CELJSKI tednik Celje, 19. jilija 1957, l. VIII, št. 27 «LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Težka in svetla doba osvobodilnega boja (emelj nase odločne borbe za mir! Šestnajst let je minilo od dni, ko so jugoslovanski narodi stopili v najtežje ill najmračnejše obdobje zgodovme. Istočasno pa je minilo šesitnajsit let od zgodovinskih dogodkov, ko so se ob tla potisnjeni narodi Jugoslavije dvignili k uporu m potem do zmage zvesto sledili svoji vodiiteljici — Zvezi komunisitov. Malokdaj se v zgodovini zgodi, da nek narod v istem času preživlja najtragič- nejše, hkrajtii pa madveličasifenejše tre- nutke. 22. julij praznuje slovensko ljudstvo kot praznik oborožene v&taje, ko je z ramo ob rami z vsemi jugoslovanskimi naroda napovedal neizprosen boj fa- šizmu, ter s tem dal svojemu boju za gol obstoj vzvišeni cilj — boj za uresni- čitev dolgoletnih teženj delavskega raz- reda, boj za socialno osvoboditev. Med prvimi skupinami najnaprednej- äh sinov in hčera slovenskega 1 juidsitva, ki so se v julijskih dneh odločili za brez- kompromisni boj, je bila tudi prva Celj- ska četa. Lre-ita se je zbrala pod zaeitavo borbe za osvoboditev 20. julija. V spo- min na ta dogodek pa si je prebivalstvo Celja izbralo 20. julij za svoj občinski praznik. Ko bomo praajnovali ta dvojni praz- nik v našem cvetočem mestu, se bomo spomnUi marsočesa, kar nam bo krepilo našo zavest in nam dalo moči za napore, ko gradimo naš dom po lasitni volji in za srečo naših citroik. Dolžni smo obuditi Sipomin sami v sebi, še bolj pa smo ga dolžni obuditi naši mladi generaciji, ki je po tolikšnih žrtvah sivojh predhodni- kov zaživela mimo na svobodnih tleh. V teh dneh se bomo poklomUi spominu tistih, ki niso samo neitzmietrno ljubili svobodo svojega naroda, ki so sovražili mračnjaštvo in zatiranje, temveč so bili tako dalekovidni, da so trdno verovali v uspeh svojega boja. Spomnili se bomo tisočev, ki so preUli svojo kri na naših rodnih tleh, množice trpinčemih, ubitih in preganjanih rodoljubov. Malokateri narod je bil v tej najtežijli vojni vihri stoletij tako zdesetkan kot naši jugoslovanski narodi. Malokje je vojna pustila za sabo toliko pogorišč in do tal zrahljano gospodarsko življenje, kot pri nas. Neiz,podbitno je, da imaokal Občinskega odbora ZB NOV Celje v trajno last. Tehnično vodstvo tekmovanja je prevzelo celjsko atletsko društvo »Kladivar«. Ekipe bo- do ob 19,S0 startale pred grobnico na- rodnih herojev, za cilj pa so določili drsališčni prostor v Mestnem parku. Tekle bodo mošike in ženske ekipe. Mo- ški bodo tekli po naslednjih ulicah: Slandrov trg, Ljubljanska cesta, Trg V. kongresa, Prešernova ulica, Titov trg, Ulica XIV. divizije, novi most, Breg, Partizanska cesta — do cilja, drsališče. Ženske pa bodo tekle po Šlandrovem trgu, Ljubljanski cesti. Trgu svobode. Muzejskem trgu, po brvi čez Savinjo v Mestni park do drsališča. Poleg tega je občinski odbor ZBNOV Celje pripravil na podlagi sporazuma z nekaterimi šp)ortnimi organizacijami in telesno vzgojnimi društvi razpored celj- skih športnikov in telovadcev, ki bodo na Praznik mesta Celja s svojimi šta- fetami ponesli male lovorove vence na razna grobišča in spominske plošče. Zbor vseh štafet bo ob 9,15 pri grobnici narodnih herojev. Vence bodo položili na grobove talcev v Frankolovem, pred spominskimi ploščami v Škofji vasi, pri rudniku Pečovniku, v Storah, pred spo- minsko ploščo na Rakunovi hiši (Ljub- ljanska cesta), pred Starim piskrom, na Trgu svobode, pred spomenikom pri po- šti, pred spomenikom na dvorišču doma '•>-Partizan« v Gaberju, na partizanskih grobovih mestnega in okoliškega poko- pališča, pred spominsko ploščo I. Celjske čete na Teharjih ter pred spominsko ploščo na peronu železniške postaje. Zvečer na Praznik mesta Celja bo ob 20,30 v Mestnem parku (v primeru sla- bega vremena pa v Mestnem gledališču) slavnostno razvitje zastave Občinskega odbora ZB NOV. Po razvitju zastave, ki bo povezano s kratkim kulturnim pro- gramom, bo na istem prostoru ljudsko veselje. V dneh od četrtka (18. julija) pa do vključno 22. julija bo na strelišču v (Nadaljevanje na 2. str.) VSEM BORCEM, VSEM OBČA- NOM OBCINE CELJE, HKRATI PA VSEM PREBIVALCEM NA- ŠEGA OKRAJA CESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU ME- STA CELJA IN DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA Uredništvo in uprava ..CELJSKEGA TEDNIKA" STRAN 2 19. JULIJA — Štev. 27 Pogled po svetu Povzemimo na kratko, brez ugotav- ljanja notranje zveze, najvidnejše do- godke zadnjega »dekamerona«, zadnjih desetih dni. Z razorožitvijo ne gre nikamor, po- zitivno je le to, da se o njej govori. Besed pa res ne manjka in oba duelan- ta z obeh bregov, Stassen in Zorin, izkazujeta pri predlogih o odlaganju orožja enako nezaupljivost, kakor jo ugotavljamo pri jemanju orožja v roke. Pred nekaj dnevi pa je razorožitvena retorika v Londonu doživela v teh pas- jih dneh mrzel tuš iz arzenala gospoda Dullesa, ki je dejal, da ni govora o kaki bistveni spremembi ameriške po- litike do Kitajske, češ da ta vodi politiko, ki ne odgovarja ameriškim standardnim načelom o mednarodni morali. V skladu s tem Stassen zavla- čuje odgovor na sovjetski predlog, ki govori o takojšnjem prenehanju atom- skih poskusov, obrača svoj rapir s predlogom, da bo tudi konec proizvod- nje, ki omogoča atomsko oborožitev, za- pleta vprašanje zračne inšpekcije, na katero pa je baje pristal celo Aden- auer, verjetno le zato, ker je prepričan, da do nje nikoli ne bo prišlo. Istočasno z mlačnim občutjem v pod- odboru za razorožitev pa gredo mnogo bolj od srca oborožitvene akcije. V Nemčiji bodo začeli z letalsko industri- jo, zločinski firmi Messerschmidt in Heinkel sta že v obratu. Nemški start na status velesile v okviru evropske plačilne unije je tako učinkovit, da ni dvoma, kako bo na cilju. Evropske dr- žave ta hip dolgujejo Nemčiji 20,2 mi- lijard mark, kar je astronomska števil- ka. Nemci terjajo večji izvoz kapitala in upoštevanje temeljnega načela o fi- nančni rentabilnosti. Oni lahko, saj jim gospodarstvo cvete — za to so že po- skrbeli finančni mogotci, predvsem pa ameriški, da bi na kritični meji Evrope bil na ogled postavljen njihov raj. Nem- čija dobiva atomsko proizvodnjo, v ZDA pa so preizkusili novo nuklearno na- pravo, izvedli atomski alarm, med ka- terim so poskusili tudi s preselitvijo ameriške vlade v 30 različnih zaklonišč s 1500 funkcionarji. Torej tudi defen- zivna priprava za atomsko vojno. V ECOSOC so pretekle dni povedali mnogo lepih načel, ki pa v praksi, žal, ne bodo prišla v poštev. Na Dunaju so zborovali evropski socialisti, uganili marsikakšno pametno, duhovito. Med drugim enfant terrible angleških labu- ristov Bevan: »Ne vem, zakaj naj bi bil Cadillac boljši od Rolls Royca.« Be- van ima prav, ampak Amerikanci so zdaj na Bližnjem vzhodu močnejši kot Angleži in, kdor ima last, ima tudi ob- last, in seveda tudi narobe po dialek- tični logiki. Mikavno pa je vedeti, da v resolucijo ni prišla zahteva po osvo- boditvi vzhodnih dežel, čeprav so ne- kateri socialisti terjali, da se to pod- črta. Med Bonnom in Moskvo bo menda prišlo do pogajanj, tudi glede vrnitve Nemcev, ki žive v SZ. Tu so se izvr- šile velike spremembe v vladi, spre- membe, ki svetovni reakciji niso pre- več všeč, kajti tej gre bolj na roko avtoritarna, siva, dogmatična diktatu- ra kakor human, demokratičen, živ in življenjski socializem. Laže se je boriti proti komunizmu, ki si ga žele le redki, brezdušni samoglavci, kakor pa proti komunizmu, ki oprošča, ospobaja, ki je privlačen za množice in dobrodošel raz- voju svobodne človeške osebnosti. V Alžiru — nič novega. Coty se je v Alzaciji odločno izrekel zoper vmeša- vanje Amerike. Na 10 let ječe je bil obsojen Basaga Butaleg, ki je vzdrže- val zvezo med alžirskim osvobodilnim gibanjem in francosko vlado. Zaradi zvez z uporniki! Vojni kurati uteme- ljujejo s krščansko moralo mučenje ujetnikov in pripornikov, češ, od res- nega zasliševanja lahko dobimo korist- ne informacije o »banditih«. Vendar naj bo mučenje brez sadizma! O »sveti« Tomaž Akvinski, ideolog inkvizicije, ki je predpisovala mučenje in smrt cerkvenih žrtev — brez prelivanja krvi in jih je zato sežigala! Namen posve- čuje sredstva, manjše zlo, jezuitska mo- rala — v Alžiru ali pri beli gardi na Kranjskem! In da bi bilo mučenje bolj »spontano«, oborožujejo še francoske kolone! Indija preživlja hudo gospodarsko preizkušnjo. Proračun ima 3 milijarde rupij deficita, investicije jo bremene, Amerikanci so zaradi indijske državno kapitalistične (do neke mere socialistič- ne) orientacije igrajo zgolj na pakistan- sko karto. Nasprotniki progresa bi radi v Aziji izolirali Indijo, Sirijo in Egipt. Pri tem pritiskajo na želodec in na Kitajsko, ki kljub sovjetskim posojilom z veliko težavo prenaša vrsto nasprotij, nastalih zaradi izgradnje zaostale de- žele. Dogodkov je še cela vrsta, poteze ča- sa pa se lahko razbero tudi iz zgoraj naštetih, čeprav, »čas in voda ne ča- kata na nikogar« (Time and tide wait for no man, kakor pravi stara kitajska podoba.) BO ALI NE BO? Ccljshi Komorni zbor na prvem mestu Bleščeč uspeh Celjanov v LangoUenu Vso jugoslovansko javnost, najbolj pa seveda nas Celjane, je ¡presenetila vest, da je na m'eidnarodnem tekmovanju fol- klornih, pevskih in instrumentalnih skupin v Langollenu (Anglija) celjski komorni zbor pod vodstvom prof. Ego- na Kuneja dosegel prvo mesto. Vest na- dalje poroča, da je Jugoslavija dosegla prvo mesto tudi v instrumentalni glas- bi, medtem ko so zmago s folklornima plesi odnesli Romuni. Kaj več .trenutno ne тстето poro- čati. Da pa bi si mogli predstavljati vrednostni obseg tega podviga celjskih pevcev, naj vas spomnimo, da je to 'tek- movanje v Langollenu ena najkvalitet- nejših prireditev vsako leto. Tja pošlje- jo večinoma vse države sveta svoje naj- boljše zbore, folklorne skupine in in- strum'Eintalne orkestre. Običajno nasto- pa po 200 zborov, ki se med seboj kosa- jo za naslov prvaka. Ce imamo torej pred očmi ta dejstva, potem se nam uspeh Komornega zbora pokaže še v toliko lepši luči. Odkrito povedano, takega uspeha res ni nihče pričakoval. Res je, da ni v naši ožji domovini ljubitelja petja, ki bi zbo- ru pod vodstvom prof. Kuneja ne pri- znal njegovih kvalitet in dovršenosti. Ce torej nismo pričakovali takega uspe- ha, ga nismo iz dveh razlogov. Prvič, ker smo verjetno kljub temu premalo cenili cdiáke tega pevskega kolektiva, deloma pa tudi zato, ker vse premalo poznamo stopnjo kvalitete .tovrstnih zborov dru- god. Naj vas spomnimo na naš članek, ki je izšel pred njihovim odhodom v Angli- jo. Naš sodelavec je v pogovoru s prof. Kunejem odkrito izrazil veselje nad dejstvom, da je zbor dobil zaupanje ju- goslovanskih faktorjev, ki so celjske pevce izbrali, da zastopajo jugoslovan- sko pesem na lej izredno kvalitetni pri- reditvi. Takrat je prof. Kunej skromno dejal, da bo spričo tako močne konku- rence nadvse zadovoljen, če bo zibor do- segel vsaj eno izmed zadnjih mest. Vsi, posebno še Celjani, smo iskreno veseli njihovega uspeha. Naše čestitke veljajo vssm članom zbora, posebno pa prof. Kuneju, ki je v rast svojega zbora vložil vel ko več kot mu je nalagala dolž- nost. Vložil je vanj vse svoje prizadeva- nje. Skratka samega sebe. Z veliko nestrpnostjo jih pričakujemo v našem Celju, ki je' tolikokrat slišalo njihovo uibrano pesem in jih bo v bo- deče znalo še bolj c'emiti. Galicija vabi! v okviru proslave Dneva vstaje pri- pravlja Krajevni odbor Zveze borcev NOV Galicija velik partizanski miting v vasi Zavrh pri Galiciji. Na predvečer proslave bodo po okoliških hribih za- goreli kresovi in pokali možnarji, nato pa bo zbor ob tabornem ognju. Na dan proslave, 21. julija, bo ob štirih zjutraj budnica. Miting se bo začel popoldne ob 14. uri. Na hiši, kjer se je 1. 1942 osnoval prvi narodnoosvobodilni odbor v tem kraju, bo prvi aktivist-domačin, tov. Cilenšek Rudi-Vrankar, odkril spo- minsko ploščo. Na sporedu bodo še go- vori, recitacije pionirjev osnovne šole Galicija, nastopi pevskih zborov itd. Igrala bo domača godba na pihala. Občinski odbor Zveze borcev Žalec bo izkoristil priložnost za pogostitev najboljših in najstarejših veteranov — sodelavcev narodnoosvobodilnega gi- banja. Borci in aktivisti, ki so bili med voj- no v teh krajih, bodo gotovo z veseljem prišli obujat spomine na »osvobojeno ozemlje« in se pomudili pri »Mesarju«, »Pri cerkvi«, »Pri brajdi«, »Brku«, »Snapsku«, »Detelji« in ostalih hišah s partizanskimi ilegalnimi imeni. Kra- jevni odbor Zveze borcev v Galiciji vabi bivše borce, aktiviste in ostale, da se v velikem številu zberejo v Zavrhu. Za jed, pijačo in dobro voljo je vse poskrbljeno. Ohrafni odbor Zveze komunistov Okrafni odbor SociaUatične zveze Okrajni Ifudshi odbor СеЦе in Okrafni odbor Zveze borcev NOB čestitajo prebivalstvu okraja, borcem in aktivistom NQB, kolektivom in organizacijam K PRAZNIKU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA tople in borbene pozdrave pa pošiljajo prebivalstvu in borcem mesta Celja k njihovemu OBČINSKEMU PRAZNIKU Veličastne proslave ,, , (Nadaljevanje s 1. strani) Liscah tekmovanje strelskih družin v množičnem streljanju. Veliko slavje pripravljajo tudi za dan 21. julija, kjer bodo odkrili spominsko ploščo pri Podvršnikovih v Zavrhu nad Šmartnim, kjer je bil ustanovljen prvi odbor OF na tem področju. Spominsko ploščo bodo odkrili ob 14. uri. Kot v celjski občini, pripravljajo or- ganizacije ZB tudi po ostalih občinah celjskega okraja svečane proslave Dne- va vstaje. Lep kulturni spored je pri- pravil občinski odbor ZB NOV Planina pri Sevnici, ki bo na predvečer Prazni- ka vstaje. Isti večer bodo tudi zažigali kreso-C^e po sosednih hribih. 