% letnega spravila lesa. Pri tem moram poudariti še naslednje: S sprednjirni traktorskimi vi tli so bili trak- torji Ferguson Fe-35 opremljeni že prej (Krivec, 3). Vendar je bil njihov namen predvsem v premagovanju vzponov pri polni ali prazni vožnji in le izjemoma zbi- ranje lesa od panja do kamionske ceste. V 1972. letu začne pri nas obratovati tudi prvi zgibni gozdarski traktor tim- berjack. Z uvedbo tega traktorja so pri naših terenskih pogojih in današnji tehno- logiji dela, ob jasno da, uporabi prilago- jenega kmetijskega traktorja z vitlom, dokončno nastopili pogoji za prenehanje uporabe konj in ceio žičnih naprav pri spravilu lesa. Uvedba oziroma uporaba traktorske- 225 ga vitla, poenostavljeno rečeno, je omo- gočila, da od leta 1981 celotno zbiranje in spravilo lesa izvršimo s prilagojenirni kmetijskimi in zgilinimi traktorji. Zastav- lja se vprašanje, glede na to, da so bili ti pogoji izpolnjeni že leta 1973, zakaj se je do leta 1980 spravilo s konji še vršilo? Uvedba vitla kot traktorskega pri- ključka sama po sebi ne more v trenutku spremeniti tehnologije dela. Razlogov za to je več. Eden med njimi je vsekakor ce- na obeh načinov dela - konkurenčnost. Star način.- spravilo s konji, poznan, je cenejši, nov način dela- zbiranje in vla- čenje je, vsaj v začetku, dražji. Po določe­ nem času se odnos obrne. Star način je izločen. Ostali razg1ogi pa so še: - sprememba v načinu priprave dela, ki jo nova tehnologija zahteva; - potreben je določen čas za spozna- vanje zmogljivosti različnih traktorjev; - tradicija dela voznikov in konj, ki kljub temu, da se jim območje dela oža, ostane v delovnem razmerju. Končno os- tane zaposlen samo voznik. Iz navedenega lahko zaključimo, da so pogoji za prenehanje spravila s konji na- stopili vsaj v letu 1975. Vendar se je ta način spravila obdržal vse do leta 1980. V letu 1975 smo namreč imeli na spravilu še 5 konj samcev. Kmalu zatem so ostali le trije. Dejansko je spoznanje, da spravi- la ni več, prišlo tudi do voznikov. Interes za delo je močno padel, nižali so se učin­ ki. Soglasja, da delo na spravilu lesa s ko- nji prenehamo, ni bilo težko doseči, ko Tabela 2 smo voznikom ponudili zaposlitev na drugih delih. Pri dokončni odločitvi o prenehanju spravila s konji torej ni odlo- čal ekonomski učinek njihovega dela. Ta je pravzaprav odločal že v tistem tre- nutku, ko se je v gozd traktor začel uva- jati. Vsaj v okviru predvidevanj območ­ nega načrta (tabela 2) bi bilo njiliovo de- lo verjetno še gospodarno. Vendar je ta obseg tako majhen, da se v primerjavi z organizacijskimi problemi. ki nastopajo pri delu s konji bolj splača pripravo in spravilo izvršiti s sredstvi, ki prevladuje- jo. To so traktorji. Zgoraj omenjeno ugotovitev lahko do določene mere posplošimo. Pripravo dela je možno izvršiti tako, da določeno spravilno sredstvo močno pospešujemo, drugo pa popolnoma izločimo. Do izloča­ nja pride pri tistih spravilnih sredstvih, ki se le občasno pojavljajo kot potreben na- čin spravila. Za ilustracijo navajam dele- že spravila predvidene z območnim na- črtom GG Postojna za obdobje 1981-1990, ki so prikazani v tabeli 2. Iz tabele 2 je razvidno, da je za območ­ je naše TOZD predvideno 98,7 %traktor- skega spravila, 1,3 % pa odpade na roč­ no spravilo, spravilo s konji in spravilo z žičnimi napravami. Delež slednjih nači­ nov spravila ( 1,3 %) je tako nizek, da z go- tovosijo lahko napovem, seveda ob da- našnjem načinu dela in predpisih, vključ­ no s kompleksnim konceptom gospodar- jenja, njihovo prenehanje. Poleg traktor- skega, bo verjetno ostal kot način spravi- la, ročno spravilo. To ne zahteva nobene DELEŽl NAČINOV SPRAVJLA ZA GGO IN TOZD SNEŽNIK V OBDOBJU 1981-1990 v% Sektor Pnl. 'l.g!b- Zične Območje lastni!;tva Rotno Kon~ trakt. ruki naprave Družb. gozd. 0,6 0,7 68,2 30,1 0,4 GGO Zaseb. gozd. 2,3 2,2 82.9 10,7 1,9 SA 1.4 1.4 74,6 21.7 0,9 TOZD Družb. gozd. 0,1 0,5 57,0" 41,3 1,1 SNEŽNIK Zaseb. gozd. 71,3 28,7 SA 0,1 0,4 59,7 39,0 0,8 posebne priprave dela, niti dodatnih de- lovnih sredstev. Podobno ugotovitev, kot pri spravilu s konji, lahko izvedemo tudi glede žičnih naprav. Ce bi spravili vse predvidene količine za spravilo z žičnirni napravami v družbenih in zasebnih gozdovih, bi to pri letni blagovni proizvodnji območja . 228.000 m3 znašalo komaj 2.050 m3. Koli- čina pomeni obseg dela 1,5 žične napra- ve (Košir, 2) v okviru območja. Delež spravila 0,9 %je torej vsekakor prenizek, da bi žične naprave, celo v okviru ob- močja obdržali kot trajen način spravila. Namreč, ko potreba po omenjenem spravilu nastopi, iščemo že danes izva- jalce izven gozdnega gospodarstva. Območje dela žičnih naprav in konj so torej zasedli traktorji. Temu je prilagoje- na priprava dela, s katero se gradijo po- bočne vlake, v skrajnih primerih pa si pomagamo z ročnim spravilom do ob- močja zbiranja traktorja. Kot je razvidno iz tabele 1 in diagrama l, smo v obravnavanem obdobju prešli iz animalnega na mehanizirana spravilo. Obdobje, potrebno za ta prehod, je traja- lo 20 let (1960 uvedli IMT 535 do leta 1981). Objektivno bi ga bilo možno skraj- šati za največ 5-7 let. Mehanizirana spravljamo torej v celoti od leta 1981 da- lje. Uporabljamo prilagojene traktorje z danes že v pretežni meri hidravličnimi dvobobenskimi vitJi in zgibne traktorje. Ob zgibnih traktorjev smo najprej začeli uporabljati TIMBERJAC":;K. Zaradi omeJe- vanja uvoza smo poiskušali nadomesti- tev iskati s češkimi LKT -81. Cenovno so sicer bili konkurenčni, problematični pa po kvaliteti in nabavi z rezervnimi deli. Nabavljeni so bili v letu 1982 in 1983, da- nes pa ne obratujejo več . Izrinil jih je do- mači zgibni traktor GV -50. Po sedanjih iz- kušnjah in podatkih je to traktor, ki zaradi cene, kv ali tete in območja dela lahko trajno nadomesti ostale zgibne traktorje. Poudarjam še primerjavo razmerja spravila med prilagojenimi in zgibnirni traktorji od 1981-1985 s predvidevanji območnega načrta (tabela 2). Prilagojeni traktorji so v tem obdobju v družbenih in zasebnihgozdovihspravili 124.195 m3 ali 66,2 o/o, zgibniki pa 63.475 m3 ali 33,8 %, to- rej skupaj 187.670 m3. Ker z zgibnimi traktorji izvršimo v zasebnih gozdovih komaj 10-16% spravila (od deleža, ki ga izvršimo mi - ~· 40-50 % blagovne proiz- vodnje), ostalo pa s prila gojenimi, lahko ugotovimo, da so bila predvidevanja ob- močnega načrta dokaj natančna. Takšno je bilo stanje in okoliščine pri razvoju spravila lesa na TOZD Gozdar- stvo Snežnik. Vendar danes dokončno prenehanje uporabe konj pri spravilu le- sa, lahko označimo kot telmološko napa- ko. Konj se danes v gozd spet vrača tudi v tehnološko najnaprednejših državah. Ekologija dobiva vse večji poudarek, in znotraj tega konj pra v gotovo ima svoje mesto. Podobna, če ne ista ugotovitev, velja tudi za uporabo žičnih naprav. 3. RAZISKAVA LETNE ČASOVNE IZRABE IN PROIZVODNOST PRILAGOJENIH TRAKTORJEV ZA OBDOBJE 1969-1985 Raziskava je v nadaljevanju omejena le na prilagojene traktorje. Podatki so zbrani iz evidenčnih karto- nov strojev, v katere se mesečno vpisu- jejo podatki iz strojnih in obračunskih lis- tov, računov popravil in goriva in ostalih evidenc in dokumentov, ki se nanašajo na stroj. Tako dobimo podatke o mesečni in letni izrabi strojev, njihovi proizvod- nosti, trajanju in vrednosti popravil ter porabi goriva in maziva. Podatki, tako časovni kot količinski, so zbrani v tabeli 3, grafično pa prikazani z diagrami 2, 3 in 4. Iz obdelave so dosled- no izločeni traktorji v prvem in zadnjem letu obratovanja, ker lahko zgolj slučajno obratujejo celo leto. Podatki o učinkih traktorjev pomenijo vsoto spravila od panja do kamionske ceste, traktorske vlake do kamionske ceste in prevoze le- sa s traktorskimi polprikolicami. Tabela 3 PRIKAZ ČASOVNE IZRABLJENOSTI IN KOLIČINSKE UCINKOVITOSTI PRILAGOJENIH TRAKTORJEV ZA OBDOBJE 1970-1985 Leto Štev. Porabljen čas Uti nek trakt. pripL :)brat popra- stroJa ure vila kom ur ur ur 1970 4 716 6.697 1.078 1971 4 662 5.621 1.375 1972 6 991 7.466 2.057 1973 6 1.088 7.787 1.679 1974 7 1.083 7.773 1.435 1975 7 1.162 7.730 1.803 1976 7 1.122 7.450 817 1977 5 900 5.743 816 1978 6 770 5.621 1.358 1979 6 850 5.994 1.076 1980 5 703 5.179 643 1981 4 673 4.881 627 1982 4 631 4.503 787 1983 7 1.131 7.665 1.073 1984 6 834 5.280 835 1985 7 1.125 6.988 979 SA 14.441 102.378 18.438 3.1 Raziskava letne časovne izrabe Tako iz tabele 2, kot diagrama 2 izhaja, da se v obravnavanem obdobju manjša število obratovalnih ur in se veča delež časa, ko traktor ne obratuje. Naraščata zlasti deleža