Dr. France Prešern. L. 1848 napoči se narodom vsem, tudi slovanskim, nova svobodna doba, ktere je Prešern vže davno serčno želel in ktere se je jako veselil, kar pričuje v ,,Novicah" 1. 17 natisnjena njegova Prijatli! odrodile 50 terte vfnce nani sladko, Ki nam oživlja žile, Serce razjasni in oko, Ki vtopi Vse skerbi, V potertih persih up budi! Komii nar pred veselo Zdravljico, bratje! čmo zapet'? B6g našo nam deželo, Bog živi ves slovšnski svet, Brate vse, Kar nas je Sinčv sloveče materel V sovražnike z oblakov Rodu naj našga treši grom; Prost, ko je bil očakov, Naprej naj bo Slovencov dom; Naj zdrobe Njih roke 51 spone, ki jim še teže! Edinost, sreča, sprava K nam naj nazaj se veniejo; Otrok, kar ima Slava, Vsi naj si v roke sežejo, De oblast In z njo čast, Ko pred, spet naša boste last! Z d r a v 1 j i c a. Bog živi vas Slovenke, Prelepe, žlahtne rožicc; Ni take je mladenkc, Ko naše je kervi dekle; Naj sinov Zarod nov Iz vas bo strah sovražnikov! Mladenči, zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up; Ljubezni domačije Nobčn naj vam ne vsmerti strup; Ker zdaj vas, Kakor nas, Jo serčno branit kliče čas! Žive naj vsi narodi, Ki hrepene dočakat dan, Ki, koder sonce hodi, Prepir iz sveta bo pregnan, Ki rojak Prost bo vsak, Ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje še prijatli, Kozarce za-se vzdignimo, Ki smo zato se zbrafli, Ki dobro v sercu mislimo; Dokaj dni Naj živi Vsak, kar nas dobrih je ljudi. — Dr. Prešerin. Pesem ta zdi se mi vzlasti pomenljiva; bila je Prešernova — labudnica, kajti proti koncu 1. 1848 začne hudo bolehati. — Še le v začetku 1. 1849 prišla je na svetlo ,,Krajnska Čbelica". Pete bukvice. 1848. 8° str. 94. V njej se prikažejo sicer pervikrat natisnjene, a vže poprej zložene njegove: Nuna (Vesela pomlad se zbudila je spet . . str. 13); Sveti Senan (Zato, de b' od ženskih ne bil zapeljan . . str. 15); Šmarna gora (Vi, ki hodite na sveto — Šmarno goro, blagor vam! str. 17); Nebeška precesija (Osemnajst sto in petero — Leto gre čez trideset . . str. 20); iz nNovic" 1. 1848 posneta nZdiavIjica" (str. 25) in četertič povzeta aV spominj Matija Čopa" (str. 88. 89). — V 7. listu 1849 prineso pa nNoviceu za pesnijo nagrobnico, ktero zložil mu je M. Kastelic, žalostno oznaniloo smerti in o častnem pogrebu shvnega slovenskega pesnika in prijazno povabilo na sedmino, da se prijatli in spoštovavci posvetvajo o spodobnem spominku njegovem. — V 10. listu pravi nato njihovo vredništvo vopombi: »Razun 13razdelkov poslovenjene Parizine. nekaj nemskih pesem ia nekterih pisem svojih prijatlov ni slavni pesnik nobenih druzih pisanj zapustil" — priobčevaje iz njegove zapuščine pričujočo — v duhu nebeške procesije — zloženo pesmico: Ljubljančanam! Farnih cerkva pet ima Gospod Bog v rtaši Ljnbljani, Toliko tudi kasarn ima pnklenska pošast. Vabita Peter, Miklavž nas z Jakobam k Bogu Ljubljance, Vabi nas Janez Kerstnik, vabi Marija v nebo. Hiša: kazino, redut, koloscum, z njimi teater, Ima streliše hudič, svoje si cipce lovft. Iz zapuščine Prešernove je potem menda vsaj tudi str. 46 natisnjena, str. 50 z Uganko (Kasino — asino — sino — ino — no — o) pojasnjena rZastavica" (Šestcro čerk je zvezanih tako . . Kraj je beseda s čerkami šestemi itd.) L. 1852 da dr. Bleiweis na svetlo »Koledarčik Slovenski" in v njem pod naslovom nPoslednja pesem Prešernova": Parizina (poslovenil po angleškem Byrona do 14. oddelka) od 9. oddelka do konca (Odlašovc Azo ni . . Molče dovoli on mu prošnje te). L. 1866 sta izdala Jož. Jurčič in Jož. Stritar BKlasje z domačega polja" in v njem: Pesmi Franceta Preširna, s pesnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom. V Ljubljani 1866. 