22. julija pa bodo množični izleti članov ZB v parti- zanske kraje. Občinski odbor ZB Šmarje pri Jelšah je pripravil praznovanje 22. julija v po- vezavi z osnovnimi organizacijami ZB v Podčetrtku, Pristavi in Kozjem. Pred Dnevom vstaje — 21. julija — bodo or- ganizirali partizanski pohod na Rudnico, znan partizanski kraj. Sodelovale bodo partizanske patrulje iz Kozjega, Buč, Polja ob Sotli, Loke pri Zusmu, Prista- ve, Podčetrtka in Zagorskih sel. Vse patrulle se bodo sestale ob 9. uri pri- posestniku Tajnikarju pod Rudnico, kjer bodo dobile navodila za napad na Rudnico. Po napadu bo zbor vseh pa- trulj. Po slavnostnem govoru bo sledila prosta zabava. Ob tej priliki bo Strel- ska družina iz Smaria organizirala tudi strelske tekme. Dne 22. julija bo parti- zanski pohod v bližnjo okolico, kjer bo- do patrulje obiskale partizanske kraje. Ena skupina bo šla na Sladko goro, druga na Vinski vrh. motorizirana sku- pina pa na Trakoščane in Bori. Osnovna organizacija ZBNOV Mozir- je bo 21. julija ob 15. uri priredila v Smihelu nad Mozirjem partizanski mi- ting. Bogat spored bo zajemal pevske m telovadne točke ter uprizoritev enode- janke »Korajža velja«. Po zaključnem sporedu bo veselo ljudsko rajanje. Osnovna organizacija Liubno ob Sa- vinji bo skupno z invalidsko organiza- cijo obiskala partizanske kraje v bližnji okolici. V Rečici ob Savinji pa priprav- lja »Partizan« pester spored v povezavi z osnovno organizacijo ZB. Tudi tu bodo organizirali obiske v partizanske kraje. V Rogaški Slatini bo 22. julija slav- nostna akademija v veliki dvorani Zdra- viliškega doma. Na programu bodo po- leg slavnostnega govora o pomenu praz- nika recitacijske, pevske in glasbene točke. Podobno proslavo bodo imeli tu- di Rogatčani v dvorani hotela »Pošte«. V Konjicah pripravljajo poleg interne proslave obiske v partizanske kraje, predvsem v predele Pohorja in Spitali- ča, kjer bodo članski sestanki z bivšimi borci in ostalim prebivalstvom. Bivši borci bodo tudi obiskali družine, ki so jim med NOB največ p>omagale. Podobne proslave bodo organizirali tudi v ostalih občinah, vendar nam toč- nejši programi še niso znani. ■v Šoferji so praznovali Prejšnjo soboto so se zbrali pred po- stajo šoferji s svojimi okrašenimi avto- mobili in tako zaključili praznovanje svojega stanovskega praznika. Parada motornih vozil, ki se je odvi- jala po celjskih ulicah, je bila pestra in zanimiva. Sodelovalo je okoli sto mo- tornih vozil, med njimi so bile tudi eno- te JLA in avtomobili »Betona«. Verjet- no najmanjši in obenem najstarejši pa je bil avtomobil, last tov. Zajca iz Koš- nice, ki je žel splošno zanimanje. Ko so potihnila motorna vozila, je predsednik Združenja celjskih šoferjev otvoril zbo- rovanje. Med ostalimi govorniki je po- zdravil zborovanje tudi predsednik cen- tralnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov tov. Cerej. Po slavnost- nem govoru je prejel priznanje kot najboljši šofer tov. A/'inko Krivec. Pri- znanja in pohvale pa je dobilo še devet drugih šoferjev. Iz vsega tega zborovanja je bilo opa- ziti, kako se celjski šoferji trudijo, da bi poostrili disciplino na cesti in varo- vali z avtomobili, ki jim jih je družba zaupala v upravljanje. Posebnost parade po celjskih ulicah je bilo to, da so usmerjali promet naši pionirji. Okrašena vozila, s katerimi so šoferji sodelovali v paradi po Celju ob prazni- ku, pred železniško postajo „RÜRIVO" CELJE Prodaja vseh vrst kuriva in nekovinskega gradbenega ma- teriala na veliko in malo. Centralno skladišče Celje, Mariborska cesta Vsem prebivalcem mesta Celja čestita k prazniku mesta Celja kolektiv Plinarna-vodovcd in razsvetljava Celje, Ljubljanska cesta Veliki dnevi Oktobrske revolucije 16.—17. julija Revoluoionairno ogorčenje pe- trograjskih delavcev in vojakov je poircidilo cborožene ulične demon- stracije proti vladi, za prehod oblasiti v loke sovjetov. Reakcio- narne čete jankerjev in oficirjev so streljale v demonstrante, tekla je kri. Vlada kliče s fronte najbolj zacjtale vojaške enote, da bi raz- orožila revolucionarno petrograj- siko ffarnizijo. 18. julija Pohod proti boljševiški partiji. »Pravda« in drugi organi bcljševi- kov prepovedani. Aretacijie vidnih funkcionarjev partije. Proti Leni- nu in članom CK je bila sfabrioi- rana obtožba zaradi »veleizdaje«. Lenin je prisiljen preiti v ilegalo. Proitirevolucija vzdiguje glavo po vsej deželi. K prazniku mesta Celja čestita vsemu delovnemu ljudstvu mesta Celja kolektiv Avtobusnega prometa, Celje MESTA OB SAVINJI SVETLI DNEVI Jutri slavi Celje svoj občinski praznik. 20. julij pomeni našemu mestu toliko kot materi rojstvo najljubšega otroka, kajti v bolečini in trpljenju se je takrat porodilo najsvetlejše zgodovinsko obdobje v njegovem pet- stoletnem obstoju. Temu obdobju posvečamo naslednje vrstice: Plamen, ki je pregnal temo iz src... Ko so po celjskih ulicah zaropotali nacistični škornji in ko so na vrata do- j^ov zavednih Slovencev potrkale ge- stapovske pesti, so tisoči in tisoči tre- petali pred neznano črno usodo. Čeprav so ljudje vedeli, da ima vsako zlo svoj konec, jih je malo, ki bi v teh težkih trenutkih poznali pot, ki naj ljudstvo osvobodi težke more, zatiranja, mučenj in prelivanja krvi. Ti redki rodoljubi in borci za pravice delovnega človeka so bili cvet naroda, ki so desetletja poprej trpeli pod knuto neljudskih režimov samo zato, ser so malemu človeku želeli ustvariti lepše življenje. 20. julija so se nedaleč od Celja zbrali komunisti in ustanovili I. celjsko četo in nekaj dni za tem je v prvi akciji zgorel z žitom obložen kozolec v Beži- gradu, ki je bil pod nemško upravo. To je bil plamen, ki je vsem zavednim ljudem naznanil, da se tudi v strogo zasedenem mestu začenja upor in boj za svobodo podjarmljenih ljudstev m ker so bili ti prvi borci komunisti, tudi boj za osvoditev delovnih ljudi. Nepolna dva meseca po tem, ko je okupator »od- kljukal« Jugoslavijo v seznamu dežel svojega bojnega pohoda, se je na naših tleh, kot povsod po Jugoslaviji, bitka šele začela. Nič več ni zaustavilo osvobodilnega gibanja. Ne kri in trpljenje v >^Starem piskru«, ne nasilne selitve z rodne gru- de v taborišča. Gozdovi okoli Celja so bili vsak dan bolj polni borcev. Sloven- ski sinovi so padali, toda svobodni, z orožjem v rokah. Kolikor bolj krvav ]e bil okupator, toliko večji je bil plamen osvobodilnega boja. Kljub terorju in izdajam so bili osvobodilni odbori za Celie vedno na celjskih tleh in naj- bližnji vrhovi so bili predstraža prati- zanskih ozemelj. Težka, toda zmagovita je bila borba Svobodno mesto v svojem naglem razvoju... Ko je okupator bežal od nas, so se poslovili kot nemčurji in petokolonaši. Celje se je rešilo nevšečne in zajedljive golazni. Po stoletjih potujčevalnih ob- dobij, zatiranja nacionalne in socialne svobode, po kratki dobi vladanja neljud- skih režimov lastne krvi se je tudi naše lepo mesto otreslo vsega, kar ga je ne- koč omadeževalo in tlačilo. Mi, ki živimo v tem mestu, smo sko- raj že pozabili, kakšno je Celje pred vojno bilo. Saj se že skoraj ne spomi- njamo njegovih, z rečnim kamenjem tlakovanih cest. S Starega gradu se nam nudi panorama mesta čisto drugačna, kot smo jo gledali pred šestnajstimi leti. Le poglejmo malo nazaj. Celjska gim- nazija je bila na periferiji, saj se je. mesto zaključilo že pri >^Ojstrici«. Kje so bila takrat naselja v Novi vasi, na Dečkovi cesti, na ^>otoku«, kje Selce in drugi, popolnoma novi mestni predeli. Komaj šestnajst let. Ko srečate brhko šestnajstletno Ce- Ijanko, pa ste ji kar nevoščljivi za njeno mladost in svežino, pomislite tudi na to, da je tudi ona preživela surovost vojne in razrušen j a, da se je po dneh osvoboditve igrala v zaraščenih ruše- vinah in bo morda čez nekaj let na bal- konu »nebotičnika« na »otoku« kazala svojemu prvorojencu zazidan in s parici prepleten prostor, kjer se je njen sta- rejši brat šel dolge indijanske pohode. 5:5 v Industrljsid tekmi.. Zakaj je Celje v teh nekaj letih tako močno naraslo? Nič čudnega. Mesto, ki je v nov;h pogojih postalo močnejši družbeno politični in kulturni center kot kdajkoli. Glavni vzrok pa je brez dvoma gospodarskega pomena, kajti industrija se je močno razširila. Pred vojno sicer res ni štrlelo nad Celjem kaj dosti manj dimnikov kot danes. To je res. Toda sodobna indu- strija ne pozna okajehih velikanov. Kdor ne verjame, naj. šteje z nami. Steli bo- mo samo izrazito večje industrijske ob- jekte: Leta 1941: Tovarna emajlirane poso- de, Cinkarna, Tekstilna tovarna (sedaj »Metka«), bivši Brauns (sedaj »Aero«) in »Žična«. Nove od leta 1941 dalje: Tovarna or- ganskih barvil, Tovarna tehtnic. Tovarna finomehanike »Idro«, Tovarna pohištva in Železarna Store. Zakaj Store. Zato ker tam pač ni skoraj ničesar več, kar bi spominjalo na bivšo kovačijo. Kar pa je, gotovo od- tehtajo nove naprave v Cinkarni, ki po svojih izboljšavah tudi ni več podobna predvojni. Sicer pa tudi ostale tovarne predvojnega datuma niso ostale enake kot poprej. Vse so se razširile, povečale število zaposlenih, predvsem pa visoko dvignile proizvodno zmogljivost. Tako torej izgleda ta industrijska tekma v našem mestu. 5:5. Razlika pri tem rezultatu je samo, da je prvi pol- čas trajal blizu 100 let, drugi pa komaj dvanajst let, ki jim moramo odšteti še leta obnove. Pred dvemi leti so bile na prostoru m ;d Ljubljansko cesto in Savinjo še njive, ! grmovje in kostanjev drevored. Danes je ta predel, ki ga imenujemo »otok«; večidel že zazidan, in kot »napoveduje« bližnji načrt, bo kmalu ves posejan s _......________............________,_____________.____..,,..^.___.stMrliaiai................._______........_.....__________________ .J Velik razmah kulturnega in prosvetnega življenja... Pravzaprav še ni tako zelo dolgo, ko so v Celju razvili prapor slovenskega pevskega društva in ko se je začela raz- vijati slovenska kulturna dejavnost v čitalnicah. Pred dobrimi sto leti so v Celju gledali prve slovenske diletantske predstave. Danes ima mesto svoje po- klicno, od kleti do strehe obnovljeno gledališče. V celjskih prosvetnih dru- štvih deluje nekaj tisoč ljudi. Ta dru-. štva žanjejo uspehe. Godalni orkester je znan po vsej državi, pevci komornega zbora pa so se pred dnevi izkazali v svetovnem merilu. V Celju deluje dolga vrsta pomembnih kulturnih delavcev in umetnikov. To so mojstri besede, igre, dleta, čopiča, glasbe. Med temi so vsem Slovencem znana imena: Fran Roš, Vla- dimir Levstik, Fedor Gradišnik, Egon Kunej, Dušan Sancin, Ciril Cesar in še mnogi, ki se iz dneva v dan bolj uve- ljavljajo. In šole? Pred vojno smo imeli gim- nazijo, ekonomsko šolo in poleg osnov- nih šol še dve šoli srednje stopnje. Da- nes imamo poleg teh še učiteljišče, srednjo medicinsko šolo, industrijske šole, vrtnarsko šolo, glasbeni šoli in šolo učencev v gospodarstvu. Na Polulah je zrasla nova osnovna šola, kmalu pa bo pod streho tudi trgovska šola. Kljub temu pa je vprašanje šol in izobraževa- nja mladine eno izmed najbolj perečih. Ne smemo pozabiti na delovanje Ljud- ske univerze, šole za odrasle in vrste občasnih sistematičnih tečajev. V jugo- slovanski kulturni javnosti brez dvoma beseda Celje zveni s pomembnim pri- zvokom. To pa seveda ni vse. V Celjani'h živijo načrti. Nekatere stvari so jim prišle v kri. Ce jih danes odlagajo zaradi tre- nutnih težav, bodo jutri gotovo izvršene. Nove šole, kulturni dom »Svobode«, Glasbena šola, ureditev in razširitev Mestnega muzeja, razstavni paviljon itd. Za turizem kot nalašč... Da je Celje izhodišče za turiste po naši prelepi domovini, to samo ponav- ljamo, kar nam dopovedujejo tudi drugi. Toda Celje je tudi samo zase turistična točka s svojimi znamenitostmi, lepo lego, turističnimi napravami in čudovito oko- lico. V seznamih svetovnih turističnih agencij Celje ni neznano ime. Toda tu- rizem je za Celje vendar še stvar bo- dočnosti, čeprav bližnje. Precej mu je še treba, predvsem sodobne urejeno go- stinstvo, prvenstveno seveda v pogledu prenočišč, pa tudi drugače. Našemu go- stinstvu, ki je v pogledu estetske in higienske urejenosti močno napredovalo, bo treba dati več privlačnosti v vseh ozirih. Pa pustimo te stvari. Pogoji za turizem so pri па,з odlični Malokatero mesto ima tako lepo okolico. Oko se razveseli, pa naj pogleda kamorkoli. Proti Savinjski dolini urejeno kmetij- stvo daje sodobno vaško idilo. Južni del je zaprt za gorami. Ko bo speljana cesta čez Svetino in Celjsko kočo, se bo na- šemu »pešturizmu« priključilo še »avto- planinarstvo«. Le nekaj pa Celjani ne bodo pozabili. To, da je napredek »po- kvaril« Savinjo. To, nekdaj bistro gor- sko reko bo treba »ozdraviti«. Industrija in rudarstvo, ki kalita njene vode, bo morala ta očitek končno izbrisati. Dobro uro za pridnega pešca od središča Celja in pot vas pripelje v gorsko po- krajino, kot da ste 0olge kilometre od naselij in prometnih zvez Zdravstveno središče širokega zaledja... Nekajkrat širše sicialno zavarovanje kot pred vojno je pri nas dalo osnovo za nagel razvoj zdravstvene skrbi za delovnega človeka. Vsak starejši Celjan se bo spomnil, kako majhna je bila na primer celjska bolnišnica. Razen enega tralita, ki so ga za vojaške potrebe zgra- dili Nemci, je vse, kar za nekajkrat po- večuje prostornost te ustanove, zgra- jeno po vojni. Toda gradnja še ni do- končana. Ko bodo vse predvidene stavbe dograjene, in ko se bo »podnajemnik« (Občinski ljudski odbor) preselil v lastno hišo, bomo v Celju imeli enega najlepših zdravstvenih središč. Toda če bi govorili samo o prostorni- nah, bi streljali mimo glavnega cilja. Nikakor ne smemo pozabiti, da je na splošno zdravstvena služba pri nas, se- veda ne samo v Celju, nekajkrat širša in mnogo kvalitetnejša in to od preven- tive do najbolj zapletenih kurativnih storitev. In vendar, še vedno premalo. Celje prehitro raste v veliko mesto in z njim vred se hitro razvija njegovo široko zaledje. Tudi sedanja »občinslia hiša« bo slej ko prej služila svojemu pravemu namenu Nad petdeset raznih društev z Izredno važnimi nalogami... Poleg političnih organizacij, ki