ostalih in vremenskih zasto- jev. Med ostale zastoje štejemo dopuste, bolniške, vojaške vaje in druge odsotno- sti traktorista. Dejstvo je, da zaradi zlasti krajših odsotnosti traktorista traktor naj- večkrat stoji. Vse manj se na proste trak- torje razporejajo drugi traktoristi. Razlo- gov za omenjeno dejstvo ni. Nadomestnih strojnikov je toliko, da se normalen izpad lahko vedno nadomesti. Problem je iz- ključno organizacijski, torej subjektiven in rešljiv. Pogosto se ga v naši TOZD pri- kazuje kot administrativen, bodisi zaradi obračuna jzvršenega dela, bodisi zaradi načina nagrajevanja po gospodarnosti. Vremenski zastoji v celotnem obdobju znašajo 10,4% skupnega časa. Tudi ta delež se povečuje in v letu 1984 doseže celo 24,4 % skupnega časa. V letu 1969 in 1970 so bili vremenski zastoji beležem med ostale zastoje. Kot 228 vrem ostali na obr. zaslOJl zastoji skupaJ skupni uro ur ur ur ml ml 1.304 9.795 11.266 1,68 207 158 8.023 10.400 1,85 275 219 11.008 17.475 2,34 321 465 11.340 18.167 2,33 407 864 11.562 20.027 2.58 898 2.445 14.038 22.727 2,94 1.241 2.307 12.937 16.749 2,25 799 2.021 10.279 13.384 2,33 1.323 3.670 12.742 !4.532 2,59 1.299 3.689 12.908 17.822 2,15 1.904 2.038 10.467 15.875 3,06 1.743 839 8.763 12.439 2,55 1.036 1.669 8.626 11.846 2,63 1.372 4.146 15.387 25.314 3,30 3.118 2.743 12.810 16.776 3,18 3.346 2.795 15.233 21.751 3,11 19.289 31 .372 185.918 266.550 2,60 posebna postavka jih v· strojnih listih vo- dima šele od leta 1971. Tudi po tem letu je bil delež vremenskih zastojev nizek. Nadomestilo za slabo vreme se je na- mreč izračunaval o v deležu na doseženi učinek. Delež je bil določen za vsak me- sec posebej. Čim večji je bil učinek, več­ je je bilo nadomestilo. Ce učinka ni bilo, potem ni bilo tudi nadomestila za slabo vreme. V zadnjih desetih letih je na- domestilo za slabo vreme določeno z de- ležem urne postavke. Delež popravil, poleg deležCJ. obrato- valnih ur, izkazuje upadanje. Predvsem gre to na račun večjega znanja traktoris- tov pri upravljanju s traktorji, kot meha- nikov pri odpravljanju okvar. Dejstvo je tudi, da vse manj delov popravljamo in vse več zamenjujemo. Popravilo delov se izvrši kasneje, in če je možno, ponovno uporabi. Iz podatkov za celotno obdobje je razvidno, da za vsakih 5,6 obratovalnih ur potrebujemo eno uro za popravila. Priprava stroja se sicer z rahlim pad- cem izkazuje kot konstanta. Dejstvo je, da jo danes traktoristi ne izvajajo več in je le administrativno vodena. Dejansko v tem času vlačijo, torej dosegajo učinek. --- DIAGRAM 2. Pril<11- o..r:: L.. o ~~ 200.000 100oOOQ • - y = J , J 6 A + 22 284 --=---=~...., y = 2 A + 2982 (SI-\MSET 1985) 10.000 50.000 Nabavna cena stroja A (1000 din) Purchase price Diagram l 10 .ooo Odvisnost stroškov strojnega dela (din./8 ur) od nabavne cene stroja (din, januar 1987) Diagram l Relation between machine working costs (din/8 ur) and purchase price of the rnachine (dinl]anuary 1987) 244 30oOOQ 20.000 ...... c: -1... ~ :) o ..c Q) ....... '- c :l 10.000 -o 11) .._... c: > . o ... 111 11) o -o u 11) .::L. c Xll o ..c L.. u ..., ltJ t/) ::1: Diagram 2 Zi čni žerjavi .,.,.".".,. ""' Ca ble cranes "' .", ,.,.. " ..,o / / .;-'.".",. / ..",... / .;--" / ..; / / / / ~~ / ./ / / / ? / / / / / / 11/ / / / ' 1 / 1 1 '/ 1 1 J 1 " / 1 1 1 ' J 1 + 1 1 + o Traktorji Tractors 10.000 50.000 Nabavna cena stroja A (100 din) Pu rchase pri ce " "... / .". / 100.000 1 + 3 1 + 2 1 + 1 Odvisnost stroškov delovne ure od stroškov nabavne cene stroja, upoštevajoč različne orga~ nizacijske oblike dela (januar 1987) Diagram 2 Relation between machine working hours and machine purchase price of the equipment, taking into account a variety of organisational forms of work (January, 1987). 245 la 1 + l od nabavne cene stroja, se za Q =učinki nekega stroja skupino strojev, ki jih danes najčešče z' = 0.8621 + 0.00001859 . A uporabljamo pri spravilu lesa v Sloveniji O= 12.93 + 0.0002789 · A glasi: y = 7879 + 0.1465 x A (A = 1000 din) (R = 0.9671, cx < 0.00 l) Iz te enačbe na preprost način izpelje~ mo odvisnost, ki prikazuje nara~čanje količnika: stroški delovne ure nekega stroja stroški delovne ure IMT 588-560 = 8280 din v odvisnosti od nabavne cene stroja: y' = 0.8621+0.00001859.A (A=lOOO din) 4. ODVISNOST POTREBNIH UČINKOV SPRAVILA LESA OD NABAVNE CENE STROJA Opazovanje zgolj odvisnosti stroškov od nabavne cene ni zanimivo brez raz- misleka o učinkih posameznega stroja, ki pa zagotovo tudi nakazujejo neko odvis- nost od nabavne cene, čeprav je ta moč­ neje podvržena vplivom, ki izhajajo iz na- ravnih delovnih razmer ter razmer v or- ganizaciji dela in gospodarjenja z gozdo- vi. Ne povsem teoretičnega značaja pa je lahko tudi tale razmislek če naj bodo stroški na enoto učinka (m3 = t) enaki, po- tem morajo tudi učinki naraščati z nabav- no ceno stroja na enak način kot stroški delovne ure. Po deduktivnem postopku torej lahko odkrijemo enačb o odvisnosti potrebnih učinkov od prodajne cene stroja, če predpostavimo, da so povpreč­ ni učinki traktorjev IMT 558-560 okoli 15m3/dan: Pogoji: y'/z' = 1, y' =z' y' =odvisnost indeksa stroškov delovne ure nekega stroja in IMT 558-560 od nabavne ce- ne stroja z'= indeks-učinek nekega stroja: učinek 1MT 558-560 246 Ta odvisnost torej ponazarja idealno odvisnost dnevnih učinkov od nabavne cene stroja ob pogoj, da bi bili stro~ki na enoto učinka enaki pri vseh delovnih sredstvih. Tako izračunani »potrebni« učinki bi za obravnavane stroje bili: V tabeli so prikazani »dejanski stro- ški« v dinlm3, ki so izračunani iz dejan- skih kalkulacij (brez splošnih stroškov) in v tabeli prikazanih učinkov strojev, ki smo jih izračunali po opisani enačbi. Raz- lika med »dejanskimi stroški« ter stroški, ki jih dobimo s pomočjo regresijske od- visnosti stroškov delovne ure do nabav- ne cene stroja, predstavlja odnos stroš- kov dela posameznega stroja do nekega pričakovanega povprečja. To pomeni, da so boljši in primernejši tisti stroji, pri katerih je ta razlika blizu O ali pozitivna. Največji pozitivni odklon je pri Tirnberja- cku, največji negativni odklon pa pri Mini Urusu. Ponovno naj opozorimo, da so v opisa- nih primerjavah upoštevani le stroški spravila. Stroškov sekundarnih promet- nic- vlak ter postavljanja in razstavljanja žičnic nismo upoštevali predvsem zato, ker bi zameglili odvisnosti. med stroški strojnega dela in nabavno ceno naprave, saj vpliva na stroške sekundarnih pro- metnic cela vrsta dejavnikov (vrsta pod- lage, koncentracija lesa, sestojne značil­ nosti), ki nimajo zveze z nabavno ceno stroja V tabeli 1 izračunane povprečne učin­ ke bi morali jemati kot povprečne celo~ letne učinke, v katerih so upoštevani tudi zastoji na delu in izkoriščenost delovne- ga časa. če bi primerjali torej dejanske učinke, ki jih ti stroji dosegajo v gozdni proizvod- nji, bi dobili drugačno sliko gospodar- nosti spravila s posamezno vrsto stroja, vendar je to že predmet druge razprave. Tabela l UČINKI IN STROŠKI STROJEV PRJ SPRA VILU LESA, IZRAČUNAi\TI KOT ODVISNOST OD NABAVNE CENE STROJA Table 1 EXPENSES ANO DAILY EFFECTS FOR SKIDDING TUvffiER, CALCULATED ASA RELA TION TO THE PURCHASE OF THE EQUIPMENT Stro.ški din/m3 Učinek na dan E:xpenses StrO] Daily effecls dejansko po enatbi razlika Mac hine ml actually by equalion difierence IMT SSO 15 441€ IMTS61 16.35 4595 BELT 17.64 4831 LKT 17.62 5096 TIMBERJACK 23.60 4019 FIAT 15.80 4645 INGLAND TELESKOP 17.50 4273 MINI URUS 23.15 5488 URUS 43.91 4340 KLASICNl ž. ž. 19.75 4813 S. ZAKLJUČKI Nabavna cena je dober pokazatelj končnih stroškov delovne ure ali delov- nega dne stroja. V ozkem območju je od- visnost stroškov strojnega dela (brez osebnih stroškov, stroškov predstavlja- nja in gradnje vlak) delovnega dne od nabavne cene, pri strojih za spravilo lesa (traktorji in žičnice), ki jih danes največ uporabljamo v SR Sloveniji, dokaj pri- merljiva z ugotovitvami SAMSET A (SAMSET 1985). Pri zelo dragih strojih pa se odvisnosti precej razlikujeta. Odvisnost primerjalne cene delovne ure pri organizacijski obliki I + l (tu so vključeni tudi osebni stroški) od nabav- ne cene stroja smo izrazili v obliki linear- ne regresije. Odvisp.ost je zelo tesna, ~j je tveganje napake manjše od 0.00 l. Ce opazujemo navedeno odvisnost posebej za skupini traktorjev in žičnic, potem opazimo, da prva skupina v celoti leži pod drugo, obe meglici točk pa nakazu- jeta rahlo in neizrazito ukrivljenost. Ta 4874 458 4733 138 4696 -135 4695 -401 4571 552 4753 108 4701 428 4578 -910 4400 60 4165 -648 ukrivljenost daje slutiti, da dražji sqoji vnašajo v proizvodnjo vrsto sprememb, ki vplivajo na zmanjševanje stroškov (npr. večji izkoristek časa zaradi manjše- ga števila okvar, večja varstvena in ergo- nomska prilagojenost itd.). Ob predpostavki, da so stroški dela nekega stroja enaki stroškom spravila lesa s prilagojenim traktorjem IMT 558-560, smo izračunali tudi odvisnost potrebnih dnevnih učinkov od nabavne cene stroja. Ti učinki so dosegljivi z vse.: mi obravnavanimi stroji, vendar so v praksi zaradi slabega izkoriščanja de- lovnega časa povečini nižji, kar pomeni tudi dražje delo glede na primerjane de- lovno sredstvo. Prikazane analize so zanimive pred- vsem kot primer uporabe kalkulacij pri- merjalne cene delovne ure (dne) strojev pri spravilu lesa. Posredno smo pokazali tudi na nujnost kalkulacij kot pripomoč- 'ka pri izbiri in uvajanju novih strojev v gozdno proizvodnjo, ali pri razporejanju razpolo~ljivih strojnih kapacitet. 