16° str. 262. — V nDostavku" se nahajajo doslej neomenjene ali nenatisnjene: a) Zarjavela devica (V tridesetem d'vička — Reva še samičica . . str. 221.); b) Tri želje (Anastazija Zelenca: Ko žclje bi veljale kaj, — Tri želel bi reči .. str. 224); c) Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gori (Deklica — Puščavnik: Zašla sem, in steze ne vem, — Naprej ne vem, nazaj ne smem . . str. 236.); d) Parizina (tudi pervih 8. oddelkov: Čas je, ko slavec 'z vej gostih — V visokih žvrgoli glasžh.. str. 242); e) Ljubezni tiranija (Vi, kterim j^ljubezni tiranija — Neznana bolj od skritih virov Nila . . str. 251.); f) Napis na grobu Franceta Julijana (Opasal vere bil orožje . . 253); g) Bog (Kar je, bežf; — Al' beg ni Bog, — Ki vodi vekomaj v nebo, — Kar je, kar bilo in kar bo); h) R e p i Č U (V Ljubljani je možič, — Ki misli, da je ptič, — Pa je ptiča kosič — Repič . . str. 255) in i) Novičarjem (str. 256). — Literarna zapuščina doktorja Franceta Prešerna, ustmeno 1. 1872, pismeno poroča dr. Jan. Bleiweis v Letopisu Matice Slovenske 1. 1875 str. 153 — 179, kjer se naštevajo v III. razdelkih dotlej mi neznane: I. vrsta Slovenske pesmi: Zdravica ob novini leta 1844; Tri želje z znakom »Benečanska trojka"; Vso srečo ti želim; Tempora mutantur. II. Nemške pesmi: Sonett nAn bbsen Wunden leidend muss entsenden; Verflucht sei das Erfahren, das Erkennen; Des Siingers Klage (Ihr hortet von der Zwerge argem Sinnen). III. Različna pisma, kteiih nektere so deloraa, nektere celoraa natisnjene. — In v Letopisu Matice Slovenske 1. 1877 so str. 158— I(i4 ponatisnjeni: »Listi, katere je Prešern Vrazu pisal", in ktere v izviru hrani Ilirska — sedaj Hrvatska Matica v Zagrebu. Uinerl je Dr. France Prešern za vodenico v 49. letu svoje starosti. »Gosp. tehant Dagarin, piše dr. Bleiweis (v BNovic." 1849 str. 29), ki so ga vsak dan obiskovali, ne morejo dosti dopovedati, kako poterpežljiv je bil rajnki celi čas svoje bolezni, in kako lepo z Bogam spravljen de je umerl. Noter do zadnjiga zdihljeja se je dobro zavedel: Mvzdignite me, zadušiti me hoče" so bile njegove poslednje besede, in komej jih je izrekel — je pa vgasnil. Zjutrej malo pred smertjo je še svoji sestri rekel: nKmalo bo treba pred sodbo iti" —in zares se je zgodilo!" — 0 cerkveni oblctnici 1. 1850 kazalo se je, v kako živein spominu je bil ranjki Prešern v sercih vsem, ki so ga poznal (BNovic.B str. 29), in koj potem ,je spregovoril L. Karanogorski budnico: o njegovem spominku (str. 61). — Kar se je o cerkveni sedmini po dr. J. Bleiweisovem prijaznem povabilu bilo sklenilo, to se je po njegovem prizadevanji dostojno izveršilo 3. julija 1852, kedar se je blagoslovil na Kranjskem grobišču postavljeni mu čedni spominek (nNovic. 1. 54. 55), na kterega sprednji strani pod zlato liro stoji vsekano: i Dr. France PreSerln, rojen v Verbi 3. decemb. 1800 umerl v Krajnji 8. febr. 1849. Ena se Tebi je želja spolnila, Vzemlji domači de truplo leži. Na nasprotni strani pa, okinčani z zlatim vencem, se bere: ^V pesmih neumerlimu" postavili častitelji njegovi 1852.