usmer- jajo in vodijo vse družbenopolitično de- lo, deluje v Celju nad petdeset raznih strokovnih, kulturnih, športnih in dru- gih društev, katerih naloge se med seboj prepletajo. Zmanjkalo bi nam nrostora, če bi jih naštevali, kaj šele, če bi hoteli opisati vsaj najvažnejše naloge in uspe- he, ki jih imajo. Sicer pa se njihovi uspehi jasno vidijo povsod, vsak dan in ob vsakem koraku. Našemu mestu pa je verjetno najbolj posvečeno Olepše- valno in turistično društvo. Velik del zaslug, da je Celje zaslovelo kot lepo, čisto in urejeno mesto, gre ravno našim požrtvovalnim olepševalcem. Prosvetna društva, predvsem »Svoboda«, imajo ne le izrazito kulturno poslanstvo, temveč tudi izobraževalne in politično vzgojne naloge. In koliko jih je še. Nad petdeset in vsako skoraj enako važno. Mesto športa... če pogledate s terase restavracije na Starem gradu, ki jo je treba tudi šteti med pridobitve našega časa, kažejo ob- krožene zelene ploskve med naselji, da je Celje res mesto športa. Toda te na- prave veliko manj, kot prizadevnost celjskih športnikov in njihovih članov. Od »Partizana«, preko atletskega dru- štva in raznih »sezonskih« športnih dru- štev, vsi žanjejo lepe uspehe. Lorger, Vipotnik, Zupančič, Lešek, Važič, Slam- nikova. Ta imena pozna vsak otrok, ki še ne zna brati »Poleta«. Le-ti in še mnogi drugi so ponesli slavo jugoslo- vanskega športa, ob njej pa tudi Celja, daleč v svet. Taka bodočnost se morda obeta tudi plavalcem, saj bo njihov »drugi dom« kmalu gotov. Toda ne samo uspešni atleti, predvsem množičnost športa v našem mestu daje Celju epi- teton »mesta športa« ... Močno se zavedam, da v teh vrsticah nisem povedal vsega in še to, kar sem, zelo površinsko. Šestnajst let ni dolga doba. Šestnajstletna Celjanka se komaj dobro zaveda, da živi. Toda razvoj in rast našega mesta je tolikšna, da bi za teh šestnajst let bilo treba res zgodo- vinarja z njegovo vztrajnostjo in na- tančnostjo. Brez zadržka pa lahko trdim, da je teh šestnajst let najpomembnejša doba v zgodovini mesta ob Savinji. Mesto, ki se ponaša s heroji kot so Vrunč, Slan- der, Franc Leskošek-Luka, Peter Stante- Skala, mesto se ponaša z zaslugami svo- jih častnih meščanov, mesto o katerem statistika piše, da se je število njegovega prebivalstva v dvanajstih letih podvo- jilo, mesto z vsemi svojimi gospodar- skimi, političnimi, kulturnimi in šport- nimi uspehi pač lahko proslavlja s po- nosom svoj praznik prerojenja. Praznik, ko je v trpljenju in krvi stopilo na pot k svetlejšim dnem. C. k. Ob prazniku t Celjske čete stane Terčak: Zbornik dokumentov in podatkov narodnoosvobodilne vojne jugoslo- vanskih narodov ne omenja točnega datuma ustanovitve I. Celjske čete. Po izjavah še živečih prič prvo- borcev je bila ustanovljena 20. juli- ja 1941 na Resevni. Ta dan si je Celje izbralo za svoj občinski praz- nik. PRIPRAVE ZA USTANOVITEV I. CELJSKE Cete I. Celjska četa je bila prva partizan- ska edinica na celjskem območju. Sele nekaj dni po ustanovitvi Celjske čete sta bili dejansko ustanovljeni tudi Revir- ska in Savinjska četa. O pripravah za ustanovitev čete pri^ povedu j e tov. Jožica Hribarjeva nasled- nje: »Bilo je nekako sredi julija 1941, ko me je poslal tovariš Ivan Plaskan, prvi ilegalec Savinjske doline, in še ne- ^ kateri komunisti k Novakovim v Šent- jur po orožje, ki se je po njihovih in- formacijah baje tam nahajajo. Prebold- ski komunisti so hoteli izvesti akcijo na žandarmerijsko postajo v Preboldu in Braslovčah. Pri Novakovih sem se sestala tudi s Petrom Stantetom, s ka- terim sem. bila povezana že v bivši Jugoslaviji. Pri tej priliki me je pova- bil, naj grem z njim proti Resevni, kjer je že bil Ivan Novak. Pri kmetu Mu- leju smo potem vsi trije prenočevali. Naslednji dan smo šli na Resevno in poiskali primeren prostor, kjer bi lahko četa taborila. Nato sva se midva s Petrom, vrnila, Ivan Novak pa je ostal tam. Nekaj dni nato smo se zbrali pri kmetu Muleju: Franjo Vrunč, Peter Stante, Ivan Skvarča, Jože Turk, Ivan Novak, Karel Vovk, Miro Verčkovnik, Jože Mlakar, Mirko Sirca, kmet Mulej, moj mož Rudi in jaz. Odšli smo v taborišče in tam nas je nagovoril Franjo Vrunč-Buzdo. Med drugim nam je povedal, da se je usta- novila Celjska četa. Ko smo bili postro- jeni, nas je po govoru pozdravil ko- mandir Franjo Vrunč-Buzdo z dvignje- no pestjo in besedami: »V boj za svo- bodo!« Mi pa smo mu odgovorili: »V boj!« To je bil naš partizanski pozdrav. To naše prvo taborišče je bilo v bli- žini kmeta Mulej a. Zato smo v začetku kuhali kar pri njem. Ker smo se bali, da bi se preveč poznala pot, ki smo jo napravili od taborišča do Mulej a, smo si izbrali drug prostor, ki je bil na vseh straneh obdan z grički. V nižini pa je tekel potok. V grapi ob potoku smo si tudi kuhali in se umivali. Tukaj smo po- stavili dva šotora in barako iz smreko- vega lubja, ki smo jo uporabljali kot shrambo. (Nadaljevanje na 4. strani) STRAN 19. JULIJA — Štev. 27 Ob prazniku L Celjske čete (Nadaljevanje s 3. strani) Tukaj se nam je pridružila po nekaj dneh kurirka Hermina Seničarjeva in kmalu nato še dva Arabca. V kotlini sem kuhala za četo, poma- gala pa sta mi Arabca. Za kuhanje smo imeli prenosen vojaški kotel. Dobili smo ga pri Novakovih, z mastjo vred, ki so jo imeli na vrtu zakopano. Za kuhanje žgancev nam je služila velika skleda, ki jo je pozneje hranil kmet Mule j. (Kotel in skleda se zdaj naha- jata v oddelku NOB). Iz kamnov smo si naredili ognjišče. Po posebnem rovu smo speljali dim v jarek, da nas ne bi izdal. Kruh smo dobivali pri kmetu Muleju in Novakovih. Z Arabcema smo 88 sporazumevali s pomočjo angleškega slovarja, ki ga je'prinesel Milan Bor- šič.« PRVA AKCIJA:' POZIG CATERJEVEGA KOZOLCA V BUKOVZLAKU Celjska četa je preko aktivistov in kurirjev vzdrževala zvezo s Pokrajin- skim komitejem, ki je imel v tej prvi dobi svoj sedež v Mariboru. V tem času je vzdrževal zveze s partizani v Savinj- ski dolini prof. Leon Novak, ki je bil povezan tudi s Celjsko četo. Poleg dru- gih zadev je bila naloga čete požig vseh nemških gospodarstev in zasledovanje kulturbundovcev. , V nočeh 4. in 5. avgusta 1941 so bila požgana prva od Nemcev zaplenjena posestva v Savinjski dolini. To so prve partizanske sabotažne akcije večjega obsega. Na našem terenu sta opravili te ak- cije Savinjska in Celjska četa. Prva je začela z akcijami Celjska četa, nasled- njo noč pa je nastopila tudi Savinjska. Celjska četa je zažgala Catrov kozolec v Bukovžlaku v neposredni bližini Ce- lja. Savinjska pa tri objekte, in sicer v Smartnem ob Paki, Dobrteši vasi in Levcu. Poročilo žandarmerijske postaje o po- žigu v Bukovžlaku se v prevodu glasi: glasi: Zandarmerijska postaja Store, okrožje Celje^ Spodnja Štajerska. Dnevnik št. 377 Store, dne 6. avgtista 1941. Političnemu komisarju za okrožje Celje v Celju. Zadeva: Macun Karel, osumljen požiga. Dne 4. VIII. 1941 ob 0,25 uri je opa- zila zandarmerijska patrulja višjega stražmojstra Franca Seereiterja in pom. policista Franca Mekinda iz smeri Ca- trovega posestva v Bukovžlaku štev. 4, občina Teharje, svit ognja, ki je ver- jetno bil znamenje požara. V bližini sta ugotovila, da gre resnično za požar. Bližnja gasilska društva, kakor tudi oskrbnik in osebje, so bili obveščeni, oziroma prebujeni in so se lotili ga- šenja. S tem hitrim alarmom je bilo mogoče preprečiti večjo škodo. Zgorel je samo 50 m dolgi in 8 m široki ko- zolec, v katerem je bilo približno 901 sena, 5 vozov, dve stiskalnici za seno bližno 12.000 RM. Ta škoda je krita z oskrbnik Ivan Bezjak ocenil na pri- bližno 12,000 RM. Ta škoda je krita z zavarovalnino. Posestvo sestoji iz malega, gradu po- dobnega, stanovanjskega poslopja in po- trebnih gospodarskih zgradb. Obsega 147 ha in je last Ivana in Tee Cater, ki sta bila nedavno izseljena. Zdaj upravlja to posestvo postavljeni komi- sarski vodja Hans Woschnagg. Iz poizvedovanj po vzroku požara se da sklepati, da gre za požig, ker je ko- zolec na več mestih istočasno gorel in bil pri bližanju žandarmerijske patrole v vsej svoji dolžini že v plamenih. Kozolec je stal na skrajnem koncu gospodarskih poslopij in je bil ograjen z lesenim plotom. Ker so tik ob njem stala gospodarska poslopja, je grozila nevarnost, da tudi ta zajame ogenj. Po poizvedbah je bil osumljen požiga tam že pet mesecev kot kravar zaf>osleni Karel Macun, rojen 20. XI. 1898 v Smarjeti, okrožje Maribor, in v Graje- no, okrožje Ptuj, pristojen in aretiran. Nanj pada sum, ker se je proti več delavcem prejšnji večer sumljivo iz- razil: »Zdaj pa grem pit, sobo pa lahko vi zaklenete, mene itak ne bo več na- zaj, jutri pa boste že nekaj slišali.« Razen tega je bilo njegovo obnašanje v zadnjih treh tednih nenavadno, kajti ves ta čas ni spal na svojem ležišču. Ker so v naslednjih nočeh ob sabo- tažnih akcijah bila tudi v drugih ob- činah zažgana posestva, ki jih uprav- ljajo komisarski vodje, je treba skle- pati, da so požigalce pri tem delu vodili isti motivi. Macun sam taji vsako zvezo B požigom. Bil je aretiran in izročen kaznilnici v Celju. V povezavi s službenim mestom Kri- minalne policije v Celju nadaljujemo z razčiščevanjem tega primera. Nadalj- nji rezultat bomo naknadno javili. Zandarmerijski postajni vodja: Petzl Iz gornjega žandarmerijskega akta Mi razvidno, da bi postaja bila že ob- veščena o partizanih v svoji bližini, dočim zasledimo v žandarmerijskih po- ročilih iz Savinjske doline navedbe o neznanih komunistih. V Smartnem ob .Paki, kjer je pri sabotažni akciji sode- loval tudi prvoborec Ludvik Zupanc- Ito, so na nekega moškega, ki ee je kretal v bližini poslopja, tudi streljali. Kako so izvedli požig Catrovega ko- zolca, opisuje partizan Celjske čete Karol Vovk iz Stor takole: »Ko sem bil še doma v Storah, me je Peter Stamte- Skala obvestil, da bodo povsod pričeli s sabotažnimi akcijami in naj tudi jaz nekaj storim. Hotel sem postaviti na tračnice med Storami in Šentjurjem železno coki j o za iztirjen j e vlaka. V Storah nisem mogel priti do coklje. Sel sem v Šentjur, pa tudi tam je nisem mogel dobiti. Zato njegove naloge ni- sem mogel izvesti. Ko pa je bila četa ustanovljena, smo pričeli z akcijami. Dogovorili smo se, da bomo zažgali Catrov kozolec. Mi smo to posestvo imenovali Bežigrad. Dobili smo nekaj sveč in odšli: Franjo Vrunč-Buzdo, Pe- ter Stante-Skala, Hermina Seničar in jaz. Okrog polnoči smo se približali kozolcu. Zažgali smo ga na treh mestih. Kozolec je bil poln žita in sena, tako da ni bilo težko podtakniti ognja s svečami. Franjo Vrunč-Buzdo je za- žigal na enem koncu, Peter Stante- Skala v sredini, jaz na drugem. Her- mina Seničar je stala na straži. Imela je nalogo, da strelja na vsakega mimo- idočega. Bilo bi lahko precej nevarno v primeru, če bi se akcija kako za- vlekla. Okoli enih zjutraj so tam okoli delavci hodili na delo. Slo je vse po sreči. Ko smo podtaknili sveče v suho snop je, se je takoj vnelo. Ves kozolec je bil v trenutku v plamenih, tako da smo komaj zlezli izpod njega. Z vso naglico smo se umaknili proti Catrovim opekarnam. Vrunč, ki ni poznal poti, je padel v jarek in smo ga s težavo potegnili iz njega. Umikali smo se pre- ko Blagovne—Ogorelca—^Kompol proti Resevni.« - o - I. Celjska četa je delovala od 20. ju- lija do 27. avgusta 1941 na terenih v okolici Celja. Po borbah v Slivnici, Re- sevni in Javorniku so zadnji borci pod komando Vilča Slandra propadli v Zavškovem mlinu v Šempetru. Njihova ožgana trupla počivajo na pokopališču v Sentrupertu. te se je DagDilo za gore IGO TRATNIK Ležal je na robu gozda. Na desno od njega je za podrtim deblom slonel po- staren možak z zelenim lovskim klobu- kom, ki ga je imel poveznjenega na levo uho. Poznala sta se že en dan, pa si še nista povedala imen. Mož si je z roko razgrnil brado okoli ust, kakor bi rabil prostor za pridušeno kletev. To je znal imenitno povedati. Potem je začel zvijati cigareto iz časopisnega papirja in drobtin, med katerimi je bilo tudi nekaj tobaka. Fant ga je z zanimanjem opazoval, dokler se mu niso od zde- hanja zasolzile oči. Celo noč sta hodila skupaj. Bila sta nekje na koncu kolone, ki se je kakor preganjan volk plazila skozi temo. Nad glavami so se kot skozi raztrgano pre- progo videle svetle lise oblakov. Pot se ni videla, dala se je samo otipati z no- gami. Ure in ure je že trajal pohod. Fant bi se najraje vlegel in poslal vse skupaj k vragu. Blatna ilovica se je pri vsakem koraku oklenila čevlja in ga šele po težkem naporu spustila. Fantu se je zdelo, da ga hoče ustaviti. Saj bi se, pa se je sključena postava takoj za- letela vanj in ga prisilila, da je stopal naprej in se zaletaval v nahrbtnik pred sabo. Nekje v globeli je šumel potok in dražil lačne misli, ki so se neutrudno vrtele okoli pečenega mesa s krom- pirjem in veliko, veliko hladne pijače. Spet se je zaletel v nahrbtnik pred sabo, tokrat močneje. »Stoj !« Obrnil se je in ponovil senci za sabo: »Stoj!« »Pol ure počitka.« Ponovil je besede in jih doumel šele, ko je slišal kakor oddaljujoč odmev:... počitka ... počitka ... Tik obenj se je vlegel bradati mož in takoj globoko zadihal, kakor bi spal. Cez pol ure ga je moral fant zbuditi. To se je še večkrat ponovilo, mož pa je vsakokrat spal. Bradati si je končno zvil cigareto. »Si utrujen?« je vprašal fanta. »Sem.« Ni se ga upal vprašati, če je ponoči res spal. Mimo je pritekel kurir in strahovito zaklel, ko se je zaletel v podrto deblo. Bradati ga je samo po strani pogledal in pljunil. Nekaj korakov pred ležečima se je začel travnik in segal vse do samotne gorske kmetije, ki je bila videti kot prazno mravljišče. In potem je bil sa- mo še gozd, vse do doline, po kateri so vodile ceste, železnica... so bile vasi in mesto, domači ljudje, hrana in ... sovražnik. Takoj za dolino so bili spet gozdovi in skalne gore. »Koliko časa si že pri nas?« je vpra- šal bradati. »En dan.