247 6. POVZETEK lzračunali smo kalkulacije stroškov strojnega dela pri spravilu lesa s traktorji IMT 558-560, BELT GV-50, LKT 81, Timberjack 225, FIAT 665, in žični­ cami Ingland teleskop, Mini Urus, Urus MIII in kla- sičnim žičnim žerjavom. Primerjali smo jih z nabav- no ceno teh strojev in ugotovili tesne linearne od- visnosti. Formula, ki jo uporablja SAMSET, je v na- ših razmerah dokaj uporabna pri skupini traktor- jev, pri večjih nabavnih cenah pa daje previsoke rezultate. Izračunali smo tudi teoretične dnevne učinke obravnavanih strojev ob predpostavki, da bi bili stroški enaki stroškom spravila s prilagoje- nim traktorjem IMT 558-560. Ugotovili smo, da so ti učinki dosegljivi, vendar jih povprečni učinki v praksi večidel ne dosegajo. 7. SUMMARY We calculated the equipment costs of machine work in skidding timber dith tractors IMT 558-560, BELT GV-50, LKT 81. Timberjack 225, FIAT 665, ae- rial cableways lngland teleskop, Mini Urus. Urus M 111 and classical skyline crane. We compared them with the purchase price of the machines and ascertained. the narrow linear relation. The formu- la which was used for SAMSET is very suitable in Vabilo k sodelovanju our circumstances for the group of tractors but a higher purchase price gave too high results. We also calculated the theoretical daily results of the machines dealt with, on the assumption that they would skid the same quantity as adapted IMT 558-560 tractors. We ascertained that these results are possible although average results in practice do not achie- ve these levels. 8. LITERATURA IN VIRI l. KOŠIR B.: (1985): Vpliv postavljanja in razstav- ljanja žičnih žerjavov s stolpi na stro~ke spravila le- sana primeru iz Trnovskega gozda; IGLG, Strok. in znan. dela 78, Ljubljana. 2. KOŠIR B.: (1986): Vrste žičnic in trendi upora- be žičnih naprav, Seminar v Delnicah. 3. SAMSET I.: ( 1985) Winch and Cab1e Systems: Martinus Nijhoff 1 Dr. W. Junk Pub!., Dordrecht, Netherland , 4. SUNDBERG U., (1986) fuel Better Than Time as Indicator of True. 5. SVANQUIST N.: Madline Costs 18th IUFRO World Congress, Division 3, Ljubljana. 6. TURK Z. (1975): Metod.i.ka kalkulacij ekono- mičnosti strojnega dela v gozdarstvu, IGLG, Stro- kovna in znanstvena dela 44, Ljubljana. Znanje je na..ša moč in prihodnost. Vabimo k sodelovanju rnlaj§e gozdarske strokov- njake, ki jih veseli pedagoško in raziskovalno delo in letijo svoje znanje obogatiti tu- di na podiplomskem študiju. IAčemo kandidate za pedagoAko in raziskovalno delo pri študijskih predmetih Tehnologija gozdne proizvodnje, Organizacija dela v gozd- ni proizvodnji in Ekonomika gozdarstva. Kandidati naj se pismeno ali ustno obrnejo na gozdnotehniško enoto VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Ljubljana, Večna pot 83. 248 OXF.: 945 .2~ Mednarodni sejem gozdar tva in kmetijstva Kranj '87 Letošnji sejem je bil dva dneva daljši kot lanski, zato pa je bil verjetno »krajši« pri tujih razstavljalcih, ki jih je bilo l ,4% neposredno sodelujočih in 9,6 % preko domačih predstavništev. Med domačimi razstavljalci pa je bilo le 31 % takih, ki so prikazovali kmetijsko in gozdarsko op- remo. Ta kratka statistika Kranja '87 nam pove največ, kako zelo mednarodni in gozdarsko-kmetijski je ta sejem po števi- lu razstavljalcev. Sejem je spremljala bo- gata posvetovalna dejavnost s sodelova- njem strokovnjakov različnih področij, ki je morda nekoliko prekrila bledico raz- stavnih prostorov. Gozdarje in vse lastnike gozdov, ki se ukvarjajo z delom v gozdu, je predvsem zanimalo, kakšno orodje in opremo za delo v gozdu nam bodo ponudili različni proizvajalci. Sejem je bil v pogledu sodobne goz- darske opreme odraz dejanskega stanja in to je: ni mogoče dobiti sodobnih delov- nih pripomočkov za delo v gozdu. Videti je, da se proizvajalci sodobnih delovnih pripomočkov še ne zavedajo, kako po- membna je vsaka malenkost. ki označuje orodje za sodobno. Velika izbira raznih motornih žag in njihova uporaba v gozdu še ne pomenita, da res tudi delamo so- dobno. Za delo v gozdu so potrebne še druge vrste orodja in pripomočkov - na ročni pogon. Izbira je bila kaj pičla. Kovač Matevž Krmelj iz Loga v Poljan- ski ,dolini je razstavil nekaj svojih izdel- kov· (sekiri, cepina, cepilni bat, cepilni klin lupilnik, vejnik). Trgovsko podje~e Ntetalka je razstavila sekire in cepilne bate tovarne Jeklo iz Ruš. Medsebojna pnmerjava orodij teh dveh proizvajalcev pokaže, da kovač Krmelj posveča več pozornosti ličnosti izdelka, kar je prav. Zal nima na sekirah vtisnjene teže, ki jo vsaka sodobna sekira mora imeti. Pri ruških sekirah preseneča groba povr- šinska obdelava in neprimerna črna bar- va. Sama oblika orodja kot sekire ne po- meni tudi sodobnosti sekire. Kako je z obliko in dimenzijami toporišč, bi bilo treba še posebej ugotoviti (pravilnost dolžine glede na težo sekire, primernost zakrivljenosti toporišča) . Takoj pa lahko opazimo, da so toporišča dolga in da imajo predolg vrat glede na dognanja v tujini. Malenkosti, ki pa so tudi znak so- dobnosti in so v zvezi z ergonomskimi za- htevami. Očitno bo pot do znaka kvalitete (preizkušeno, varno) zelo dolga. Odpra- viti bo treba vse pomanjkljivosti. Najde- mo jih že pri sekirah, kje pa je še ostalo orodje in pripomočki za delo v gozdu, zlasti tudi na gojitvenem področju. Vloga Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije bo moraJa biti pri posodablja- nju gozdarske opreme večja. Intertrade je razstavil osebna varoval- Ha sredstva (čelado, delovno obleko, za- ščitne dežne hlače, termos posodo, štiri vrste delovne obutve in dve vrsti delov- nih rokavic). Pri tem gre seveda za funk- cionalnost in zlasti tudi za kvaliteto mate- riala. Zanimivo bi bilo na primer testira- nje delovne obleke, izdelka tovarne Pre- vent iz Sl. Gradca in primerjava z izsled- 249 Razstaviščm prostor IGLG z gozdarskim bivakom IMV Zaščitna deska Riko ZD 50 250 ki testiranja podobnih gozdarskih oblek tujih proizvajalcev. Preizkusi v letu 1985/86 na Švedskem so pokazali, da že po trikratnem pranju obleke lahko zelo pade zaščitna sposobnost všite varoval~ ne podloge v hlačah. Kaže, da si kakšnih takih raziskav pri nas ne moremo privo~ ščiti . Vemo pa tudi, da marsikatera gozd- nogospodarska organizacija ne nabavlja Preventovih oblek, ampak raje obleke drugih proizvajalcev. Te že v pogledu barve ne ustrezajo gozdarski delovni obleki, kaj šele v pogledu kvalitete ma~ teriala. Če hočemo doseči, da bodo naši gozdarji sodobno opremljeni, moramo poenotiti naša glednja. Ta pa se močno razlikujejo, zlasti kar zadeva obleko in obutev. Zanimivo bi bilo izvedeti za iz- kušnje s podobnimi deli osebne varoval- ne opreme iz uvoza (Češka, Italija, Šved- ska). Imeli smo tudi priložnosti videti Mer- kurjevo razstavo gozdarske opreme pri- znane švedske firme Sandvik. Med dru- gim smo razen nekaterih znanih in tudi prt nas razširjenih pripomočkov (gozdarski pas, gozdarski meter. naga- njalni vzvod) videli tudi tako imenovane švedske klešče in kljuko, ki ju ima dela- vec obešena za pasom. Seveda pride ta- ka opremljenost v poštev le za droben les, za debelejšega ne. Pri nas bi koristila podobna kovinska premerka pri kroje- nju drogov, ki bi jih lahko krojih z gozdar- skim metrom sproti in ne od vrha proti panju kot še danes nekateri priporočajo. Videli smo tudi skandinavsko »lačno« sekiro za čLščenje. Pripomoček je koris- ten za drobna drevesca (nekaj centimet- rov). Rezilno klino, vpeta v lok, zamenja- mo, ko se rezilo skrha. Pripomoček spa- da med gojitvene orodje, pri nas neznano v praksi. IMV je razstavil gozdarsko zavetišče oziroma