« Okoli kmetije se je nekaj zganilo. Kopica ljudi v dobro znanih vmiformah se je razvrstila v strelce in previdno krenila navkreber. »Streljaj šele, ko bom jaz začel.« je rekel mož. Nemci so prišli že tako blizu, da se je dalo ločiti obraze. Fantu se je zdelo, da ne leži, ampak stoji na planem. Nemci ga vidijo; vsi merijo vanj in... V strahovitem streljanju, ki je pri- hajalo iz gozda od vsepovsod, so se mu misli ustavile. Čutil je samo puško v rokah in udarec kopita v desno ramo. Nemci so obstali kot pred nevidnim zidom, padali, tekli po travniku na- vzdol ... preostanek čete se je pota j il za zidovi kmetije. Torej tako gre to, je pomislil fant. »To ni dobro,« je rekel bradati. »Zdaj vedo, kje smo.« Fant mu je pritrdil, čeprav ni vedel, kaj bi morali storiti, da bi bilo dobro. Ni vprašal. Vedel je, da mora predvsem paziti na puško in strelivo. »So nas obkolili?« Bradati ga je pogledal in dolgo ni odgovoril. »Kar boj se,« je rekel. »Pravico imaš Tudi jaz sem se bal, ko sem prvič le- žal takole.« »Se ne bojite več?« »Tudi na strah se človek privadi. Po- trpi. Ce boš še dolgo živ, se boš že privadil.« »Vas res ni strah?« »Velikokrat sem že bil v obroču, pa sem se vedno izmazal. Tudi danes se bomo prebili.« »Vsi?« »Nekaj že.« Oblaki so se razklenili. Sonce se je zalesketalo na zaledenelem skalovju gora. »Jih vidiš?« je rekel bradati. »Nemci? Kje pa so?« »Onkraj gora sem doma.« Dve uri so Nemci z nepretrganim topniškim ognjem obstreljevali rob goz- da, nato je nastalo nekaj trenutkov mučne tišine. Množica zelenih postav se je pognala v strahovit juriš po trav- niku navkreber. Zastonj. Spet topniški ogenj ... juriš ... topniški ogenj ... ju- riš ... Nenadoma je prišlo. Gozd se je že zavijal v mrak in obljubljal rešilno temo. Vprašal ga je, če bi morda kadil. Mož se ni zganil. Izpod las mu je pritekel droben potoček. Pohod! Gremo naprej! Preživeli so vstajali in hiteli pokopavati mrtve. Po- kraj podrtega debla je fant izkopal jamo, dovolj veliko, da bo bradati lahko sede spal. Krvavordeče sonce se je nagnilo za gore. Videti je bilo, kakor bi se v ognju stapljalo z njimi. »Onkraj njih sem doma ...« Vsem svojim cenjenim strankam čestita k prazniku mesta Celja Grobelnik Dominik Finomehanika za popravilo računskih in pisalnih stroje/, CELJE, TOMŠIČEV TRG 10 19. JULIJA — Stev. 2-7 STRAN 5 Slovenska pesem pod istrskimi bori Okrog 400 partizanskih otrok iz celjskega okraja bo letos letovalo v Rovinju. Xe dni se je vrnila prva skupina otrok. Zdravi, zagoreli in okrepljeni enoglas- no izjavljajo: »Nikoli ne bomo pozabili prijetnega življenja pod istrskimi bori«. Kot vsako leto, je Okrajni odbor ZB Qelje tudi letos preskrbel za otroke pad- lih borcev in žrtev fašističnega terorja prijetno letovanje ob istrski obali. Vse organizacijske priprave za letovanje partizanskih otrok so letos brezhibno potekale, tako da je bilo ob prihodu prve skupine otrok v Rovinj že vse pripravljeno. Taborno vodstvo uspešno urejuje in usmerja delo, vzgojni kader pa se trudi, da v prisrčnih, sproščenih razgovorih s posamezniki spozna živ- Ijenske cilje in probleme partizanskih otrok. Vodstvo tabora skrbi predvsem za to, da je kolektivno življenje mladih tabornikov čim bolj pestro in prijetno, da poglabljajo vzgojo, ki je pri nekate- rih pomanjkljiva, širijo duševno obzorje mladine in krepijo individualne sposob- nosti pri posameznikih, da se lahko sproščeno kulturno izživljajo. Tako so za Dan borca kar mimogrede naštudi- rali bogat program s 14 točkami, ki bi nudil doživetje tudi najbolj kritičnemu opazovalcu. Zelo navdušeni so otroci tu- di za izlete in ekskurzije in so si tako že ogledali vse znamenitosti Rovinja in sosednih otokov. Trenotno letuje v Rovinju 138 otrok padlih borcev iz celjskega okraja. V senčnem borovem gozdičku je razvršče- nih več »četvorčkov« in »osmerčev«, ne- kaj pa tudi prijetnih lesonitnih hišic. Kuhinja je odlično urejena in daje vi- sokokalorično hrano svojim oskrbovan- cem. Mladina ima tudi svojo bolničarko, ki pa k sreči nima dosti dela. Ra- zen manjših prask in rahlih prehladov ni bilo nobene bolezni. Od časa do časa »presenetijo« koloni- jo tudi prijetni obiski iz Celja in Ljub- ljane. Tako jih je te dni obiskal tov. Bartoncelj od Glavnega odbora ZB iz Ljubljane, od Celjanov pa so otroke obiskali skrbni varuhi tov. Efenka in tovarišica Helena od Okrajnega odbora ZB, od Mestnega odbora pa tov. Loštrk in tov. Presinger. Vsi so se pohvalno izražali o odličnem vodstvu tabora in pravilnem in prijetnem življenju parti- zanskih otrok na tem letovanju. SKR2ATI SO JIH PREBUDILI Prvi topli žarki jutranjega sonca so osvetliti veje borov in v trenutku pre- budili stotine istrskih škržatov, ki do- mujejo v tem gozdnem gaju. Monotono skržetanje, ki ne preneha vse do sonč- nega zatona, pa počasi zbuja tudi deco pod šotori. Tu in tam pokuka razkuštra- na glavica izza »zavese« — in ker je v sosednjih šotorih le še preveč spokojno, smukne hitro nazaj. Treba se je pač prilagoditi taborniški disciplini in ča- kati budnico ali pa še nekoliko zadre- mati. Toda do budnice (ob 7. uri) je še debelo uro časa. Smola, da se je moral Karlek danes tako zgodaj zbuditi. Od doma je navajen zgodnega vstajanja in trdega dela. In zdaj mu je dolg čas. Tovariši v njegovem šotoru pa še tako trdno spe. Kaj ko bi pocukal Jožeta za od.ejo? Ta klepetec zvečer kar ne more zaspati, naj pa Karleku še v ranem ju- tru preganja dolg čas. Jožek se ne zga- ne. O, saj je slišal šepet tovariša »po- govarjajva se o čem« — pa se mu ne da. Obrne se k steni šotora in spi dalje. Toda — ali se ni v sosednem šotoru ne- icaj zganilo? Seveda, Lojzek se je tudi že naspal in prikukal na plati. Tovari- ša sta si šepetaje voščila »dobro jutro-«. Ali bi se kaj pogovarjala, bi morda par- tijo šaha? Nič, saj veš — disciplina! Tovarišev, ki še spijo, ne smeva motiti. Kar smuk nazaj pod odejo, da ne bo i^aj narobe. NA KOPALIŠČE Presrečni so tisti, ki so se v teh dneh naučili plavanja. Tekmovati že hočejo 2 izkušenimi plavalci. Oko vzgojitelja skrbno bdi nad njimi. Iz vode jih sko- ni moč dobiti. Samo kratek čas pose- žejo na čeri, da jim vzgojitelj razdeli 'Malico, potem pa jih vroče sonce znova prežene v vodo. Toda vzgojitelj preti- í'avanja ne dovoli. Treba se je utrditi tudi za sonce. Bela telesa že dobivajo l^ronasto barvo. Malo je tudi opeklin 'П »žrtev« se mora podrediti negi bolni- čarke. Žrtev pa ni prevelika, saj najde opečenec v zameno za morje razvedrilo ^ Vsakovrstnih igrah. V prijetnem hla- /^u borovcev si pogrne odedo po tleh in se kratkočasi z lepo knjigo, šahom ali drugimi igricami. Pa tudi vsakovrstne rekvizite imajo na razpolago. Ko so prišli, je bilo med njimi kakih 20 neplavalcev. Danes plavajo vsi. Voda jih precej izčrpa in nič čudnega ni, da sedejo h kosilu z »želodci brez dna-« (kot se rade izražajo kuharice). Kuhari- ce to volčjo lakoto že dobro poznajo in pripravijo takšne zaloge, da hrane ne zmanjka, četudi se posameznik oglasi z menažko tretjič ali četrtič pri kuha- rici. Po kopanju in obilnem kosilu se otrokom kaj prileze, POPOLDANSKI POCITEK Tudi ta čas znajo otroci koristno po- rabiti. Nekateri se spravijo pod šotore in za urico ali dve zaspe. (Ti so prav- zaprav redki). Drugi, starejši, se zani- majo za dnevne dogodke in zaprosijo tovariša upravnika za časopise. Mnogo fantov in deklet tudi rado prebira knji- ge. Citajo vsak zase, ležeč na mehkih tleh, ali pa naprosijo dobrega čitalca, da jim prebira odlomke iz partizanske literature. (Knjiga »Med Mrzlico in Do- brovljami« jim je zlasti priljubljena). Pa tudi drugih iger na taborenju ne manjka. Fantje najdejo prijetno zabavo v streljanju z zračno puško ter nogo- metu. Dekleta rada igrajo rokomet in badmingtqii. Tudi igra »med dvema ognjema« jim je zelo priljubljena. Žog imajo več, da pridejo vsi na svoj račun in da ni prepirov. Seveda pa ima tabor tudi svojega harmonikaša, ki jih v po- poldanskem odmoru ter v večernih urah pozabava. Otroci se, kajpak, ob zvokih harmonike tudi radi zavrte. STRICEK PRIPOVEDUJE... Menim, da pomeni otrokom poleg ko- panja v morju, veliko, vsakodnevno do- živetje tudi pripovedovanje tov. Def ar j a Branka, ki nosi partizansko ime »Stri- ček.« Tako ga tudi otroci nazivajo. Stri- ček je doma iz Blatnega vrha pri Jur- kloštru in je partizanil od aprila leta 1942. Za svoje zasluge v NOV je dobil dve odlikovanji — Medaljo za hrabrost in Orden zasluge za narod. »Kje smo že ostali,« navadno začne vsak večer svoje pripovedovanje, da vi- di, kako se otroci zanimajo za dogodke in. kako si jih zaiwmnijo. Kar več gla- sov se hkrati sliši in vsevprek ponav- ljajo zgodbe prejšnjega večera. Striček že pričenja. Grobna tišina vse- okrog. »Danes vam bom povedal, kako je neki lenuh v partizanih gor plačal.« V partizanih smo imeli poleg hrabrih in požrtvovalnih partizanov tudi redke iz- jeme lenuhov, ki so se radi izognili tež- jemu delu. Po ofenzivah nam je sovraž- nik rad postavljal neeksplodirane bombe. Mi smo jih zbirali in nosili Italijanom nazaj. Takemu delu se je naš »zabu- šant« rad izognil in si je le redkokdaj naprtil težak nahrbtnik. Nekoč pa se nam je le čudno zdelo, da je tako voljno nesel nahrbtnik v visok hrib. Kar topil se je v znoju in sopihal v breg. Pri tem pa se je nekam skrivnostno muzal in ni hotel nikomur izdati, kaj pravzaprav prenaša. Cez ves Bezovik je z veseljem prenašal tovor in niti počiti se mu ni dalo. Vse tovariše je mučila strahovita radovednost in komaj smo čakali pri- stanka. Posedli smo v krog — oči vseh so bile uprte v Drejca in njegov nahrbt- nik. Ko je postavil nahrbtnik na tla, smo ga vsi obkolili. Opazil je našo ne- strpnost, se skoro ves čas smehljal in začel skoro z obredno svečanostjo odpi- rati svoj nahrbtnik. Počasi seže z roko v notranjost — važen smehljaj ni izgi- nil z njegovega obraza — in privleče ven s val j k, ovit v staniol papir. »Čo- kolada!« — se prešerno zasmeje. To- da predstavljate si lahko njegov razo- čarani obraz, ko spozna, da je prenašal s tako sladko potrpežljivostjo — zaboj grafita.« Otrokom ni dovolj samo en doživljaj — najmanj tri mora Striček povedati vsak večer. Zato prosijo dalje in ga skoro kar priganjajo k pripovedovanju. »Bi hoteli slišati najbridkejši doživljaj mojega partizanstva, ko nas je 65 to- varišev že smrt držala v krempljih, pa Bmo se razen enega vsi rešili?« Seveda kar sto glasov zakliče hkrati: »Da, ja, seveda striček, pripoveduj!« »Na pobočju Pugleda smo imeli par- tizani več bunkerjev. Obkoljeni smo bili od vseh strani od belogardistov, ki so bili v Bezoviku, v sredini vasi in pri Urhu. Vsak dan so nas prišli obiskat, pa smo jih uspešno odbijali. Neke noči, 23. decembra, sem pekel kruh za par- tizane v Kovačevem mlinu. Ko je bila peka gotova, sva s Polhom nabasala v vrečo kakih 180 štruc in jih hotela od- nesti v nov bunker, kjer so naju čakali partizani. Ker pa je bilo zelo megleno, sva se odločila počakati jutro kar v starem, zapuščenem bunkerju, ki je bil nekoliko oddaljen od novega. Kruh sva položila ob bore in se stisnila v jazbino. Jaz sem puško odnesel s seboj, tovariš pa jo je pustil zunaj. Kmalu zaslišiva neko premikanje v bližini. Prišla sta tovariša Murko in Stefan, katera je v bunker prignala ista misel — počakati tukaj, da se megle razprše. Kmalu se nama je pridružil še tretji tovariš Dra- gar. Stisnili smo se v ozek prostor in zadremali. Ob svitanju sem se prebudil in predlagal Polhu, ki je bil najbliže zaslona, naj odrine »vrata«. Ko je po- kukal ven. se je kmalu sklonil nazaj in dejal: »Striček, belogardisti so menda tukaj.« To je povedal nadvse mirno, prav tako mirno pa smo tudi mi spre- jeli neprijetno novico. Čudno, kako je človek v najodločilnejših trenutkih mi- ren! Ta čas smo tudi ostali pokukali na piano in videli pred našim skrivališčem gozd belogardističnih nog. »Ali vas ima- mo?« so se nam zarežali v obraz. »Seveda nas imate!« »Se predate?« »Seveda se predamo!« sem odgovoril in stisnil pu- ško pod ramo. Ta čas me je sovražni- kova roka že zagrabila za brado (nosil sem dolgo brado) in me vlekla iz jame. Druge roke so pridno mahale po meni, vlekli so me ven, za puško me pa le nobeden ni prijel. Ko sem bil že skoro zunaj, pritisnem petelin in sprožim. V tem preplahu so se iz jame izvlekli tudi ostali tovariši. Ker se je meni posrečilo uteči — če bi danes znal tako teči, bi gotovo bil svetovni prvak — je bila vsa pozornost obrnjena name in tako sta utekla tudi Polh in Stefan. Rešil se je tudi tovariš Murko, le da so mu belo- gardisti levo nadlakt popolnoma zdrobili. Peti tovariš je žal obležal mrtev, zadet od 16 strelov. Tovariši našega bataljona so slišali streljanje in pritekli na pomoč ter belogardiste temeljito namlatili. 36 belogardistov — kot smo pozneje zve- deli — je bilo v tej borbi, pa niso mogli pokončati petih partizanov, ki so jih imeli že v rokah! Samo naša hladno- krvnost v usodni minuti nas je rešila.-« Ura se bliža pol deseti. Čudno, otroci še niso zaspani. Vztrajaio pri tem, da imajo pravico še do ene zgodbe. Seveda se da Striček pregovoriti, saj je za spa- nje določena deseta ura. »Pa še eno kratko o Borisu, ki je 39 ur prebil v snegu. Iz te zgodbe boste videli, koliko človek lahko zdrži, če ima močno voljo do življenja. V Stanetovem vrhu smo postavili bol- nišnico. Bilo je po razpadu Italije. V tisti zimi smo hudo stradali. Imeli smo le še dve vreči suhih gob, ki smo jih kuhali brez soli in masti. Končno so tudi gobe pošle. Snega je zapadlo preko 2 metra. Ko smo iskali izhoda iz zadre- ge, se je javil neki Boris iz Ljublane, da bo šel s smučmi v Inlauf po hrano. Med potjo ga je sneg zamedel. Ko smo čakali njegovega povratka, smo slišali v bližini zamolklo stalno streljanje. Morda strelja Boris, smo pomislili. S tovarišem Ivanom sva šla v smeri streljanja. Bila sva ma- lodane skrita v snegu, vendar sva se prebijala dalje. Kakih 400 metrov od naše bolnišnice je Ivan pri neki bukvi opazil črno piko, ki se je prikazovala in izginjala. Streljanja ni bilo več slišati. Prišlo mi je na misel, da je morda Boris pod snegom in da je črno znamenje nje- gova puška. Nisva se motila. Boris je bil zasut pod snežno odejo. Ni bil več pri moči, da bi strel al, premikal je le še puško in tako hlastal po zraku. Ko sva ga odkopala, je bil že povsem trd. Ko sva ga oribala in spravila k zavesti, je pokazal toliko življenjske volje, da je kar sam prilezel do bolnišnice. Drugi dan pa je bil že zdrav.