po prospektu t. i. gozdarski bi- vak. Zamisel je stara že nekaj let in konč ­ no je prišlo do realizacije. Podobna zave- tišča so že dolgo časa znana v tujini. V delovišče jih pripeljejo prej, preden pri- dejo tja delavci. Zavetišče ni namenjeno prenočevanju, ampak res le kot zatoči- šče v primeru mraza ali slabega vre- mena. Je na tradicionalnem IMV pod- vozju. Stene so debele 31 mm (25 mm sti- ropora in na vsaki strani 3 mm debela vezana plošča), tla pa imajo 8 mm debeli vezant plošči in 34 mm stiropora kot po- lnila. V notranjosti je bivalni prostor 2,45 x 1,85 m z mizo 153 x 60 cm in na obeh straneh klopi 153 x 40 cm. Pod obema klopema je prostor za shranjeva- nje. Klopi zapira sedežna deska. Stene so na zunanji strani trikrat premazane z bel- topom. Nad manjšo pečico, levo od vho- da, je obešalnik za sušenje obleke, desno pa police. Nekaj izboljšav je tovarna IMV že izvedla po ogledu komisije in pripo- mbah njenih članov. Celo zavetišče bo treba seveda preizkusiti. Na zadnji strani ima zavetišče od bivalnega prostora lo- čen prostor za orodje z delovnim pultom in pričvrščenim primežem za manjša po- pravila. Vrata, ki se odpirajo navzgor, so odprta hkrati streha. Zaradi naše znane poštenosti pa bo očitno treba močno oja- čiti okovje za zapiranje vrat. Prav bi bilo. da taka zavetišča uvedemo. Gotovo bo- do velik prispevek k humanizaciji gozd- nega dela. Proizvajalci opreme za spravilo lesa so preko raznih zastopstev ali samostoj- no predstavljali svoje artikle. Prvič so se celovito predstavili s svojim gozdarskim proizvodnim programom Črnogorci (3. januar - Bijelo polje) in ponujali dva tipa gozdarskih zgibnih traktorjev, ki sta si- cer potomca čeških LKT-jev in dve raz- lični nakladalni napravi . Izdelujejo tudi majhen samohodni vitel s potezno silo 20 kN, dva tipa mobilnih terenskih delav- nic in tudi zgibne polprikolice. Trenutno dve že delata na terenu, njihova nosilnost pa je 8 ton. Njihov manjši zgibnik RDS-81 je bil tudi razstavljen na sejmu. Po po- datkih zastopnika tovarne že l 000 lakih velikanov dela v gozdovih, prodajo pa jih približno 120 na leto. Da je tak stroj pri- meren tudi za zasebnike, pove podatek, da jih ima v sosednji republiki samo en lastnik osem. V neposredni bližini je svo- je zastopstvo imela tovarna LIV iz Postoj- ne, ki je razstav ljala oba svoja dvoboben- 251 Škripec Ln zagozda za na konec vlačilne vrvi, proizvoda obrtnika Oblaka - ska hidravlična vitla (SO in 80 kN) in ka- mion s svojo nakladalno napravo. Na- sproti kamiona pa sta samevala gozdar- ska traktorja IMT-561 brez vsaY"-..ršnih na- josnovnejših informacij. Agrotehnika - Gruda je razstavljala več različnih vitlov proizvajalcev RJKO iz Ribnice, Tajfun iz Planine pri Sevnici ter Bratstvo i jedin- stvo Puca re vo. Manjši vitti, s tritočkovnim sistemom montaže, so praviloma cenejši in tudi zaradi hitre priključitve na traktor primernejši za lastnike gozdov. Podobne vitle je predstavila tudi Mega iz Žalca, ki proizvaja dva tipa kot priključka na trak- torje fomo Vinkovič . Za te traktorje vitle izdeluje tudi obrtnik iz Primskovega pri Kranju. RIKO je prikazal tudi novo nalet- no desko z montiranimi usmerjevalnirni škripci namesto sistema valjčkov. Razne spravilne pripomočke: škripec, zagozde in kavlje je prikazal obrtnik Ob- lak iz Šentjošta pri Horjulu. Zelo zanimi va je samozatezna zagozda, ki jo montiram o na koncu vlačtlne vrvi in tako lahko na- domesti vozel, ki ga sicer največ uporab- ljamo. Ogrevalna prevleko za traktorske sedeže in sedeže na nakladalruh nap ra- vah, imenovano »Grelko«, je razstavila obrtrlica Jožica Štirn iz Hras~a pri Kranju. Zastopniki avstrijske firme Kohl- brat + Bunz so prodajali poznane vitle za 252 priključitev na motorne žage KBF. Zadnji dan sejma, ko je bil na sporedu dan goz- darjev, žal ni bilo nikogar več na sejmu, ki bi dal kakšne informacije o vit lu, niti ni- so predvajali zanimivega video posnet- ka o njegovi uporabnosti. Ob dnevu gozdarjev so se sestali tudi različni odbori Splošnega združenja goz- darstva Slovenije. Organizirano je bilo predavanje z naslovom »Sodobna opre- ma delavca- kooperanta v gozdarstvu in s tem povezana varnost pri delu«, ki sta ga pripravila Vinko Kejžar - GG Kranj in Jernej Ude - IGLG Ljubljana. Posebno gozdarsko razstavo in dia- projekcijo je postavil Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v sodelovanju z GG Kranj in Semesadike Mengeš. Generalna pripomba organizatorjem sejma ostaja še vedno enaka lanski, saj tudi letos niso uspeli na združenem pro- storu predstaviti proizvajalcev gozdar- ske opreme, niti organizirati informacij- ske službe tistim, ki na sejmu največ ku- pujejo, to je kmetom in tudi ostalim po- sestnikom, ki se ukvarjajo z delom v goz- du. Mirko Medved. Jernej Ude oxr.: 902 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Namesto gozdarske kronike ))Dežela slovenska ima mnogo Jep1h in ro- dovitnejših krajev nego je laški; vendar, ko bi jaz prišel še kdaj na svet in ko bi mi b1lo dano na voljo, kje hočem ugledati beli dan, ne volil bi si drugega rojstnega kraja.(( josip Stritar V kraju, ki ga je s tako spoštljivirni beseda- mi označil slovenski umetnik, ima sedež TOZD Gozdarstvo Lašče. To je eden izmed najmanjših osnovnih tozdov gozdarstva v Slo- veniji z 2868 ha gozdov in s SO zaposlenimi delavci. S prispevkom želim predstaviti de- javnost laškega kolektiva, ki mu je splet pri- čakG>vanih in nepričakovanih okoliščin v pre- teklem letu naložil zahtevno in težko breme. OpravlJeno je bilo veliko dela, žal pa breme- nu zavoljo najrazličnejših težav nismo bili kos. ŽLED ... Vraževernežem v potrditev, da je število 13 res nesrečno, se je 13. novembra lSBS.leta zgodila naravna katastrofa, ki gozdarjem po- vzroča neljube preizkušnje. Meteorološke okoliščine so povzročile nastanek žleda na več območjih slovenskih gozdov in tudi la- škim gozdovom ni bilo prizaneseno. Žled in sočasno žledolom je katastrofalno m celo grozljivo gospodaril v naših gozdovih. Sprva smo drug drugega optimistično prepričevali , da le ne gre za tolikšno katastrofo, kot se je izkazalo kasneje. Drugega nam ni preostalo, kakor da smo se lotili pospravljanja podrte- ga drevja. O sanaciji smo na ravni DO nmogo govorili, a premalo naredili, saj nam je samo v Laščah za letos ostalo dobrih 20.000 m3 neizdelanega lesa, ki ga je podrl žled. To nam povzroča vedno nove skrbi tudi letos. Potem, ko smo odstranili s cest podrto drevje , smo se lotili ocenjevanja oziroma odkazova- nja v sestojih, ki jih je poškodoval žled. Med napornim in predvsem nevarnim de- lom se je gozdarjem prikazal marsikateri umetniški prizor, kot npr. cvetoča bukev na posnetku. Kljub nedvomni lepoti pričujočega prizora in številnih drugih, ki nas še čakajo v gozdovih, je pogled nanje predvsem z očmi gozdarja, skrajno žalosten. Ne morem in ne smem prikriti resnice, da so taki prizori sta- rejšemu kolegu zasolzili oči, ko sva hodila po gozdu. In kako tudi ne, če s ))svojim« gozdom spoštljivo gospodariš, ali bolje rečeno z njim živiš nad 35 let. S pomočjo drugih TOZD GG Kočevje (Rog, Draga, Jelenov žleb in Pugled) smo v druž- benih gozdovih pospravili nad 69.000 neto m3 ali 5,75 letnega eta ta ( 12.000 m3) . V letošnjem letu ocenjujemo, da bo potrebno izdelati še 22.000 m3 žledoloma. Skupno bo žledoloma kar 7,5 letnega etata, od tega nad 60.000 m3 iglavcev. Ob dejstvu, daje v sestojihostalo še rrmogo fiziološko oslabelega drevja (zlomljeni vrhovi), nam ob ugodnih vremen- skih razmerah preti naslednja možna katast- rofa - lubadar. Celotno delo je bilo opravljeno s klasični­ mi gozdarskimi stroji in pripomočki, posebej pa gre omeniti spravilo lesa s konji. Z njihovo pomočjo smo spravili iz gozda blizu 18.000 m3 oblovine in 4.500 prm drv. Spominjam se članka v eni od sobotnih pri- log Dela, v katerem ugleden strokovnjak tr- di, da je dandanes konjsko delo v gozdu ne- znatno. Upam si trditi, da bi v nasprotnem pri- meru omenjene količine lesa ostale tam, od koder so jih privlekli ali prinesli ravno konji. Tja, kamor ne more stroj s preko 60 KM, gre prav gotovo najlažje ~furmanc z eno ali nekaj konjskimi močmi. Menim, da so omenjeni podatki zgovorno potrdilo, da se v gozdar- stvu ne smemo z vsemi štirimi otepati neka- terih tradicionalnih gozdarskih področnih dejavnosti, med katere sodi tudi »šlajšanjee: oziroma konjsko spravilo. 