« Zdelo se mi je. da se je Stričku začelo prei drem.^+'' ^"^' oi'-oVom. zato ie za- ključil pripovedovanje za ta večer. V tem lepem obmorskem mestu na Istrskem polotoku preživljajo počitnice par- tizanski otroci našega okraja Šotori, v katerih taborijo celjski partizanski otroci Zivžav na morski obali „Kolonisti" v Bočni GOJENCI MLADINSKEGA DOMA »MIHE PINTERJA« NA TABORJENJU Da, taborišče, naše skrite želje. Koli- ko priprav in prestopicanja nas vseh, ki bomo prvič živeli pod šotori. Oboro- žitev je popolna; od pasu vise noži in sekirice. Franc, ali profesor, kakor mu pravijo, zaradi mirnega vedenja in od- ličnih ocen v šoli, nosi torbo polno knjig. Tabornik mora marsikaj spoznati in ve- deti. Sprejem v Bočni je bil več kot sve- čan. Strele so se kot pisani trakovi vi- jugale po nebu. Lilo je kot iz škafa. »Slab začetek, dober konec« — je pre- roško izjavil Jure, ki je velik optimist. Oni, ki so se nastanili v šoli, obdani z gozdovi, so skozi velika okna vpili na tabornike stoječe na dežju: »vse imate, celo — lisjake — se nazivate, čolne pa ste pozabili doma. To je razjezilo »Črne- ga panterja« — tako je njegovo tabor- niško ime — da je takoj izdal povelje: »Šotore na rame, vzemite kladivo in ža- go — naprej!« Do večera je po zaslugi dežja že marsikateremu taborniku padlo srce na nepravo mesto. Glasno pa tega ni nihče povedal. V šoli je bilo že vse urejeno: Spalni- ce, kuhinja, ambulanta, pisarna. V je- dilnici je dišalo po svežem kmečkem kruhu. Novost je bila trobenta, ki je klicala na vstajanje. Jutranjo telovadbo je sko- zi meglo pozdravilo sonce. »Saj sem rekel,« je dejal Jure. Nad taboriščem je zaplapolala zastava. Strumen pozdrav in resni obrazi. Na ognjišču je vzplapolal ogenj. Usta lezejo k ušesom. Naš ta- borni ogenj! Vsak si želi s palico dre- zati v žerjavico. Pepe, ki nosi naslov »humorist« pripravlja prvi program. Naj bo vesel, kakršna je naša mladost. Spe- la podi dečke od dekliškega šotora. Njej se ne zdi smešno, da so s seboj prinesle olepševalne blazine. V pisarni so resne skrbi. Kolonija šteje 79 ljudi. Vsi so ješči — to dela zrak in voda. Hrano je težko nabaviti, posebno sadje. Preglavica je že to, da smo razdeljeni. Plan dela je prečitan vsem. Dve uri na dan pripadata izpo- polnjevanju izobrazbe. Osebja je malo. Pri vsakem delu pomagajo otroci. Z iz- leti izpopolnjujemo gornji program. Prva je bila na vrsti Menina planina. Nato Zgornja Savinjska in Logarska do- lina. Ura počitka in tekma v odbojki proti odraslim iz Beograda. Našemu naj- manjšemu, ki je z nekaj uspelimi skoki rešil žogo, se imamo zahvaliti za zmago. »Strašni smo«, je izjavil Brane, ki nima veze s fizkulturo. »Sala je zdrava, šala mora biti,« so rekli ,Lisjaki' in sredi noči spečim ko- lonistom v šoli pobrali obleko in jo ra- zobesili na vrvi za šolo. Maščevanje je lahko, če straža zaspi. ,Lisjaki' vstajajo brez odej. Kako smo sprejeli taborniška imena, ne bo nihče pozabil. V temni noči je sredi klisure, na skali, ki jo obliva hudournik, zaprasketal ogenj. Okoli sedi rod ,Lisjakov', nem in miren. Prvi spre- govori starosta. Nato drugi. Zarez v ro- ko, da priteče kri, ni majhna stvar. Ime se napiše na košček lubja, katerega vržejo v ogenj. »Moje taborniško ime naj bo: ,Beli bober'«, »Moje ,Šepavec'«, »Moje ,Zvezdica'«. To je dogodek. Po takem dogodku se težko zaspi. Tudi iz- nenađen nočni napad da veliko govor- jenja in neznani junaki se rodijo v njem. Ob večerih nas obiskujejo domačini, kateri so nas lepo sprejeli in se radi razgovarjajo z nami. Po nekaj dneh bivanja v taboru nihče ne ve, katerega smo in kateri dan je. Vse prehitro gre čas. Včeraj smo bili ,iznenađeni vsi, ko smo pri sporazume- vanju z Morzejevimi znaki precitali: »Se tri dni imamo do odhoda«. Nato smo s signaliziranjem, da, tudi to zna- mo, ugotovili: »Skoda«! Rod »Lisjakov« se je zbral pred šotori Gostinsko podjetje „GABERJE** Celje sprejme za takojšen nastop samostojno kvalificirano kuharico z daljšo prakso. V poštev pridejo samo one, ki s s:pričevali dokažejo svojo kvalifika- cijo. — Interesen tke naj se javijo na upravi podjetja. STRAN 6 19. JULIJA — Štev. 27 Stane Terčak: Da ne pozabimo.! 22. julija 1942 je okupator ustrelil na malem dvorišču Starega piskra 100 talcev, med njimi tudi 16 žena. STARI PISKER — MUČILNICA Tam, kjer so še danes sodni zapori okrožnega sodišča v Celju, je bil pred več stoletji samostan celjskih minoritov. Ti sodni zapori imajo v ljudski govo- rici še danes ime Stari pisker. S tem imenom je tesno povezanih deset in deset tisoč naših najboljših ljudi. 2e v bivši Jugoslaviji je protiljudski režim zapiral v celice Starega piskra naše najboljše ljudi — komuniste. V teh sod- nih zaporih so čakali na sodbo za svoje progresivno delo prvi komunisti 1. 1929. Tukaj je bil 1. 1934 eden največjih ko- munističnih procesov na čelu z narod- nim herojem Slavkom Šlandrom. V teh celicah je čakal na obsodbo od takrat- ne žandarmerije obstreljeni medicinec Blaž Röck-Biba, eden najnaprednejših komunistov-organizatorjev Šaleške do- line. V teh zaporih so se pokorili za napredne ideje Mica Slandrova in mno- gi drugi. Celice Starega piskra so skr- bele, da ni zmanjkalo arestantov v zlo- glasni Sremski Mitrovici. Okupator je zasedel Stari pisker na Veliki petek 1. 1941. V zaporih je bilo takrat okoli 200 kaznjencev. Večino teh so takoj izpustili, le nekaj kriminalcev so odpeljali v graške zapore. _ Prve aretirance so pripeljali v Stari pisker 22. aprila 1941 iz Zgornje Sa- vinjske doline, 27. aprila pa iz Vojnika, kmalu nato pa še iz Žalca, Velenja in ostalih krajev. V maju 1941 je bilo v zaporih Starega piskra že okoli 700 Slo- vencev. V času okupacije je znašal sta- lež zapornikov 300 do 900 oseb. Po pre- vidni cenitvi je bilo v času okupacije v zaporih Starega piskra nad 16.000 ljudi. MUČILNICA IN MUCILCI Gestapo je na Spodnje Štajersko pri- šel dne 14. aprila 1941. Naslednji dan so njegovi organi prevzeli svoj posel, ki se je začel z množičnim zapiranjem, mučenjem, izsiljevanjem in pošiljanjem naših ljudi v koncentracijska taborišča. Vsemu temu pa je kasneje sledilo še streljanje talcev. Vse to delo je bilo načrtno pripravljeno s pomočjo članov Kulturbunda in petokolonašev. Gestapo je prinesel s seboj že tiskan seznam vseh osumljencev in nevarnih oseb, ki jih je njihova obveščevalna služba zbrala že v letih pred okupacijo. V prvih dneh aretacij je bilo precej pri- merov, da so imeli na teh tiskanih se- znamih osebe, ki so že pred leti umrle. Vodilno vlogo pri tem delu je imel nji- hov »izvedenec« dr. Carstanjen, ki so mu pomagali Celjani Stiger, kasnejši nemški župan Himmer, Jelenz in drugi. Tem se je pridružil med drugimi tudi jugoslovanski orožniški narednik Boško Lazio, ki je bil za časa okupacije eden najhujših gestapovskih rabljev v Sta- rem piskru. Mučenja naših ljudi v gestapovskih zaporih označujejo naj mračne j šo dobo in jih lahko primerjamo z inkvizicijo. Lahko trdimo, da ni bilo našega člo- veka v gestapovskih zaporih, ki ni trpel samo telesnih mučenj, ampak je bil izpostavljen tudi zločinom nad svo- jim človeškim dostojanstvom. Na biv- šem Spodnjem Štajerskem je bil naj- bolj prizadet celjski okraj. Nacisti so brezobzirno kršili vse mednarodne predpise o upoštevanju človeškega do- stojanstva z edinim namenom, da iz- trebijo slovensko ljudstvo z množič- nimi umori, zatiranjem, mučenjem, pri- silnim delom, izseljevanjem, odgonom v koncentracijska taborišča, požiganjem slovenskih domov in plenjenjem njiho- ve imovine. V smislu generalnih navodil naci- stične stranke in nacistične vlade so bili Slovenci postavljeni izven zakona. Vse usmrtitve talcev so bile izvršene na podlagi odločbe šefa gestapa. Zvezni vodja Heimatbunda Franz Steindl je izjavil na štabnem razgovoru dne 3. II. 1943 v Celju: »Firer je odločil, da gaulaiterji kot državni strankini ko- misarji smejo ravnati tudi zoper pravo in zakon (pravica pesti).« Gestapovci Zangl, Wiegele, Avguštin in mnogi drugi so tepli in mučili naše ljudi tako grozotno, da so po teh mu- čenjih nekateri priznavali stvari, ka- terih nikoli niso storili, samo za to, da bi preiskava bila prej končana, bodisi s smrtjo ali koncentracijskim tabori- ščem. Na sodnem procesu leta 1947 proti 7adnjemu šefu gestapa na Spodnjem Štajerskem Kurtu Stage j u je bilo kot dokaz nezaslišanega mučenja naših lju- di v zaporih Starega piskra precitano tudi pismo dr. Jožeta Korena, živino- zdravnika iz Mozirja, ki ga je iztiho- tapil iz celice. Izvleček iz tega pisma se glasi: »Od ponedeljka dalje sem vsak dan deležen zaslišanja in mučenja, ki je v četrtek in petek doseglo višek. To so nečloveške muke, ki jih ni mogoče opi- sati. Morali hi samo videti hrbet, zadnji del in podplate. Človek bi potrdil vse neresnične stvari, samo da se tega mu- čenja reši. Zaslišuje me Lazič. Od četrtka na petek sem hotel napraviti konec, pa ni šlo. Grozno je samemu sebi vzeti življenje.« O grozotah mučenja je bilo napisanih več pisem, ki so se izgubila. Eden naj- hujših primerov mučenja je doživela Mileva Zakrajškova, učiteljica iz Smart- nega ob Paki. Bila je ena prvih akti- vistk, ki jo omenja v svojih spominih v knjigi »Med Mrzlico in Dobrovi jami« pokojni spomeničar France Hribar. Mu- čili so jo tako strahotno, da je napisala z lastno krvjo pismo, ki je obtožnica proti razmeram v Starem piskru. Ker ni mogla prenašati »zaslišanj«, si je v celici sama končala življenje. STRELJANJE TALCEV Najtemnješe poglavje nemške oku- pacije na bivšem Spodnjem Štajerskem je bilo zverinsko streljanje talcev. Naj- več naših ljudi je bilo ustreljenih na dvorišču Okrožnega sodišča v Mariboru in na malem dvorišču Starega piskra v Celju. S plakatov o ustreljenih je razvidno, da je bil največji del ustre- ljenih ravno iz celjskega okraja. Prvo streljanje talcev na Spodnjem Štajerskem je bilo dne 30. julija 1941 v bližini Dobrave pri Brežicah. Tukaj je bila ustreljena prva skupina aktivi- stov iz Brežic in kurirka Pokrajinskega komiteja za Spodnje Štajersko, učitelji- ca Ivanka Uranjekova iz Griž v Sa- vinjski dolini. Kasneje v 1. 1941, po po- sebni uredbi žensk niso streljali, am- pak so jih pošiljali v razna delovna taborišča. L. 1942 pa je bila ta odredba zoF>et razveljavljena in so pod okupa- torskimi kroglami padale tudi naše žene. Prvo streljanje v Starem piskru je bilo dne 4. septembra 1941 zaradi napada na stotnika Viktorja Rohra, ki so ga na kopanju pri Petričku v Liscah napadli in laže ranili. Ko je celjski gestapo utemeljeval nujnost streljanja talcev v Celju, je med drugim v svojem dopisu z dne 21. avgusta 1941 navajal šefu gestapa Lurkerju tudi naslednje: »Velik del prebivalstva ne jemlje do- volj resno razglasov šefa Civilne upra- ve na Spodnjern Štajerskem. Prevla- duje mnenje, da sporočila o ustrelitvah teroristov ne odgovarjajo resnici in so le slepilo, da obsojence pošiljajo le v neko koncentracijsko taborišče, po vojni pa da bodo spet prosti. Da bi tu- di ti krogi razumeli resnost položaja in nasprotnih ukrepov šefa Civilne upra- ve, predlagamo, da se prva prihodnja ustrelitev v celjskem okrožju prijetega političnega zločinca izvede v Celju sa- mem.« Sef gestapa Lurker je vzel gornje po- ročilo celjske izpostave na znanje. Lur- ker ni čakal na »zajetje političnega zlo- činca« v Celjskem okrožju. Za prvo streljanje v Celju je ukazal pripeljati talce iz zaporov okrožnega sodišča v Mariboru. Iz razglasa o streljanju tal- cev z dne 4. septembra 1941 je razvid- no, da ni bil nihče od ustreljenih doma v celjskem okraju. Po podatkih, ki so na razpolago, je bilo na malem dvorišču Starega piskra v Celju šest streljanj. Skupno število ustreljenih je bilo 374. Najhujši gestapovski teror v takrat- nem celjskem okrožju je bil spomladi in poleti 1942. Konec aprila in nato vse poletje so se po izdaji začele najmno- žičnejše aretacije, ki so zajele okoli 1000 ljudi. Prizadeti so bili vsi predeli od Kozjanskega, Rogaške Slatine da koroške meje. V tem času je pripisoval šef gestapa naši pokrajini tako važnost, da je svoj sedež premestil iz Maribora v Celje in je lahko na licu mesta odlo- čal o življenju in smrti naših najboljših ljudi. V štabnem razgovoru, dne 13. julija v Mariboru, je izjavil SS-Sturmführer Mack: »Preložitev sedeža komandanta (mišljen Lurker) v Celje se je pokaizala kot zelo pozitivna . . . Dne 30. VI. 1942 je bilo po posebnem postopku ustrelje- nih v Celju 67 oseb, med temi 6 žensk, dne 7. VII. 1942 pa še 37 oseb. V zadnjih 14 dneh je bilo prijetih približno 400 oseb. Razpolagamo že z zadostnim ma- terialom o njih. Le tega smo si pridobili ob dosedanjih zapažanjih in preiskavah proti drugim osebam. Moramo računati s tem, da bo polovica aretiranih, torej približno 200 oseb, z oddajo v koncen- tracijska taborišča ali pa z ustrelitvijo postala neškodljiva.