253 Cvetoča bukev (foto: Črtomir Vilhar) IUFRO ... Jeseni 1985 smo se intenzivneje začeli pri- pravljati na IUFRO kongres. Ena izmed eks- kurzij (gospodarjenje z zasebnimi gozdovi) je bila predvidena tudi po našem območju, kar nas je obvezovale, da pripravimo objekte na terenu ter vse, kar sodi zraven. Z delom na terenu smo bili praktično goto- vi in v predalih so nas čakali papirji, popisani z najrazličnejšimi podatki. Medtem pa je žle- dolom opravil svoje. Na pomlad in deloma že pozimi smo se vsega lotili znova. Z delom smo bili do pričetka ekskurzij gotovi, nakljub ne- zavzetosti vodilnih in operativnih delavcev, ki gospodarijo z zasebnimi gozdovi, ki pa jo razumemo, saj so imeli obilo dela z žle- dom ... O poteku priprav in vsebini ekskurzije pa jim je bilo neznano pojasnjeno med samo iz- vedbo. Vzdušje med ekskurzijo je bilo prijet- no, med uživanjem kulinaričnih dobrot pri »Kuklju« v Velikih Laščah si še nismo vsega povedali, ko so morali gostje že nadaljevati pot k sosednjim kolegom. 264 V takih okoliščinah je delo sila težavno in nevarno (foto: Janez Konečnik) V potrditev te uspešno pripravljene in iz- vedene ekskurzije je tudi odlična končna ocena pristojnega (prof. Kotarja) na zaključ­ nem srečanju slovenskih gozdarjev, ki so so- delovali pri izvedbi IUFRO kongresa. E 7 YU ... V preteklem letu nas je doletela tudi obve- za oziroma prijetna dolžnost v zvezi z evrop- skim popotništvom. Gozdarji smo evropski del pešpoti št. 7 (od Atlantika do Črnega morja) posvetili tudi XIII. IUFRO kongresu. Poleg trasiranja in rnarkiranja čez 27 km dol- ge poti po območju bivšega laškega obrata smo na Mačkovcu postavili obeležje ter v lo- garnici uredili prenočišča. V Selu na Mač­ kovcu se namreč prečkata pešpoti E 6 inE 7. Umetniški pnspevek k obeležju je podaril že pokojni Carl Herman- kipar, rezbar in re- stavrator - pobudnik za nastajanje popotniš- kih poti v Avstriji in velik prijatelj naših popo- tnikov in popotništva na naših tleh. Otvoritve obeležja, za kar je skrb prevzel TOZD Goz- Del udeležencev IUFRO kongres v Jalli'-lah (foto: Črtomir Vilhar) darstvo Lašče, se je udeležilo tudi mnogo udeležencev IUFRO kongresa, predvsem iz Azije. TRUBAR ... Turli priprave na praznovanje 400-letnice Trubarjeve smrti so zapolnjevale naš delovni čas. Na Rašici pri Velikih Laščah je stara Tru- barjeva domačija, katere renoviranJe in ure- ditev so prevzele različne delovne organiza- cije. Seveda smo na pomoč priskočili 1udi laški gozdarji. Od štirih objektov, ki so bih potrebni temeljite obnove, smo se IoWi dela na stari žagi na vodni pogon. Čeprav zahtevno in te- žavno, nam je bilo delo neke vrste zadovolj- stvo, morda celo veselje, posebej ob misli, da bo šel kakšen kubik za lastne potrebe čez star venecijanski jarem kar tako. Naj nam in- špektorji tega ne zam~rijo, saj gre le za ohra\ njanje kulturno-tehničru~_qa zgodovinskega izročila. Za vsak primer pa bomo poskrbeli tudi za žigosanje hlodovine. Za uspešen po- gon venecijanke, katere delovanje smo ob proslavi tudi demonstrirali, smo porabili 122 delovnih dni ter mnogo lesa in drugega ma- teriala, ki smo ga morali obdelati ročno, da smo čim bolj vemo nadomestili dotrajane re- či na žagi. PA ŠE TO ... Na področju bivšega gozdnega obrata Ve- like Lašče je bilo zgrajenih nad 15 km novih in rekonstruiranih dobre 3 km starih cest. Z lastnimi delavci smo zgradili skoraj 8 km no- vih vlak ter vzdrževali obstoječe komunika- cije, ki so bile zaradi obsežnosti del pri odst- ranjevanju posledic žledoloma izredno obre- menjene. Pri omenjenih delih se je nemalo- krat izkazala nesmiselnost ločevanja »držav- nega« in »privatnega«, kajti cesta je pač ce- sta in nesprejemljivo je, da so na cestiščih po- leg občinskih mej zelo lahko ugotovljive tudi lastniške. Vsaj to bi gozdarji z enostavnejšo organiziranostjo lahko preprečili. Lansko leto je naš stari gozdarski tehnik 255 Med otvoritvijo križpotja E 6-E 7 na Mačkovcu (Foto: Janez Konečnik) Renovirana žaga v Trubarjevem gaju (foto: Črtomir Vilhar) Franc Oberstar-Seljan po 60 letih ugasnil petrolejke, ker je tudi do njegovega zaselka nad Ribnico prišla elektrika. Njena pot je bila dolga, z dvema delovnima akcijama celotne- ga kolektiva. smo jo pomagali pripeljati do za- selka pod Sv. Ano. Posekali smo l ,5 km dolgo in 20m široko teraso, na kateri sedaj stoji električna napeljava. Gozdarski tehnik Anton Žagar pred odho- dom v zasluženi pokoj skrbi tudi za okolje v Laščah. Poskrbel je za posek dotrajanega divjega kostanja, ki je nad 100 let s svojo mo- gočno krošnjo krasil in senčil laški trg. Na- 256 mesto kostanja je prizadevni gozdar posadil lipo, uredili pa bomo tudi njeno okolico in to s klopmi, kjer naj bi bilo prijetno mesto za kramljanje Laščanov in mirnoidočili. Prijetno vzdušje v kolektivu, dobra organi- ziranost ter uspešno poslovanje tega malega kolektiva je nedvomno zasluga vodje TOZD, dipl. inž gozdarstva, sicer Ribničana Pavleta Tr dana. Dobrodošli v Velikih Laščah in med laški- mi gozdarji. Črtomir Vilhar OXF.: 425.1 : 425.3 : 48 UMIRANJE GOZDOV Virusi okužujejo gozdno drevje Nova spoznanja o odmiranju gozdov Dozdajšnje pomanjkljive raziskave o gozdovih V zadnjih letih so na voljo »zanesljive« teo- rije, ki razlagajo hiranje nemških gozdov. Kljub živahnosti v laboratorijih in na tiskovnih konferencah pa ameriški raziskovalci goz- dov očitajo nemškim pomanjkljivo znanstve- nost. Tako ni, po mnenju biologa S. B. Mc- Laughlina iz državnega laboratorija v Oak Ridgu, središču za raziskave okolja v Zdru- ženih državah Amerike, poročilo o gozdnih škodah v Zvezni republiki Nemčiji nikakršen znanstveno biološki pregled, temveč politič­ no orodje. Svetovno znani strokovnjak za bo- lezni gozdov Paul Manion iz Državne univer- ze v New Yorku očita nemškim strokovnja- kom, da so v lovu za raziskovalnimi denarji in javnim ugledom namenoma zanemarili skrb- no diagnozo različnih poškodb v gozdovih. Dozdaj so postavljali nemški raziskovalci škod v gozdovih (in ne samo nemški, op. J. M.) zelo enostranska vprašonja. Raziskovali so vpliv strupenih snovi v zraku na rastline in gozdno drevje, kajti za to se sorazmerno hitro dobi denar za raziskave. Toda hitre ugotovit- ve prezgodnjega staranja našega gozdnega drevja se z navadnimi modeli o vzrokih in nji-· hovem delovanju ne morejo doseči. »Da bi odkrili vzroke propadanja živega sistema, ki je tako mnogoplasten kot gozd, je treba po- staviti diferencira na vprašanja in nanje odgo- voriti,« pravi Manion. Tudi nemški fitopatologi kritizirajo dile- tantsko ugotavljanje škod v njihovih gozdo- vih. Niti ni ugotovljen potek bolezni posamez- nih dreves, niti niso izdelali časovnih in pro- storskih pregledov o razširjenosti posamez- nih bolezenskih slik. Nemška inventura po- škodb v gozdovih meče preprosto vse redke drevesne krošnje, iznakažene rastne oblike kot tudi rumeno in rjav o listje in iglice v en lo- nec, kritizira profesor Franz Nienhaus, fitopa- tolog iz Inštituta za rastlinske bolezni univer- ze v Bonnu. Kot koordinator vodi raziskovalni projekt o vlogi virusov in primitivnih bakterij pri pro- padanju gozdov, ki ga financira Zvezno mini- strstvo za raziskave in tehnologijo. Z delom so začeli poleti 1984. Pri projektu sodeluje veli- ka raziskovalna skupina iz Bonna, nadalje so- delavci W1iverz v Dusseldorfu. Freiburgu, Gottingenu in Hohenheirnu, Zvezne biološke ustanove za kmetijstvo in gozdarstvo iz Dossenheima in Max Planckovega inštituta za biokemija iz Martinsrieda pri Mi.inchenu. Profesor Nienhaus je zdaj odkril v bolnih bukovih gozdovih v Porenju virus, ki je bil že znan kot povzročitelj bolezni na češnjah in hruškah v Evropi ter na brestih v Severni Ameriki - virus zvijanja češnjevih listov. Ker se ta virus prenaša s semenom, zdaj razisku- jejo v Bonnu, če se prenaša tudi z bukovim žirom. To bi pomenilo, da se virus lahko širi zelo hitro, ker se bukev razmnožuje gene- rativno. Nadaljnji virus so bonski raziskovalci od- krili v obolelih bukvah v bližini Kalna. Ta vi- rus je močno soroden z virusom, ki povzroča mozaik na stoklasi in je po vsem svetu znan kot parazit trav. Prenašajo pa ga ogorčice (nematode). Razen tega kažejo raziskave sto- ječih in tekočih voda v gozdnih območjih po- gorja Eifel močno onesnaženost z virusi, ki so patogeni za rastline. Bonski raziskovalci sku- šajo zdaj ugotoviti, če ti virusi, podobno kot povzročitelj mozaika na stoklas~ lahko okuži- jo tudi gozdno drevje. Življenjska združba gozd je izpostavljena številnim napadom. Posebno zahrbtne so okužbe z bakte_rijami in virusi. Prav te pa so 257 doslej pri raziskavah poškodb v gozdovih mnogo premalo upoštevali. Zdi se, da za gozdarje povzročitelji škod, ki so manjši kot lubadarji in drevesne gobe, sploh ne obstajajo. Koga naj to čudi? Elek- tronski mikroskop in molekularno biološke tehnike še sedaj ne spadajo med osnovno iz- obrazbo, ki jo nudijo gozdarske fakultete. Razen tega nima nobena od treh nemških gozdarskih fakultet stolice (katedre) za bo- lezni gozdnega drevja (gozdno fitopatolog]- jo) (kaj bi šele lahko rekli za Slovenijo, ki ima le enega polno zaposlenega gozdnega fito- patologa, VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete pa sploh nobenega, op. ]. M.). Tudi znanstveni gozdarski podmladek, se zdi, da je bolj naklonjen mimi nadgozdarski idili, kot raziskavam neznanih drevesnih pa- razitov. Tako mladi gozdarski raziskovalci doslej sploh niso pokazali nobenega zanima- nja za štipendije, ki jih od leta 1984, zaenkrat v neomejenem številu, daje ustanova Volks- wagenwerk za raziskovanje povzročiteljev bolezni gozdnega drevja. Med sedanjimi pe- tirni štipendisti ni gozdarjev, čeprav so v za- dnjih 19 letih odkrili povsem nove in skrajno zahrbtne povzročitelje bolezni gozdnega drevja. V gojenih in samoniklih rastlinah so odkrili raziskovalci dozdaj več kot tisoč virusov s številnimi različki - sevi. Večina teh mini-pa- razitov povzroča težke bolezni z znatnim zmanjšanjem pridelkov. Tako se zaradi nekega seva krompirjevega virusa Y, ki ga prenašajo listne uši, topoli prehitro starajo. Hrasti v porenskem Skrilastem pogorju (Schiefergebirge) in v Kaliforniji so precej okuženi z virusi iz skupine virusov tobaka- vega mozaika, ki jih prenaša gliva, povzro- čiteljica hrastove pepelaste plesni (Microsphaera alphitoides). Bolne bukve v Angliji imajo v sebi viruse paradižnikove čr­ ne obročkavosti, ki jih prenašajo ogorčice . V Nemčiji so bonski raziskovalci ugotovili v bolnih bukvah celo tri različne tipe virusov. Razen tega so raziskovalci dozdaj določili več kot 250 že dolgo znanih, vendar nedolo- čeno kot »virozetc imenovanih rastlinskih bo- lezni, kot okužbe, ki jih povzročajo mikoplaz- me ali riketsije. Med njimi je 15 bolezni gozd- nega drevja, npr. tudi rumenica brestov, za katero je že od začetka tega stoletja znano, da jo prenašajo škržati (cikade). Ti zahrbtni mikroorganizmi, ki nimajo trdne celične o pne kot druge bakterije, živijo v vodovodnih in si- tastih ceveh .številnih rastlin in jim s tem ško- 258 dijo. Mikoplazme povzročajo odmiranje palm, znano že 25 let. Z riketsijami so okuženi macesni v Porenju in Harzu, bolezen je znana kot metiičavost in povzroči hitro propadanje dreves. Riketsije so mini-bakterije, ki parazitirajo kot virusi in mikoplazrne v notranjost celic in napadejo tu- di prevodne cevi. Znane so na macesnu, vin- ski trti, breskvah, slivah, hrastih, brestih in platanah. V zadnjem letu so bonski raziskovalci ugo- tovili, da je tudi drevje v nemških gozdovih precej okužena z virusi. Približno polovica vseh preiskanih smrek in hrastov iz Porenja in Bavarske je močno okuženih z virusi. Tret- jina bukovih, smrekovih in borovih sestoje v je v koreninskem območju in v tleh močno oku- žena z virusi. V več kot polovici macesnov parazitirajo poleg riketsij tudi virusi. Izredno pomembno pa je v zvezi z odmira- njem gozdov tole: virusi, miko plazme in rik:et- sije niso, v nasprotju s številnimi glivicami in žuželkami, paraziti ~ibkosti. Ne naseljuje po- škodovanih, oslabljenih dreves, da bi jim nato zadali smrtni sunek. Ti najmanjši med vsemi paraziti potrebujejo za svoje razmnoževanje mlade in vitalne organizme, da se v njihovih celicah lahko množijo. Dokler so optimalne rastne razmere, lahko mlado drevo brez ško- de »odstopi« več kot 1 O odstotkov svojih ce- ličnih gradnikov - beljakovin in nukleinskih kislin - za presnovo teh »prisklednikov«. Ti znotrajcelični (intracelulami) paraziti škodujejo zelnatim rastlinam izraziteje vidno . neposredno po okužbi. Pri lesnatih rastlinah traja dalj, da vidno obolijo. Najprej nastanejo poškodbe na ce ličnih opnah, ki precej motijo urejeno presnovo v celicah in med celicami: asimilacija in dihanje ne zadostujeta, izhlape- vanje skozi liste in iglice se ustavlja. Napo- sled drevo ne more oblikovati več dovolj ce- ličnih gradnikov in regulacijskih snovi. Od- mrle celice v prevodnih ceveh in v koreninah oviJajo pretok vode in hranilnih snovi. Toda šele vse te škode skupaj vodijo k propada- nju. Listi in iglice rumenijo in sčasoma odpa- dejo. S tem se zmanjša storilnost fotosinteze. Drevo s tem izgubi sposobnost regeneracije in svojo naravno obrambno sposobnost. Ta- kemu, prezgodaj postaranemu drevesu ško- dijo mrazovi, daljše suše, moča ali škodljive snovi v zraku mnogo bolj kot mlademu dre- vesu. Načini okužbe z virusi pri gozdnem drevju, razen topolov in brestov, sploh še niso razis- kani. Znanstveniki si zato za zdaj pomagajo s primerjavami s kmetijsko rabljenim drevjem in drugimi lesna timi rastlinami. Virologi za sa- dno drevje in vinsko trto pa vedo že dolgo, da lahko virusne okužbe ostanejo nevidne skozi dolga obdobja. Bonskim raziskovalcem je uspelo prenesti na zelnate rastline viruse z bolnih bukev, hrastov in smrek. Toda doslej ni uspelo umet- no okužiti zdravega gozdnega drevja. S tem železno pravilo nauka o okužbah- Kochovi postulati- ni izpolnjeno. Robert Koch, nemški zdravnik nobelovec. ki je odkril bacil tuberkuloze in je zelo po- memben za mikrobiološko laboratorijsko tehniko, je ob koncu prejšnjega stoletja po- stavil pravilo, da lahko nekega ponročitelja šele tedaj ~tejemo za resnični vzrok izbruha bolezni, če so izpolnjene tri eksperimentalne zahteve: · Prvič: povzročitelja moramo izolirati iz bol- nega organizma (rastline ali živali). Drugič: bolezen mora izbruhniti, če smo povzročitelja prenesli na zdrav organizem. Tretjič: iz tega, na novo okuženega orga- nizma moramo zopet izolirati istega povzroči­ telja. Kochovega drugega in tretjega postulata v bolnem gozdu ne moremo izpolniti. Pred podobno težavo so pred dvajsetimi leti bili veterinarji. Moderna množična reja ži- vali ni spremenila le kmetije, temveč tudi bo- lezensko dogajanje v hlevu. Kmetje, agrono- mi in veterinarji so bili najprej brez moči pred novim tipom bolezni, ki se zdaj v žival- skem zdravstvu imenuje polifaktorska kužna bolezen. Minila so leta, da so živinorejci in veterinar- ji razumeli načelo pohfaktorske kužne bolez- ni in so se jo naučili zatirati, kajti Kochovi po- stulati se pri faktorskih boleznih ne morejo iz- polniti. Faktorska bolezen izbruhne šele te- daj, če hkrati nastopi več negativruh vplivov in žival tako zelo oslabijo, da se bolezenskih povzročiteljev ne more ubraniti Tudi stanje v odmirajočih gozdovih je pod- obno polifaktorskim boleznim. Če so bole- zenske klice zanesene v gozd, lahko pri mno- žični okužbi s povzročiteljem zadošča že prav majhna nadaljnja motnja, da se pokažejo poškodbe. Pri hujši izčrpanosti lahko že malo povzročiteljev izzove izbruh faktorske boJ ez- ru. Naposled bo potrebno življenjsko združbo gozda temeljito raziskati, kajti le tedaj bo mo- goče spoznati infekcijske verige npr. od lista do lista. ali prek žuželk. ogorčic ali gliv; prav tako prenos kužnih klic od ene drevesne ge- neracije na drugo s cvetnim prahom ali s se- menom. Tudi samoniklim rastlinam, gozdni podrasti, bo potrebno posvečati večjo pozor- nost. Ker dozdaj ni na voljo nobenih učinkovi­ tih sredstev proti virusom sploh, pa četudi bi bila, jih pri gozdnem drevju ne bi mogli upo- rabiti, bo moralo gozdarstvo posvetiti izbiri brezvirusnega semena in sadik veliko pozor- nost, podobno kot so to že doslej delali vsa- djarstvu in vinogradništvu. Sedanje kalamitete v gozdovih ne bo mo- goče tako kot tisto iz prve polovice tega sto- letja preživeti tako, da so jo presedeli. Da bo- do gozdarji bolezenske viruse in druge mini parazite v gozdovih lahko zatirali, bodo mo- rali spremeniti ~ljenje, da je gozd a priori zdrav ekosistem in da prihajajo motnje le od zunaj, predvsem pa bodo morali osvojiti zna- nje in tehnike za to veliko sekularno opravilo. Po Die Zeit 3511986, str. 52 priredil prof. dr. Jože Maček 259 NAŠI NESTORJI Gvido Sra·botnik _ Gvido Srabotnik se je rodil leta 1917 v Smarjah pri Jelšah. Že v gimnazijskih letih je opravljal prakso pri takratni upravi gozdov grofa Attemsa. Odločil se je za študij prava, ki pa ga je kasneje zaradi navdušenja za spoznavanje narave in delo v njej opustil ter se posvetil gozdarstvu. Po drugi svetovni vojni, katere del je pre- živel v celjskih zaporih, je diplomiral na goz- darski fakulteti v Zagrebu. Prvo zaposlitev je dobil pri Okrajni zadruž- ni zvezi v Mariboru. Kot dober poznavalec kmečkega življenja je