« Najstrahotnejši prizori pri streljanjih v Starem piskru so bili dne 23. VI. 194'2, ko so med 62 talci ustrelili 6 deklet in žena, ki so bile doma iz občine Šmartno ob Paki. Te žene so pokazale izredno junaštvo, na strelišče so odšle s pesmijo na ustih. Bile so: Roza Puncer, Alojzija Primožič, Cecilija Ježovnik, Marta De- leja, Štefka Irman in Antonija Hramec. Naravnost barbarsko pa je bilo stre- ljanje dne 22. julija 1942, čigar 15. ob- letnico obhajamo te dni. Med 100 talci je bilo tudi 16 žena in deklet. Kakor že pri prvem streljanju, so tudi pri tem najmnožičnejšem ubijanju naših ljudi vse obsojence stlačili v smrtne celice. V celici je vsak obsojenec dobil kos papirja, na katerega je lahko napisal poslovilno pismo domačim. Ze pred tem so jim povedali, da bodo ustre- ljeni. V smrtnih celicah so ostali do ustrelitve. Nato so vse odvedli na manjše dvorišče, kjer so jim precitali smrtno obsodbo. Po prečitanju obsodbe je močna straža odpeljala vse obsojen- ce na veliko dvorišče. Tam so jih po- stavili ob zid, pred nje pa namestili mitraljeze z mitraljezci, da bi med ob- sojenci ne prišlo do upora. Streljali so jih v skupinah po pet in pet. Vzdušja, ki je vladalo med njimi, si sploh ni mogoče predstavljati. Talka Marija Goričarjeva, aktivistka iz Mo- zirja v Savinjski dolini, je med drugim zapisala svoji materi: »...Ne bodi ža- lostna, saj ne bo tako hudo, nas je mnogo. ... Sem se vdala v to misel, da me ne bo več.« V srce segajoče je tudi sporočilo tal- ca Vančija svojim staršem: »Popoldne se bom odpeljal v krsti v Gradec« Streljanjem v Starem piskru so pri- sostvovali vodilni politični funkcionarji in najpredanejši nacisti. Po streljanju so naložili krste talcer na tri tovorne avtomobile. Ko so avto- mobili odpeljali krste, je iz njih še tekla kri. Krvava sled se je poznala na trgu in ulici, koder so vozili avtomobili. Ustreljene talce so odpeljali v krema- torij v Gradec. Značilna je izjava ravnatelja graške- ga krematorija dr. Spengerja ob štab- nem razgovoru 15. VI. 1942, ki nam jas- no pove, kako grozoten obseg je zajelo uničevanje naših ljudi, ko pravi: »Pri pokopavanju trupel usmrčenih oseb so se pokazale težkoče. Graški kremato- rij ima premajhno kapaciteto, da bi mogel sežgali vsa trupla, zato moramo del trupel pokopavati. Zaradi pomanj- kanja ljudi je mogoče to delo opraviti šele po daljšem času, tako da leže trup- la po cele dneve in že razpadajo. Pri- poročljivo bi bilo, da bi pripeljali trup- la v jutranjih urah, še pred sedmo v Gradec« Kako so potekala streljanja v Starem piskru, nam najnazorneje pokažejo fo- tografije ustrelitev samih, ki so se ohranile. Fotografije, ki so jih slikali gestapovci, nam prikazujejo streljanje dne 22. julija 1942 v Starem piskru, kar je ugotovljeno s pričami. Edino Celje v naši državi ima v teh slikah neizpodbiten dokument Hitler- jevega barbarstva in nečloveškega po- stopka nacionalno-socialističnega re- žima na naši zemlji z našimi ljudmi. Tak prizor okupacijskih dni v Celju n am ne bo nikoli izbledel. Strahote vojne nam dajejo moč v borbi za mir v svetu Trgovinska zbornica za okraj Celje, Celje CESrn A ZA OBČINSKI PRAZNIK MES IA CELJA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN JIM ŽELI ŠE V NADALJE MNOGO USPEHOV STRAN 19. JULIJA — Stev. 27 Tam, kjer teče cink Nad Voglajno so se dvigale meglice. Prav res, sem si mislil, lahko bi bilo malo tO'pleje. Zelja se mi je kmalu iz- polnila. Pri vhodu me je pričakal tov. ing. Zalar. Od topilnice je zavel topel veter. Srečni ljudje, me je prešinilo. Vsaj zebe jih ne. »Pozni ste,« je rekel inženir. »Zdaj ne bo več kaj dosti videti.« Moj obraz se je kislo raztegnil, kako ne, saj sem ven- dar prišel zato, da bi veliko videl. Po- škilil sem na uro. Bila je pet zjutraj.. Deset velikih peči, ki so prav malo Ix)dobne kuhinjskim, stoji druga za dru- go v dolgi dvorani. Kakor velike pošasti zevajo s trojno vrsto žarečih odprtin in bruhajo ogenj. Stojim pri vratih in zdi se mi, da gorim. Pri pečeh pa hite de- lavci s svojim vsakdanjih opravilom. Dobesedno kopljejo se v znoju, delovna obleka jim kot mokre cunje visi raz telo. In vročina, vročina ... 60" ... 70° . .. 80«... »Pa delate v takem?« sem vprašal, ne da bi pomislil. Dobro sem vedel, da si pri pečeh ne preganjajo revmatizma. Zdaj bi moral začeti. Po stari novi- narski navadi bi moral vtakniti nos v vse in spraševati, spraševati... Gledal sem razbeljene peči, plošče v kalupih se hladečega cinka, kupe goriva in rude in... pravzaprav so me naj- bolj zanimali ljudje, ki z železnimi dro- govi menjavajo retorte, čistijo peči, jih na novo polnijo in z nadčloveškimi na- pori vsak dan bijejo boj z vročino in časom. Da, tudi tukaj je čas velik gospod. Prizor me je prevzel, da nisem spravil besede iz sebe. Pa vendar je bilo treba govoriti, saj zato sem prišel. »Povejte mi nekaj o delu.« Dva načina pridobivanja cinka iz ru- de poznamo. Elektrolitski in takozvani »stari«. Na svetu se uporabljata v pri- bližno enakem sorazmerju. Starejši na- čin (ime nosi upravičeno, saj bo kmalu slavil dvestoletnico) je cenejši od elek- trolitskega, vendar zahteva neprimerno več človeških naporov in delo v topilnici se uvršča med najtežja dela sploh. Pri- pornniti je treba, da lastnosti cinka, pri- dobljenega po enem ali drugem načinu, niso enake. V tem je treba iskati tudi odgovor, zakaj se stari način še vedno uporablja (celo v ZDA, torej...?). Tem- peratura v pečeh je preko tisoč stopinj, cink se pa topi že pri precej manjši tem- peraturi. No, pa smo tam! Cink se zaradi visoke temperature v pečeh spremeni v cinkove pare, ki se odvedejo v posebne retorte, kjer se utekočinijo. Tekoči cink se nataka v kalupe in... s tem je pro- ces v topilnici končan. Ko je govoril o retortah, se je moje- mu spremljevalcu obraz razjasnil. To so okoli dva metra dolge glinaste cevi, ki morajo biti zaradi visoke temperature v pečeh zelo precizno izdelane. Inženir mi je jKJjasnil, da so uspeli v novejšem času podaljšati dobo njihove izdržljivosti na 22 dni, kar je izreden napredek v primerjavi s prejšnjimi desetimi. Menda ni treba poudarjati, da so s tem veliko prihranili. »Kaj pa ljudje? Kako žive? Kaj... Vse, vse o ljudeh.« Delovna sila je največji problem. Ni vsak za to delo. Biti mora popolnoma zdrav, močan, dobro hranjen in ne na- zadnje je važen tudi način življenja. Najboljši so doma s kmetov, ker jim med vojno v primeri z drugimi vsaj hrane ni manjkalo. To se pozna. Da, vojna! Se vedno se ne da pozabiti. Ljudje so na splošno veliko manj iz- držljivi in fizično sposobni za tako delo. V topilnici so povprečno šest do osem let, potem pa opešajo in odidejo na lažja mesta in dobijo seveda temu primemo »lažjo« plačo. • »To je hud problem,« je rekel sprem- ljevalec. »Pri nas * pustijo svoje naj- boljše moči. Pomagamo jim, kolikor se da. Starejše nameščamo kot kurjače, ker je za to mesto potrebno veliko iz- kušenj, vendar vseh le ne moremo obdržati. Nismo socialna ustanova.« Zato imamo pa druge socialne usta- nove, sem zamrmral, in veliko bo treba še premisliti, da se bo za topilničarje našla zadovljiva rešitev, samo — pre- dolgo se ne bo smelo misliti. Težko je tudi s stanovanji. Veliko se jih vozi s kolesi iz bližnje in daljne okolice, nekateri pa celo s hribov nekje nad Dobrno, iz Rogatca itd. Delo se začne ob pol treh zjutraj, vendar je treba pripomniti, da traja samo štiri do pet ur in kdo bi tudi zahteval kaj več?! Pripovedovali so mi, da so ljudje med delom zaradi izrednih fizičnih in psi- hičnih naporov zelo nervozni in občut- ljivi. Neredko se zgodi, da ta ali oni moralno odpove, zdi se mi, da enostavno ne more več. V prostem času so pa si- jajni fantje. Zelo radi imajo lahko atle- tiko, kegljanje, so dobri strelci in šahisti. Zelo pohvalno je, da je na partizan- skem pohodu »Ob žici okupirane Ljub- ljane« sodelovalo kar osem topilničarjev, iz vseh ostalihi obratov Cinkarne jih je bilo pa sedem. »Kaj pa drugi športi?« V glavnem so že prenaporni. Veste, ta hudičeva vročina človeka prekleto zdela. Spomnil sem se, koliko v tem času pi- šejo o »pasji vročini«, tukaj pa delavci pravijo, da se hodijo na sonce hladit! »In kulturno-prosvetno udejstvova- nje?« S tem je pri nas bolj težko. Sicer je zadnji čas precej bolje kot nekoč. De- lavci zelo radi hodijo v gledališče. Dru- gače jih morate pa razumeti, šolska izo- brazba je precej nizka in način primer- ne kulturno-prosvetne izbrozbe je zelo težko najti. V tovarni se je sicer zelo pazilo, da so delavci na ix)sebnih tečajih spoznali najnujnejše iz naše družbene ureditve in notranje in zunanje politike, vendar je to premalo, da bi tak delavec uspešno sodeloval v družbenem uprav- ljanju. Veliko dela nas še čaka, da se to stanje, ki je pravzaprav velik pro- blem, popravi. Ko sem odhajal, poln vtisov in doži- vetij, mi ni bilo žal, da sem »zapravil« skoraj tri ure. Tri ure! Meni se je pa zdelo, da je bilo vse skupaj samo bežen skok v življenje neobičajnih ljudi, polno strahovitih naporov, surovosti, težav in ... človečnosti. Tig Težko je delo pri pečeh v Cinkarni Kulturno dejavnost v Celju tudi v poletnem času nI prenehala Po posrečeni zamisli in skrbno izbra- nem programu je dne 16. junija moški zbor DPD Svobode v Celju nudil Celja- nom poseben pevski konceirt celjskih koniiponisttov. Zbor je zapel pesmi sta- rejših pa do najnovejših celjskih skla- dateljev. Ipavčevim, Schwabovim in Mihelcxeviim so se pridružile skladbe novejših: Ra^dovana Gobca, Slavka Mi- helčiča, Ferda Skoka, Avgusta Cererja, Avgusta Ulage, Cveta Jagriča, Toneta Terzana in Borisa Ferlinca. S solidno izvedbo dokaj težkega in zahtevnega programa je ta zbor pokazal velik napredek, dokazal pa tudi, da je sposoben prirejati dovršene stilne kon- certe. Naj omenimo še to, da je ob tej priliki njegov zborovodja, Boris Ferlinc slavil 2'5-letnico svojega pevovodskega dela. Pridružujemo se vsem neštetim lju- biteljem lepe slovenske glasbe z iskre- nimi čestitkami z željo, da bi še dolgo uživali sadove glasbene umetnosti. -o- Zenski pevski zbor DPD Svobode v Storah je po svojem marljivem in požrt- vovalnem delu prdred'l svojim pevkam letovanje na Rabu v.čam Qd 19.,jtìo W^. junija. Društvo se jim je za njihov več- letni trud in vzpodbudo za nadaljnje delo v zahvalo oddolžilo s tem, da je iz svojih sredstev pokrilo stroške njihove- ga zasluženega letovanja. V nedeljo, 14. julija je moški zibor DPD Svobode v Celju zapel v mestnem parku 20 narodnih, umetnih in borbenih pesmi. Obilna žetev njegovega dela je prišla krepkeje do izraza zlasti ob Dne- vu borca, ko je im'el kar 6 nastopov, med katerimi je bil naj gani j ive j ši v Novem Celju. Tudi ta zbor bo odšel na kratko letovanje na Pag v dneh od 24. 7. do 4. 8. Vrlim pevcem želimo prijeten oddih. OTROŠKI VRTCI V CELJU SE VEN- DARLE NISO IZNEVERILI SVOJEMU NAMENU V eni izmed zadnjih števDk našega lista smo čitali, da so se otroški vrtci v Celju izneverili svojemu namenu, češ da bodo med počitnicami zaprti. S tem bi bile prizadete tiste matere, ki tudi v tem času opravljajo svojo službo v pod- jetjih in ustanovah, medtem ko njihove otroke čuvajo otroški vrtci, ker nimajo nikogar, da bi jih čuval. Ze takrat — po sklepu »šolskega leta« je bilo poskrbljeno tudi zanje. Po med- sebojnem dogovoru vzgojiteljskega oseb- ja je bilo določeno, da bo v tem času odprt Otroški vrtec Tončke Cečeve v Gaber ju, kar se je tudi zgodilo. V bo- doče 'bo treba skrbeti za pravočasno ob- javo takih, za družbo koristnih ukrepov. Dobro bi tudi bilo, da bi se starši s temi ustanovami že med šolskim letom dogo- vorili za čim smotrnejšo ureditev vzgoj- nega dela. NAJ VAS SPOMNIMO! Če še niste poravnali naročnine za letošnje leto, storite to ¡takoj. Nakažite dolžni znesek po polož- nici, ki jo kupite lahko na vsaki pošti na naš tekoči račim številka 620-606-T-266 pri Mestni hra- nilnici. Zaostankar jem bomo morali lisit ustaviti! Uprava Celjskega tednika metalurško kemična industrija ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK MESTA CELJA - VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, ORGANIZACIJAM, USTANOVAM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM K DOSEŽENIM USPEHOM! NAŠI PROIZVODI: • Surovi cink — min. 97,80% Zn Cinkov prah — 97,0% Zn total Rafinirani cink — min, 98,70% Zn Fini cink — min. 99,75 % Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice — valovite Avtotipijske plošče Offset plošče Žveplana kislina 60 Bé Cinkovo belilo — zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid, surovi Natrijev sulfid, čisti Cinksulfat Natrijev silikofluorid Barijev sulfid Zelena galica Litopon Ultramarin Svinčeni minij 50% Svinčeni minij 32% Svinčena glajenka — čista Superfosfat Modra galica Metalit in. JVLIJA — Stev. 27 STRAN 9 Življenje na naši vasi Končno: cesta Mozirje — Šmitiel o NJENEM VELIKEM GOSPODARSKEM POMENU Petdeset let, pravijo Šm!heLani, že te- ge »pravda« za cesto, ki naj 'pKjveže nji- hiovo vas in bogate gozdne obronke z dolino. Ce pridete z njimi v stik, vam bodo radi povedali marsikatero zaokro- ženo o tej cesti. Pravijo, da so petdeset let nazaj doživeli že toliko razočaranj, da nekateri neverni Tomaži še danes, jco je gradnja v polnem teku, ne verja- mejo, da bo cesta zgrajena. V stari Ju- goslaviji so običajno imeli to cesto za predvolilni manever. Pred vsakimi vo- litvami so obljubljali cesto, včasiih so kak mesec pred volilnim bojem tekali celo geometri po dolini in vzpetinah, toda pri tem je ostalo. Pač. 160 metrov zemeljskih izkopov so res že naredili — tik pred vojno. Med vojno Smihelani in prebivalci masiva Mozirskih planin kar naenkrat niso hoteli ni&esar več S'Usati o gradnji ceste. Dobro so vedeU, da Nemcem ne dišijo zgolj bogate hoste, temveč tudi ljudje, ki so se vanje zatekli. Le-.te pa so tamošnji ljudje veliko bolj cenili kot dolgo zaželeno cesto, čeprav so Nemci kar ponujali pomoč pri gradnji. Im'eii so prav. Òe bi bila tam cesta, bi vašča- nov Smilhela, ki so večinoma vsi sodelo- vali v boju, Nemci gotovo ne prezrli pri svojih selitvenih akcijah in kazenskih ekspedicijah. Povojne naloge so narekovale izvrši- tev mnogih važinejših del. Tako cesta spet ni prišla na vrsto. Vse do sedaj... Pred enim mesecem je Gozdarska po- slovna zveza iz Celja začela graditi ce- sto. Gradnja je izpolnila dolgoletne želje Šmihelanov. Res je tudi ta važen motiv vodil h gradnji, saj bo na cesto vezanih 98 kmetij in približno 480 hektarov njivskih ter travniških površin. Ce pa smo ^popolnoma odkriti, gradnje ni toli- ko narekovalo to, kot dejstvo, da je cesta odprla poit k ogromnemu kompleksu goz- dov v velikosti nad 1600 hektarov. Tu so tudi kompleksi, kjer je bilo komaj kdaj slišati drvarsko sekiro. Doslej so iz teh gozdov črpali komaj nekaj' čez tri tisoč kubičnih metrov lesa letno. Ko bo cesta gotova, bodo obseg sekanja povečali za enkrat in še za 600 kubikov več. Rentabilnost ceste pove- čujejo še druge stvari. Doslej je zaradi prevoza lesa po slabih poteh šlo ogrom- no lesa v zgubo. Ko bodo vozili po novi cesti, se bo letni kalo zmanjšal za 3d0 ku- bičnih metrov. Stroški prevoza so tretja prednost. Ce bi nameravanih 6.600 ku- bičnih metrov morali spravljati na star način, bi ta les stal 14 milijonov in 227.000 din. Cesta pa bo stroške pocenila za polovico in bo tako isita količina stala nekaj manj kot 8 milijonov. To so številke, spričo katerih vsaka misel na neekonomičnost te investicij'? postane smešna. In sredstva? Hm, to je vedno kočljivo vprašanje. Tudi tu bi ne smelo Ibiti koč- ljivo, ker ne gre za nikakršno gradnjo iz sentimentalnosti do Šmihelanov. Po- slovna zveza predvideva za dobo dveh let, dokle^ bo gradnja trajala, iz sredstev gozdnega sklada po 15 milijonov dinar- jev vsako leto. Sredstva za letošnje leto že vlagajo in bodo z njimi zgradili okoli 2 in pol kilometra. Pripomniti je treba, da gradnja v lasitni režiji poceni gradnjo za enkrat v odnosu do cen, ki bi jih za- htevalo podjetje za nizke gradnje. Ker pa predračun kaže, da bo za do- končno izgradnjo ceste in odcepkov v gozdove potrebno okoli 80 milijonov, je poslovna zveza že sodelovala pri natečaju za zvezni ¿redit gozdnih investicij. Prvič je bil njihov predlog odbit, so pa ostali med tistimi, ki smejo v avgustu ponov- no sodelovati pri ponovnem razpravlja- nju v Beogradu. Spričo take ekonomske utemeljitve, ki jo imajo v rokah, smo lahko skoraj za gotovo prepričani, da ho poslovna zve- za kredit dobila. Gre za razliko od' raz- p>oložljivih lastnih sredstev, to se pravi, za 50 milijonov. Kot podkrepUni poda- tek, ki pa je lahko ttidi dovolj močan za odločitev merodajnih faktorjev, pa navajamo tudi io, da bi po izračimu ibüa ta cesta amortizirana najpozn^eje v 21 letih, če ne veliko prej. c. k. .¡ Komaj mesec dni delajo in na trasi bodoče ceste Mozirje-Šmihel so že izkopali več velikih usekov Izšel bo drugi CBljskI zbornih Med najvažnejšimi deli, katerim se delovni kolektiv Celjske tiskarne ta čas posveča s podvojeno pozornostjo, je II. Celjski zbornik. Zbornik je naš tisk že napovedal, in sicer prvič po tiskovni konferenci s predsednikom OLO tovari- šem Rikom Jermanom, ki je zbornik označil kot publikacijo, ki bo »na po- ljudnoznanstveni način popularizirala najvažnejše probleme s področja vseh družbenih dejavnosti v celjskem okraju od gospodarstva do kulturnega udejstvo- vanja.« Zdaj je zbornik tudi v tehničnem po- gledu dosegel že tisto izdelavno stopnjo, da lahko z gotovostjo računamo z nje- govim izidom in da našo javnost že lah- ko pobliže seznanimo o pwteku njego- vega nastajanja, o njegovih sodelavcih oz. njihovih prispevkih in drugem. Izdaja II. Celjskega zbornika je bila spočeta ob prvih pripravah za veliko gospodarsko in kulturno razstavo »Celje 1957«. Zbornik naj bi izšel prav za to veliko manifestacijo gospodarstva in kulture našega okraja, t. j. do 24. av- gusta t. 1. Od sprejetja tega kulturno pomembnega sklepa do predvidenega izida zbornika je bilo torej na razpola- go le dobrih devet mesecev, a upošteva- je da »normalno« zahtevajo tiskarne po- lovico tega časa zase, je bilo treba v štirih mesecih zbrati in pripraviti ustrezno gradivo. K sodelovanju je bilo povabljenih okoli 30 javnih delavcev, v glavnem ta- kih, o katerih je bil uredniški odbor mnenja, da bi v razmeroma kratkem času, ki je bil na razpolago, utegnili prispevati ali celo že imajo pripravljeno gradivo, ki bi odgovarjalo značaju II. zbornika. Od obljubljenih je bilo konč- no še ob pravem času predloženih ka- kih 20 del, od katerih jih je odbor od- bral 14. Njih avtorji so iz vrst celjskih ekonomikov, prosvetnih in drugih jav- nih delavcev (zdravnik, geolog, pravnik). Na čelu vsega gradiva je ekonomsko- geografska študija Savinjska dolina in hmelj izpod peresa prof. Marjana Ža- garja, sledi razprava prof. Ludvika Re- beuška o pomenu in problematiki pri- rodnih zdravilišč celjskega okraja, dipl. ekon. Justin Felicijan je prispeval štu- dijo o ekonomski utemeljenosti celjske Cinkarne, univ. prof. dr. Josip Klemene poroča o arheoloških izkopavanjih na bivšem Sadnikovem vrtu v Celju, umet. zgodovinar Jože Curk pa opisuje nasta- nek in zgodovino celjskega Starega gra- du, v drugem delu zbornika pa celjske mestne vedute, zgodovinar prof. Janko Orožen piše o gmajnah na področju srednje Savinje, šef infekc. odd. tukajš- nje bolnišnice dr. Janko Lešničar ob- javlja študijo o centralnoevropskem meningoencefalitisu, ki je vzbudil znano pozornost tudi v mednarodnem zdravni- škem svetu. To bo vsebina prvega dela. Drugi del pa sestavljajo: poročilo geo- loga Janeza Rihteršiča o bentonitnih nahajališčih v okolici Celja, krajša ana- liza mesta Cinkarne v mednarodni trgovini s cinkom (avtor dipl. ekon. Ivan Jakop), prerez skozi trgovino celj- skega okraja (avtor dipl. ekon. Lojze Cukala), pregled razvoja socialnega za- varovanja s posebnim ozirom na celjski okraj (avtor dr. Aleksander Hrašovec), književnik Fran Roš ohranja pred po- zabo kulturno-politično pomembno Mai- strovo celjsko dobo, nakar zaključuje zbornik Grobelnikov oris petdesetletne- ga razvoja srednješolskega gospodarske- ga pouka v Celju. Večidel člankov je tudi ilustriranih z originalnimi fotopo- snetki in grafikoni. Uvodno besedo je prispeval prof. Tine Orel, predsednik sveta za prosveto in kulturo okraja Celje, ki zbornik izdaja. V uvodni be- sedi je ponovno podprta težnja po na- daljnjem izhajanju zbornika, ki naj bi postal središče organiziranega, tvornega kulturnega življenja. Letošnji zbornik bo obsegal 18 in pol tiskovnih ix)l in bo izšel v 1000 izvodih z umetniško barvno prilogo ter v opre- mi arh. Bojana Kovača. Upati je, da bo tako po vsebini kakor po dosedanjem zanimanju za zbornik, ki sega tudi v ostala slovenska kulturna središča, izšel kot pobuda in vabilo že k III. Celjskemu zborniku. G. G. Na Dan vstaje vsi v Lindek v vasi Lindek pri Frankolovem, kjer je imela leta 1944 komanda mesta Celja svoj sedež, prireja tudi letos Zveza bor- cev NOV občine Vojnik svečano prosla- vo. Začetek ibo že 21. 7. ob 17. uri. Pri kulturnem sporedu bo sodeloval tudi član celjskega gledališča Janez Škof. Po kulturnem programu bo partizan- sko veselje in taibomi ogenj. Drugi dan si ibomo ogledali bližnjo okolico z lin- deškim gradom, od koder je zelo lep razgled proti Ptuju in Hrvatski. Občinski odbor Zveze borcev Vojnik vabi vse bivše borce, ki so hodili îx> teh krajih -n vse, ki jim je pri srcu kraj z nmogdmi naravnimi lepotami, ida se slavja ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva v velikem številu udeleže. Agrotehnika Celie sprejme v službo sposobnega trgovskega pomočnika za prodajni oddelek. Nastop službe po dogovoru. Okrajna zadružna zveza CELJE — CANKARJEVA UL. Cestita za občinski praznik mesta Celja vsem delovnim kolektivom, organizacijam, ustanovam in ostalim delovnim ljudem! Traktoristi celjskega okraja hočejo obdržati naslov republiškega prvaka Nedeljsko okrajno tekmovanje trak- toristov, ki ga je organiziralo Društvo trakitoristov in kmetijskih strokovnja- kov Celje, je bilo sicer zelo uspešno, vendar udeležba tekmovalcev ni bila za- dovoljiva, saj se je od prijavljenih 53 traktoristov tekmovanja udeležilo le 26 tekmovalcev. Nastopajoči tekmoval- ci so v disciplini oranja in spretnosti vožnje do- segli prav lepe usp>ehe. Največ točk sta si osvo- jila traktorista Dolinšek Ivan (KZ Šempeter) in Lenič Anton (KZ Šent- jur), ki sta si delila tudi 8000 din). Drugo nagrado (5000 din) si je priboril traktorist Gajšek Mar- tin (KZ Žalec), tretjo Kröslin Avgust (KG Arja vas), četrto Smeh Janko (KZ Slivnica), peto pa Mastnak Anton (KG La- va). Vzrok slabe udeležbe pa okrajnem tekmova- nju traktoristov je pred- vsem v nerazumevanju Vodstev nekaterih kme- tijskih zadrug in posestev, ki so bui o vseh pogojih tekmovanja pravočasno obveščeni od strani Društva traktori- stov in kmetijskih strokovnjakov Celje. Vendar pa ponekod traktoristi sploh ni- so prejeli tekmovalnega materiala, niti iüi niso zadruge in posesitva materialno podprle v pogledu izplačila dnevnic in oskrbe s potrebnim gorivom. Trakto- risti sami Pa kažejo dovolj dobre volje in zgleda, da hočejo za vsako ceno ob- držati nasilov republiškega prvaka, ki So ga osvojUi lansko leto na republiškem tekmovanju. Okrajna zadružna zveza smatra, da so predvsem vodstva zadrug in kmetijskih posestev odgovorna za to, da tovrstne ûkcijie z doibro organizacijo vsesitransko podprejo in nudijo traktoristu — tekmo- ■valcu vso moralno in materialno oporo. Prav bi tudi bilo, da bi vodstva KZ in Kg organizirala skupinsko udeležlbo na teh tekmovanjih, predvsem pa bi mo- '^ala zainteresirati aktive mladih za- diTužnikov, na katerih sloni v bodoče Mehanizacija naše vasi. Društvo traktoristov in kmetijskih strokovnjakov Celje je na poibudo Okrajne zadružne zveze odločuo, da or- ganizira za dan 28. јгШја ob 7,30 zjutraj na posestvu Vrtnarske šole Medlog iz- birno iekmcfvanje itraktorisitov celjskega okraja za udeležbo na republiškem prvenstvu, ki bo v okviru Okrajne kme- tijske razstave v Celju v mesecu avgu- stu. Na tem izibirnem tekmovanju bo treba zjbrati za republiško tekmovanje 16 najiboljšdh traktoristov — tekmoval- cev, katerim bo s 'pravilno pomočjo vod- stev zadrug in posestev gotovo uspelo obdržati težko priborjeni pokal repub- liškega prvenstva. Šestnajst najboljših tekmovalcev bo na tem teikmovanju (ne glede na preje- te nagrade) nagrajenih z lepimi nagra- dami. Tekmovali bodo v oranju in spret- nostni vožnji. Prizor s tekmovanja- traktoristov i Avgust Stok CELJE, Ulica 29. novembra Telefon 24-27 Splošno kleparstvo in vodo- vodne instalacije, sanitarne naprave, montaža in preizkuš- nja strelovodov Cestita k občinskemu prazniku mesta Celja vsemu delovnemu ljudstvu- Ne smemo pozabiti Poleg mnogih znamenitosti, ki sem si jih pred par leti ogledala v Parizu, ne bom nikoli pozabila tudi nekega doživ- ljaja v manjši zajtrkovalnici v središču mesita. Družba Slovencev, ki ni obvla- dala francoskega jezika, je naročila čaj s prigrizkom v nemškem jeziku. Čudili smo se, da nam francoska žena tako dol- go ni postregla, medtem ko so gostje, ki so vstopili za nami, bili takoj postreženi. Misleč, da nas morda ni razimiela, smo se (potrudili in v slabi francoščini znova naročili zaželeni zajtrk. Nismo mogli razumeti francoske nevljudnosti in re- zerviranositi, dokler nam ni točajka z ne- kim bolestnim, trpko resnim izrazom povedala: »V kateremkoli jeziku me gost nagovori, mu rada postrežem hitro in vljudno, samo v nemškem jeziku ne zahtevajte v mojem lokalu ničesar!« Ga- nilo me je in kar morala sem ponosni, zavedni francoski ženi v odkrilem^po- štovanju stismiti roko, ko sem odhajala iz njCTiega lokala. Istočasno pa me je bilo sram, ko sem razmišljala: morda je tudi to ženo mučil okupator, kot je mu- čil mene. Morda je tudi njej' pobil mater in vse brate, kot jih je pobil meni. Ni'- koli nisem in ne bom pozabila vseh ne- štetih ponižanj in krivic, vendar se ni- sem zgrozila, kadar me je tujec nago- voru v nemškem jeziku. Francoska žena pa bolestno krikne, ko zasliši nemško besedo. Tega doživljaja nisem povedala zato, da bi v takih 'primierih ne smeli uporab- ljati nemškega jezika, niti da bi odvra- čala mladino, da se uči tega jezika. Zna- nje jezikov spada k splošni izobrazbi, nemški jezik pa bo intelektualec potre- boval že z ozirom na bogato vsakovrstno literaturo. Primer sem navedla pred- vsem zato, da bi naš človek, ki včasih že pozablja krivice in grozodejstva fašistič- nih okupatorjev, uvidel, kako ponosen francoski narod še po petnajstih letih okupacije zna boleče sovražiti narod, ki je poniževal njegovo človeško dostojan- stvo. Naših borb, naših porazov tn naših zmag naši otroci gotovo ne bodo nikoli pozabili, če jih bomo neprestano spo- minjali na to. Roditelji so gotovo v prvi vrsti poklicani, da z nepresitanim obu- janjem spominov že v majhnem otroku vz-bude spoštovanje do naših žrtev in gnus do vsakega nasilstva. Zavedna ma- ti, ki ima v naj'bližnjem sorodstvu he- rojske junake narodnoosvobodilne bor- be, naj le pripoveduje otroku o teh lju- deh, o vseh borbah in grozodejstvih. Mnogi starši seveda vseh grozot otroku ne bo'do hofteli pripovedovati in imajo v nekem pogledu tudi prav. Poznam pri- mer, ko se je v neki vasi igrala predšol- ska mladina »partizane in Nemce«, i» so se v živahni igri celo z noži obdelova- li. Razume se, da je treba tako pripove- dovanje prikrojiti otrokovi občutljivi duši. Poznala sem mater, ki je svojemu otroku v nežnih letih pripovedovala o mnogih krivicah in ponižanjih, ki so jih Nemci počeli pri nas. Oitrok ni mogel razumeti vsiega. znal pa je pokazati od- por do vsega, kar je bilo v zvezi z Nemci. Tako se je zgodilo, da mu je nekoč maiti dala pri kosilu vuice, ki so jih pustUi nemški vojaki, ko so zasedli hišo. Sftiri- letni fantek je to vedel, pa jih je vrgel ob tla in madodane zajokal: »Z nemški- mi vüicami ne hom jedel!