opravljal dolžnost re- ferent~ za gozdarstvo, zavzemal pa se je tudi za organiziranje strokovne gozdarske službe pri zadrugah. Kasneje je služboval na Okrajni upravi za gozdarstvo na Ptuju, pri Gozdnem gospodarstvu Maribor, pri Tehnogradnjah v Mariboru ter pri železnici v okviru Podjetja za impregnacije lesa v Hočah . Zaradi bolezni se je Gvido Srabotnik pred- časno invalidsko upokojil. Umrl je leta 1972 Robert Premerštajn Robert Premerštajn se je rodil 5. junija 1887 v Tolminu. Osnovno šolo je zaključil v rojstnem kraju, realko pa v Idriji. Strokovne izobrazbo je pridobil v državni gozdarski šoli v Idriji. V letih od 1909 do 1912 je služboval pri ok- rajnem gozdnem nadzorništvu v Pazinu v Ist- ~ ·, nato kratek čas pri okrajnem gozdnem la varstvu v Puli, nato pa do odhoda v vojsko eta 191 S na otoku Krku. Po prvi svetovni voj- ni je najprej vodil lesno skladišče pri Narod- nem svetu v Kranju, februarja 1919.leta paje bil imenovan za okrajnega gozdarja pri Gozdnem nadzorništvu v Mariboru. Po enem letu je bil premeščen k načelstvu sreza Bre- žice, kjer je služboval šest let, nato pa bil pre- meščen na državno gozdno nadzorovalno 260 postajo v Radečah, kjer je služil do leta 1941. V času okupacije je bil oskrbnik posestva na .Rudi. Po osvoboditvi je najprej služboval pri. okrajnem ljudskem odboru v Laškem, nato pa na Državnem gozdnem oskrbništvu v Ra- dečah. V letih od 1946 do 1952, ko se je upo- kojil, je bil referent za varstvo in vzgojo goz- dov v Celju. Nekaj let je tudi oskrboval gozd- ne drevesnice v Prešniku, Pečovniku, Rade- čah in Panovičah. Bil je tudi navdušen lovec. Robert Premerštajn je umrl lO. februarja 1962. France Skalar France Skalar se je rodil 12. februarja 1907 v Ljubljani v uradniški družini. Osnovno šolo in gimnazijo je zaključil v Ljubljani. V pisal se je na tehnično sr etin jo šolo, oddelek za lesno industrijo, v Sarajevu, ki jo je leta 1926 uspeš- no zaključil. Prvo zaposlitev je dobil v Tovarni upognje- nega pohištva v Duplici pri Kamniku, kjer je opravljal predvsem kalkulacijske posle. Le- ta 1923 je prekinil zaposlitev in se odločil za strokovno izpopolnjevanje na gozdarski fa- kulteti v Pragi Zaradi pomanjkanja sredstev je študij usklajeval z občasnimi zaposlitvarni, kar mu ga je podaljšalo. Leta 1940 se je zaradi okupacije in ukinitve univerze vrnil v Ljubljano. Tu je kratek čas opravljal dela pri rastlinskem maskiranju, nato pa zaradi zdravstvenih razlogov sprejel zaposlitev pri pošti v Ljubljani, kjer je preži- vel čas okupacije. Leta 1946 se je vrnil v Pra- go, kjer je leta 1949 diplomiral na visoki šoli. gozdarskega inženirstva. Zaposlil se je ko1 planer in evidentičar pri gozdni upravi Ko· ~tany in na upravi Dubi. Kasneje je postal re· ferent za delo in kontrolor normiranja. Leta 1957 se je vrnil v domovino in se ko• referent za plan in statistiko zaposlil na Gozd· .1em gospodarstvu Kranj. Umrl je lO. marca 1963 v Kranju. OXF.: 64(048.1) KNJIŽEVNOST Nov učbenik iz ekonomike gozdarstva Rudolf SABADI, Ekonomika šumarstva, učbenik in priročnik; izdala Gozdarska fa- kulteta v Zagrebu, Zagreb 1986, 374 strani. Učbeniki iz ekonomike gozdarstva so pri nas relativno redki in zato smo toliko bolj ve- seli novega, ki ga je za študente gozdarstva in kot priročnik za prakso napisal dr. Rudolf Sabadi, redni profesor Gozdarske fakultete v Zagrebu. Učbenik je razumljivo prilagojen potre- bam predmeta Ekonomika gozdarstva na Gozdarski fakulteti v Zagrebu, zato ne obrav- nava celovito vse ekonomske problematike gozdarstva. Omejuje se na temeljna vpraša- nja, pri čemer pa povezuje makro in mikro- ekonomsko raven. Avtor sam pravi v uvodu v učbenik, da je treba upoštevati, da je delo napisal ekonomist-gozdar, ki obravnava goz- darstvo kot integralni del narodnega gospo- darstva. Upoštevaje omejitve, ki izhajajo iz biotehničnih dejavnikov pa išče optimalne rešitve. Povezovanje makro - in mikroeko- nomske ravni je izvedeno vsebinsko logično, vendar pa pri nekaterih poglavjih čutimo omejitve, ki izhajajo iz omejenega obsega štu- dijskega predmeta in so na škodo celovitosti pa tudi jasnosti obravnave. Celotno gradivo je razdeljeno na sedem poglavij, v katerih obravnava proizvodne de- javnike, proizvodni proces in proizvode goz- darstva, računanje vrednosti gozdov, uspeš- nost gospodarjenja, stroške, investicije, plani- ranje in menjavo gozdnih proizvodov. Najob- sežnejše in zlasti tudi za gozdnogospodarsko prakso najbolj zanimivo poglavje je posveče­ no računanju vrednosti gozdov. Poleg teore- tičnih izhodišč daje tudi konkretne podlage za računanje vrednosti gozdnih zemljišč in sestojev pa tudi gozdnih škod. Zanimivo je tu- di poglavje o naložbah v gozdarstvu, ki je v celoti posvečeno specifičnostim naložb v gozdarstvu, zlasti v gozdnobiološko repro- dukcijo in v izgradnjo gozdnih cest. Za celotno delo je značilno uvodoma po- stavljeno izhodišče, ki gospodarjenje z goz- dovi postavlja v okvire narodnega gospodar- stva in znotraj tega išče posebnosti in speci- fične izpeljave. Zato je tudi bolj ali manj do- sledno izpeljano prikazovanje problemov od makroekonomskega k mikroekonomskemu vidiku. Sočasnost makro in mikroekonomsYe obravnave v ekonomskih učbenikih ni tako pogosta. Avtorju tega učbenika se je v glav- nem posrečila, v nekaterih poglavjih pa je prehod nekoliko nenaraven. Očitno je, da sta se tudi v gozdarstvu makro- in mikroekonom- ska raven že tako razvejati in razširili, da je sočasno obravnavanje marsikdaj zelo oteže- no. V endar pa je gotovo pomembno, da ima študent vedno pred očmi celoto problemati- ke. Ta cilj je avtor v svojem učbeniku ned- vomno dosegel. Delo tudi v metodološkern pristopu izraža svoj namen - biti učbenik. Teoretičnim ob-. razložitvam in utemeljitvam sledijo vedno tu- di praktične ponazoritve in primeri, izdelani pregledno in ilustrativno. Iztok Winkler 261 Uvajanje osebnega računalnika v gozdarstvu Obravnavanje podatkov je delen sistem in- formacijskega sistema, v katerem so vključe ne vse tiste sestavine poslovnega sistema, ki so povezane z zbiranjem, obdelovanjem, hra- njenjem in prenašanjem podatkov. V poslov- nem sistemu obstajata delni sistem neraču­ nalniškega in računalniškega obravnavanja podatkov (2). Z uvedbo osebnih računalni­ kov se povečuje delež računalniškega ob- ravnavanja podatkov, saj se je računalniška obravnava podatkov razširila na obdelavo tekstov, preglednic in poslovne grafike. Izraz osebni računalnik (PC-personal com- puter) se navezuje na izraz mikro računalnik (microcomputer). Medtem ko je z izrazom mikro računalnik poudarjena tehnologija, je z izrazom osebni računalnik poudarjena upo- raba. Ker je za nas uporabnike pomembnej- ša uporaba od tehnologije, bom v nadaljeva- nju uporabljal izraz osebni računalnik. Pri osebnem računalniku so poudarjene nas led- nje osnovne potrebe osebnega koriščenja računalniških sestavin pri obravnavi podat- kov (11, 13): - lastna aritrnetična enota, - lasten notranji in zunanji pomnilnik, - lasten tiskalnik, - lastne zbirke podatkov, - možnost poveza ve z drugimi računalniki ali med seboj, - veliko število programov za upravljanje s podatki, za statistična in analitska dela, za urejanje besedil, za prenašanje sporočil, za projektiranje in še kaj. Ena od značilnosti osebnega računalnika naj bi bila, da ga je mogoče takoj po priklju- čitvi uspešno koristiti ( 12). Na prvi pogled bi sodili, da uvajanje oseb- nega računalnika ne povzroča posebnih or- ganizacijskih težav. Izkušnje v organizacijah, ki osebne računalnike že v večji meri upo- rabljajo, pa kažejo, da je z njihovo uporabo povezanih tudi precej tveganj in težav. S tem prispevkom bi želel opozoriti pred- vsem na smernice pri uvajanju osebnih raču- 262 nalnikov v gozdarstvu. Iz podatkov ankete pri gozdnih gospodarstvih (14) je razvidno, da je uvajanje osebnih računalnikov pri gozdnih gospodarstvih šele na začetku, saj sta v uporabi samo dva osebna računalnika in dva v planili za nakup v letu 1987. Po ob- segu proizvodnje in prodaje osebnih raču­ nalnikov pa je mogoče sklepati, da se bodo v večji meri začeli uporabljati tudi v gozdar- stvu. Preden se podrobneje seznanimo s smer- nicami uvajanja osebnih računalnikov, si og- lejmo nekatere težave in priložnosti, ki jih pri- n~ uporaba osebnih računalnikov. Enostaven nakup in sorazmerno enostavna uporaba osebnega računalnika na široko od· pirata vrata njihovemu uvajanju. Osebni ra- čunalniki pa se hitro spreminjajo, kar je hkra- ti dobro in slabo. Dobro je, da lahko dobimo vedno bolj~. zmogljivejše, zanesljivejše in cenejše računalnike. Slabo pa je, da pogoste spremembe povzročajo zmedo in negoto- vost Veliko število proizvajalcev osebnih ra- čunalnikov in temeljnih programov in hitro iz- popolnjevanje opreme in programja povzro- _ča precejšno neskladnost (nekompatibilnost) med računalniki in programi. Dokumentacija, priročniki in navodila za delo z računalni­ kom. ki so vgrajeni v programe (imenovane •HELPc), so običajno v tujem jeziku (lO), medtem ko so prevodi nepopolni in v izraz- oslovju šibki. Uporabniki so pogosto nezado- voljni, ker morajo veliko svojega časa posve- titi oblikovanju in vzpostavljanju lastne dobre zbirke podatkov, preden lahko začnejo te podatke uporabljati (6). Z uvedbo osebnih računalnikov se srečamo z najosnovnejšim problemom zagotovitve celovitosti, dostop- nosti in varnosti podatkov (3). Omejene veli- kosti pomnilnikov osebnega računalnika onemogočajo računalniško obravnavo veli- kega števila podatkov (5, 13). Uporaba osebnih računalnikov prinaša tu- di številne priložnosti na področju obravna- vanja podatkov. Uporabniki lahko uporablja- jo osebni računalnik skladno s svojimi potre- bami in sposobnostmi. precej neodvisno od specialistov. Uporaba osebnega računalnika spodbudi posameznika k inovativnosti, večji skrbi in odgovornosti za podatke in njihovo obdelovanje na osebnih računalnikih in dru- gih večjih računalnikih ( 1, 4, 5). Za načnno uvajanje osebnih računalnikov, ki bo v največji možni meri prinašalo koristi, je koristno upoštevati tele smernice (2, 6, 7, 8, 9, 10): l. Treba je oblikovati smernice za nakup osebnih računalnikov ter pri tem upoštevati problematiko zagotavljanja opreme, progra- mov, usposabljanja in celovitosti podatkov pa tudi dosedanje izkušnje pri računalniški ob- ravnavi podatkov. 2. Uvajanje osebnih računalnikov mora bi- ti sestavina celovite zasnove dolgoročnega razvoja tehnologije v informacijskem sistemu. 3. Načrtovati je treba uporabo opreme, nakup programov in izdelavo programov do- ma, usposabljanje strokovnjakov in uporab- nikov, ter povezovanje osebnih računalnikov med seboj in z osrednim računalnikom. 4. Pri načrtovanju uporabe osebnih raču­ nalnikov morajo sodelovati uporabniki in de- lqvci sektorja za AOP. 5. Uporabo osebnih računalnikov je po- trebno uvajati od zgoraj navzdol in jo mora spodbujati poslovodni organ. 6. Sektor za AOP naj poleg drugih nalog prevzame tudi usklajevanje (ne nadziranje) in uvajanje osebnih računalnikov. 7. V sektorju za AOP je potrebno zagotoviti šolanje in pomoč pri uporabi osebnega raču­ nalnika. 8. Treba je opredeliti in razmejiti pristoj- nosti in odgovornosti v zvezi s skrbništvom podatkov v gozdnem gospodarstvu ter spod- bujati večkratno uporabo podatkov z razšir- janjem uporabe osebnih računalnikov. 9. Zagotoviti je treba celovitost, dostopnost in zaščito opreme, programov in podatkov. lO. Pred nakupom je potrebno ugotoviti potrebe, opredeliti zahteve in izvršiti preiz- kus. ll. Razvijati in uveljaviti je treba načelo ekonomik:e uporabe osebnih računalnikov. Uvajanje osebnega računalnika mora biti sestavina dolgoročnega procesa, v katerem bodo neposredni uporabniki prevzeli odlo- čujoče vlogo pri uporabi računalnikov v pro- cesu obravnavanja podatkov. Uvajanje oseb- nih računalnikov naj ne bo prepuščeno na- ključnim in neusklajenim odločitvam, zato je potrebno v gozdnih gospodarstvih pristoj- nosti in odgovornosti za izbiro in nakup oseb- nih računalnikov ter za usposabljanje za delo na osebnih računalnikih vnaprej opredeliti. Predvsem pa je pomembno, da zagotovimo celovitost, dostopnost in zaščito podatkov. Na Inštitutu za gozdarstvo smo pričeli na- črtno uvajati osebne računalnike v razisko- valno delo leta 1986. V etiko časa smo posve- tili izbiri programov. Sedaj uporabljamo na- slednje programe: - za urejanje besedil WORDSTAR, - za upravljanje s podatki DBASEID PLUS, - za poslovno grafiko CHART, - za statistično obdelavo SPSSPC. Za raziskovalce in telulično osebje našega i.n§tituta srno orga.niz:i.rali seminarje o uporabi osebnega računalnika. Za izvedbo seminarja smo pripravili posebej prirejeno učno gradi- vo. Osebne računalnike želimo povezati z ra- čunalnikom CYBER. FACOM in računalniki pri gozdnih gospodarstvih, zato dopolniuje- mo našo programsko opremo z ustrezno ko- munikacijsko opremo. V letošnjem letu bomo razvijali programe za prostorsko predstavi- tev podatkov o gozdovih. Na željo uporabnikov pri gozdnih gospo- darstvih lahko organiziramo predstavitev delovanja osebnih računalnikov različnih proizvajalcev in nudimo pomoč pri izbiri in uvajanju osebnih računalnikov. Vid Mikulič IJ TERA TURA: l. Gričar J.: Uporaba osebnP.ga računalnika, IKS, Ljubljana 1984 2. Gričar J.: Ekonomika račW1alniškega obravna- vanja podatkov, Zveza društev račW1ovodskih in fi- nančnih delavcev Slovenije. Ljubljana 1986 3. KovačičA.: Nove možnosti izgradnje računal­ niško zasnovanih informacijskih sistemov, magi- strsko delo, Ljubljana 1985 4. Nemec M., Zajc J., Zorko Z.: Računalništvo da- nes in jutri, Ljubljana 1985 5. Tomanič S.: Utjecaj rnilcrokompjutera na sistem planiranja i organizacije u šumarstvu, referat na simpoziju CAD/CAM, Zagreb 1986 6. Autornatizacija ureda dalje se razvija, CDI ma- nual Upravljanje elektroničkom obradom padata- ka 3/1986. 7. Budučnost personalnih kompjutera, CDI re- port 4-5/83. 8. Evolucija mikroinformatike znači revoluciju za koristnika, CDl report 6/85. 263 9. Kako cdabrati osobni lcompjuter, CDI repcrter 6/85. 10. Mila01ačt.mar i njegovo uvodjeflje na ~e u Švicarskoj, CDI report 6/85. 11. Osnivanje infonnacionog centra, podsetnik. Intertrade IC, Radovljica 1985. Novi organi zveze V petek, 15. maja 1987, je bila v dvorcu Ze- mono pri Vipavi 4. volilna skupščina Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, ki je pregledala delo Zveze preteklih dveh let, izvolila nove člane organov zveze in imenovala glavne in odgo- vorne urednike revij in založb. Za predsednika zveze je bil izvoljen Bran- ko štampar (GG Maribor), za tajnico pa Ma- rija Tavčar (GG Ljubljana). Člani odbora za gozdarstvo so: Karel Čahuk - Kočevje, Sil- vester Čehovin -Sežana, Slavko Klančičar - Novo mesto, Mirko Maljkovič- Brežice, Ma- tija Nastran -Nazarje, mag. Zdenko Otrin - Ljubljana, Janez Petkoš- Bled, Ignacij Pišlar - Tolmin, Jakov Šink -Kranj, Danijel Šoster - Celje, Dolfe Trebec- Postojna. Člani odbora za lesarstvo so: Franc Dobi- da - DIT Gorenjske, Janez Eizencopf - DIT Primorske, Bine Kladnik - Kamnik, Marija Leve- Slovenj Gradec, Janez Malovrh- Jelo- vica, Vlado Mihelič - Kočevje, mag. Franc Merzelj - Ljubljana, Zmago Novak - Novo mesto, Branko Posega - DIT Primorske, Zo- ran Trošt- Ljubljana, Borut Veselko- Mari- bor. V odbor za samoupravno delavsko kontro- lo so izvolili: Alojza Leba, mag. Janeza Pogač­ nika in dr. Mirka Tratnika. Opravičilo 12. Osebni računari danas. CDI reporter 6/85. 13. Prodor osobnih kompjutera, ORG reporter 5~/84. 14. Vprašalnik o uporabi h.išnih in osebnih raču­ nalnikov v gozdnih gospodarstvih, december 1986. Samoupravno sodišče sestavljajo: Bojan Arh, Ljuba Čeh-Leskovec, Ivan Marolt, Sreč­ ko Smole in Nevenka Turk. V disciplinski komisiji so: Franc Cafnik, Leon Marolt in Stane Mesar. Za stalnega člana SIT ŠIPDJ je bil izvoljen mag. Janez Pogačnik. Za glavnega in odgovornega urednika re- vi)e Les je bil imenovan dr. Jože Kovač, revije Gozdarski vestnik pa Zmago Zakrajšek. Za urednika založniške dejavnosti za gozdar- stvo je bil imenovan Marko Kmecl, za lesar- stvo pa Bojan Kern, za predsednika gozdar- ske terminološke komisije Marko Kmecl, za lesarsko pa dr. Niko Torelli. Ob tej priložnosti so podelili diplome čast­ nega člana Zveze naslednjim: prof. Niku Kra- lju, Dušanu Novaku in Maksu Skrlovniku; diplome zaslužnega člana Zveze pa Janezu Ahačiču, Antonu Boldinu, Janezu Eizencopfu, Dragu Hurharju, Janezu Koširju. mag. Janezu Pogačniku, Branku Posegu, Jožetu Skumav- cu, Bojanu Vovku, Vladu Vrtačni.ku in Dragu Zagorcu. Pred skupščino so si delegati ogledali to- varno pohištva LIPA v Ajdovščini, naslednji dan, to je 16. maja, pa je bilo posvetovanje s temo Možnosti razvoja žagarstva v Sloveniji. z. z. V 4. številki Gozdarskega vestnika je prišlo do neljube pomote. Članek Analiza gospodarjenj~ s srnjadjo v Trnovskem gozdu v obdobju 1965-1984 je objavljen brez avtorja. Clanek je namreč napisal mag. Jože Papež, dipl. inž. gozd., iz SGG Tolmin. Hkrati pa naslovna slika, ki jo je posnel Janez Čop, opozarja na omenjeni članek. Za napaki se avtorjema in bralcem iskreno opravičujemo . Uredništvo 264