« Ko bomo te dni praznovali pomemben praznik — Dan vstaje, se bo marsika- tera siva mamica gotovo spet spom- ni'la svojega hrabrega sina, ki se je boril za svobodo slovenskega naroda. Tvoj vnuček ali vnučka. sin ali hčerka sta mogoče ositala brez očeta ali maitere. Stisni ju ta dan spet k sebi in jima pri- poveduj, kako so se zavedni možje in sinovi borili za svobodo, kako so trpeli in umirali po gozdovih, poljanah, v za- porih in taboriščih. Nikoli ne bo tega pri- povedovanja dovolj in preveč. Mladi roa pa bo znal ceniti svoje preidnike ;n so- Iz celja in zaledja Kffub nepredvidenim oviram delo na gradbišču Ljudskega kopališča vidno napreduje Slišali smo že, da so na gradbišču Ljudskega kopališča nepričakovano na- stopile težave z dobavo potrebnega ma- teriala, vendar s tem še ni rečeno, da se Celjani ne bi še letos kopali v novem bazenu. Res je, da se rok, ki si ga je gradbišče zastavilo za dovršitev letoš- njih gradbenih del, bliža koncu, vendar gradbeni odbor s pospešeno vnemo dela na tem, da bi se gradnja ne zavlekla preveč. Pravzaprav se je delo na grad- bišču vse doslej odvijalo po točno pred- videnem planu. Vroči in deževni dnevi eo kajpak nekoliko zavrli delo, vendar so se od predvidenega plana odmakniLi komaj za par dni. Te dni pa je bil grad- beni odbor gradbišča nemalo presene- čen, ko je zvedel, da jim Železarna Je- senice ne bo mogla pravočasno nabaviti pločevinastih cevi, ki bodo napeljane okoli bazena za dotok in odtok vode. S polaganjem cevi bi morali pričeti že ta teden. Ker pa cevi še ni, nadaljujejo nemoteno z drugimi deli. Ce ne bo vre- me nagajalo, vse kaže, da bo do prihod- njega tedna v celoti betoniran bazen. Med tem časom so tudi že začeli ureje- vati zunanji prostor. Ker pa bo s temi zunanjimi deli tudi treba pohiteti, na- proša gradbeni odbor delovne kolektive. da še priskočijo na pomoč. Saj je še vrsta podjetij, ki so se zavezale za več sto ur prostovoljnega dela, pa niso do danes napravili niti ene ure. Ravno tako so se tudi drugi prostovoljci v zadnjem času nekam bolj »za Savinjo umaknili«. Zelo vztrajno pa na gradbišču pomaga JLA, ki je doslej napravila že preko 1300 prostovoljnih delovnih ur. Delo na gradbišču torej kljub oviram ni zastalo. Ce bodo v prihodnjih dn'eh prispele cevi, jih bodo takoj začeli jwla- gati. zatem pa bodo začeli polagati tudi ploščice, ki so na gradbišču že priprav- ljene. V tej fazi del bo potrebno še asfal- tirati cesto okoli kopališča, postaviti ograjo in napeljati razsvetljavo. Celjanom torej ne kaže obupati, da bi se v letošnjem pK)letju ne kopali v novem kopališču. Še dve steni in »korito-« velikega kopalnega bazena bo gotovo. Kapaciteta bo: Ce bodo kopalci zadovoljni z 2 kvadratnima metroma vodne površine, se bo naenkrat lahko kopalo 800 ljudi Z Življenjem plačana neprevidnost Pretekli četrtek zjutraj se je v Gor- njem Gradu na odcepu stranske poti pripetila težka prometna nesreča. De- vetnajstletna kolesarka Zofija Kaker se je peljala na dvokolesu z odprtim dežnikom, ki ji je toliko oviral pre- gled ceste, da ni pravočasno opazila nasproti vozečega avtobusa. Voznik Andrej Sivec jo je sicer opozarjal z zvočnimi signali in skušal zavreti vo- zilo, toda kolesarka je enostavno na- daljevala vožnjo. Prišlo je do močnega trčenja, kolesarko je odbilo nekaj metrov s ceste, kjer je mrtva obležala. Prejšnji petek zjutraj se je na Mari- borski cesti na odcepu ceste proti Tmovljam dogodila slična nezgoda. Marija Pilih iz Tmovelj je na odoepu hotela prečkati cesto, ne da bi pazila na ostali promet. Za njo je pri vozil voznik potniškega avtomobila S 6642, opozoril je kolesarko, ker pa je ta že prečkala cesto, jo je hotel pravilno pre- hiteti po desni strani. Tedaj pa je ko- lesarka iz neznanih vzrokov ponovno zavozila proti desni in se znašla pod kolesi avtomobila. Zaradi težkih po- škodb jo je voznik odpeljal v bolniš- nico, vendar je bila vsaka pomoč za- man. Oba gornja primera zgovorno pričata o težko plačani neprevidnosti, ki se je posebno pri kolesarjih v letošnjem po- letju razpasla kot epidemija. Statistika kaže, da so polovici vseh nezgod bo- trovali kolesarji zaradi nepravilnega prečkanja, pomanjkljivega nakazovanja smeri vožnje ali ker vozijo vštric, vča- sih celo po trije, štirje. Z naraščanjem prometa bo nujno treba zgraditi ko- lesarske steze, kar bo varnost na cestah precej zvečalo. Previdnost bo pa kljub temu potrebna. v času od 8. do 14. julija je bilo т ecljski bolnišnici rojenih 28 dečkov in 29 deklic. Poročili so se: Ocvirk Stanislav, metalurški tehnik in Zadra- тес Sonja, učiteljica, ob"a iz Celja. Erjavec Vin- cenc, podoficir JLA in Dorn Sonja, oba iz Celja. Spec Jožef, šofer in Deželak Marija, oba iz Celja. Greporn Jožef, ključavničar in Gošnik Ana, nameščenka, oba iz Celja. Ledi Maksimili- jan, eloktrotciinik iii Ornik Alenka, nameščenka, oba iz Celja. Prevolčič Anton, študent in Zadra- ▼ec Tatjana, nameščenka, oba iz Celja. Umrli so: Ivnik Ana. rojena kfeke. upnk.-. stara 68 let iz Trbovelj. Dolar Ana, rojenu Lubcj, gospo- dinja, stara 62 let iz Dramelj. Jelen Amalija, ro- jena Cepin, upokojenka iz Celja. Sušnik'Mihael, upokojenec, star 70 iz Rop. Slatine. Gologranc Ana, stara 19 let, bižuteristka iz Celja. Muc Franc, miličnik, star 24 let iz Celja. Teržan Franči.ška, otrok, star 6 mesecev iz Dobij. Mirnik Marija, rojena Ogrinc, gospodinja, stara 55 iet iz Cflja. Verdol Alojz, posestnik, star 35 let iz Zalea. Pilih Marija, rojena Kuk, gospodinja, ftara 4,7 let iz Trnorelj. Bremec Ludrik, tesar, •tqr 55 let iz Celja. Катвак Jože, kovač, star *4 let ii SloT. Konjic. Ivan Leskovšek iz Debra pri Laškem je pri padcu utrpel težje poškodbe na glavi in telesu. Petnajstletni Štefan Mimik :iz Dreši- nje vasi pri Petrovčah se je igral z raz- strelivom. Po roki se je težje poškodoval. Avgust Pasero iz Tmovelj si je pri padcu s kolesa zlomil obe roki. Martinu Li'ix)všku je pri delu na cesti brizgnil v obraz katran in ga močno opekel. Maks Kopušar je zaradi okvare na ko- lesu padel na teharskem klancu in se poškodoval po rokah in telesu. Sedemletna Majda Blatnik iz Vinske- ga vrha pri Slivnici je padla z di-evesa in se poškodovala po rokah. Stanislav Kitak se je pri delu z raz- beljenim svincem oF>ekel na očeh. Vinko Robida iz Brasiovč si je pri padcu zlomil nogo. Petnajstletna Karolina Zagode je na Starem gradu pri padcu po pečinah do- bila pretres možganov. Sedemletna Anica Ojstršek iz Rifen- gozda pri Laškem je po domnevi padla s kozolca, utrpela pretres možganov in notranje krvavitve. Viktor Beve iz Celja je zaradi okvare na kolesu padel in se poškodoval na glavi. V Brodeh pri Vranskem sta trčila osebni in tovorni avtomobil. Skoda je ■precejšnja, lažje poškodbe pa so utrpeli Stane Zigon in Stane Bohorič iz Ljub- 1.1 ane in Marjan Gašperšič iz Krope. Zdravijo se v celjski bolnišnici. Rok Kopitar OB NJEGOVEM 35-LETNEM JUBILEJU ŠOFERSKE SLUZBE Kdo ga ne pozna, našega ljubezni- vega, prijaznega, ustrežljivega in vzor- nega šoferja Roka? Po vsem Celju in po vsej Savinjski dolini ga kličejo z njegovim rojstnim imenom. Ko je dne 1. julija po zahodu pekočega sonca za hip prisedel k prijateljski družbi, se mu je nehote izvil iz krepkih prsi ra- dosten vzklik: 35 let za volanom! Le redki so izvedeli za to skrivnost. O sebi ne govori rad. Rojen dne 13. 8. 1898 v Gornjih Ga- meljnih pri Ljubljani, se je leta 1919 kot zaveden Slovenec znašel kot pro- stovoljec v Malgajevi četi na Koroškem. Takrat je prevzel zaplenjen avstrijski kamion in začel voziti municijo na fronto koroškim borcem. To je bil za- četek njegovega šoferskega poklica. Po kratkotrajni službi pri pivovarni Uni- on je začel voziti poštni avtobus iz Celja v Logarsko dolino. Z enim samim vozilom je brez večjih okvar in nesreč na tej zelo nevarni progi prevozil pol milijona kilometrov. Ko je v novi Ju- goslaviji prevzelo to progo podjetje SAP, je postal tovariš Rok njegov naj- zvestejši uslužbenec. Se danes ga vidimo, kako z veseljem in izredno previdnostjo opravlja svojo odgovornosti polno službo. Z nenavad- nim zaupanjem se predajajo potniki v njegovo varstvo, da jih brez nezgode prepelje od Celja do Logarske doline in zopet nazaj. Z njegovo težko službo je povezano nešteto uslug, ki jih naš jubilant postrežljivo in požrtvovalno opravlja za svoje potnike, prijatelje in znance. Rok je tudi velik ljubitelj mla- dine, pa tudi ona ga spoštuje in ljubi. 32 let vožnje na tej svetovno znani ro- mantični progi mu je v ponos in ve- selje. Dragi naš Rok! Sprejmi naše čestitke k svojemu lepemu jubileju! OB SLOVESU OD TOVARIŠICE MICKE NOVAKOVE Te dni smo se za vedno poslovili od tovarišice Micke. Več let jo je mučila težka bolezen in zadnje mesece je še oslepela. Kljub svoji bolezni je bila na- smejana in šaljiva, delovna in neutrud- Ijiva vse dotlej, dokler je ni bolezen izčrpala in priklenila na bolniško po- steljo. Micka Novakova se je rodila v kmečki hiši Kučarjevih na Strmci pri Laškem. Bila je zavedna Slovenka. Vključila se je v narodnoosvobodilno bor*bo in dela- la kot obveščevalka. Hodila je na javke s košem na hrbtu, pod pretvezo, da na- bira zelenje za vence, na dnu koša pa je nosila razna poročila partizanom. Na teh poteh se je večkrat srečala tudi z nem- škimi patruljami, pa se je vedno srečno izmotala. Po osvoboditvi je svoje delo nadalje- vala v raznih odborih. Med prvimi je bila sprejeta v organizacijo ZB, kjer je bila delavna vse dotlej, dokler je ni bo- lezen priklenila na posteljo. " V Laškem je pomagala pri vseh de- lovnih akcijah, čeprav ni bila več mlada. Tudi pri raznih nabiralnih akcijah je Micka vedno najbolj uspela. Draga Micka, Tvoje delo je bilo uspeš- no, ker si ga opravljala z ljubeznijo in zanosom. Zato nam boš povsod manj- kala. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Dan šoferjev so proslavili tudi šoferji mozirske občine. V počastitev dneva je priredilo društvo šoferjev mozirske ob- čine v Smartnem ob Paki kratko sve- čanost nato pa so z okrašenimi vozili krenili v povorki skozi Mozirje po Zgor- nji Savinjski dolini do Šentjanža pri Re- čici ob Savinji, kjer je bil zaključek proslave. Proslave in povorke se je udeležilo nad 50 šoferjev s prav tolikim številom motornih vozil. Na področju mozirske občine je letos izredno bogata čebelna paša, tako da imajo čebelarji polne roke dela. Izredno dobro medi jelka. Tako dobre letine za medenje jelke čebelarji že dolgo ne pomnijo. Najboljše področje za medenje je v okolici Bočne, ker so v neposredni bližini ogromni gozdovi jelke. Medenje je tako močno, da so tla pod drevjem kar lepljiva od medu. V Bočni in njeni okolici je trenutno na paši okoli 500 tujih in 200 domačih čebelnih panjev. Poleg čebelarjev iz Gorenjske in Ptuja so na pašo pripeljali čebele celo iz Sla- vonskega Broda. Da je čebelna paša iz- redno bogata nam dokazuje tudi to, da dajo večji panji dnevno od 3 do 4 kilo- grame medu. Seveda pa je to odvisno' tudi od vremena. Računajo, da bodo ne- kateri čebelarji dobili tudi do 1000 kg ali pa še več medu. ^ Na nedavni seji upravnega odbora Gozdarsko-kmetijske proizvajalne po- slovne zveze Mozirje so med drugim razpravljali tudi o oddvojitvi posameznih ^ zadružnih obrtnih obratov od KZ, kar je v skladu z resolucijo o perspektivnem razvoju kmetijstva in zadružništva pri nas. S tem v zvezi bodo v kratkem sklicali sestanek s predstavniki vseh KZ v občini, na katerem se bodo pogovorili kako bodo te stvari rešili. Glede izkoriščanja zadružnih strojev so ugotovili, da so le-ti slabo izkorišče- ni. Zato so sklenili predlagati vsem KZ, da pristopijo k organiziranju vaških strojnih skupnosti, potom katerih bi bili zadružni stroji bolje izkoriščeni. Največ so govorili o načrtnem pridelovanju se- menskega krompirja. Sklenili so, da bo treba v bodoče pristopiti k organizi- ranju večjih skupnih površin. Sedanje pridelovanje je preveč raztreseno po raznih manjših parcelah. Precej razpra- ve so na seji posvetili tudi kooperaciji med zadružniki in KZ. Ta bi se lahko na raznih področjih še precej razširila. Množične organizacije mozirske obči- ne se že nekaj dni marljivo pripravljajo na praznovanje Dneva vstaje slovenske- ga ljudstva. Na večer pred praznikom bodo po vseh višjih hribih zakurili kre- sove. Proslave bodo skoraj v vseh več- jih krajih v občini. V Solčavi bodo iz- ročili svojemu namenu nov Zadružni dom, ki je eden najlepših v mozirski občini. V Smihelu nad Mozirjem bodo svečano zaključili elektrifikacijo kraja in bližnje okolice. Ta svečanost bo po- vezana s kulturnim programom doma- čega prosvetnega društva. Organizacije ZB in ostale organizaci- je bodo obiskale tudi znane partizanske kraje in grobove padlih borcev. Aktiv mladih zadružnikov pri Kmetij- ski zadrugi Ljubno je priredil zanimivo ekskurzijo, katere se je udeležilo 4& čla- nov aktiva. Ogledali so si plantaže malin in črnega ribeza na Kmetijskem posestvu v Vodicah, živino na Kmetijskem go- spodarstvu Smlednik in žrebčarno v Li- pici. Večino stroškov so krili mladinci & sredstvi, ki so si jih nabrali v preteklem letu z uprizoritvijo dveh iger. Lovsko di-uštvo v Ljubnem, gradi na Kernezu v bližini zadružnega pašnika novo lovsko kočo, ki bo primerna tudi za planince, posebno obiskovalce Travnika in Kamna. Kočo grade v višini 1.600 me- trov v glavnem s prostovoljnim delom in s prispevkom Kmetijske zadruge, ker bodo v koči tudi prostori za pastirje. -ko«. NOVICE IZ ŠENTJURJA Na svoji zadnji seji je Svet Svobod in. prosvetnih društev razpravljal o delu posameznih društev. Nekatera so bila zelo uspešna in so svojo nalogo zadovo- ljivo opravila. V sedežu občine — Šent- jurju pa je delo porazno, le pevski zibor in tamburaši so reševali čast, kakor so vedeli in znali. Ze dejstvo, da je gasil- sko društvo uspelo ustanoviti ženski pevski zbor, kvintet godbenikov in ima- jo v načrtu odrsko prireditev, dovoJj zgovorno priča o »dejavnosti« prosvet- nega društva. Se pevci ga zapuščajo in. »gredo med gasilce«. Ljudska univerza dela samo na papirju. V jeseni bo ob- činski festival, na katerega se bodo mo- rala društva temeljiito pripraviti. Ob tej priliki je umestno pripomniti, da na- loga prosvetnih društev ni samo sode- , lovanje na festivalu, potem pa spanje — do prihodnjega festivala. To je čisto navadna Potemkinova vas in posnema- nje vrane, ki se je opremila s pavjim perjem. Tudi s knjižnicami ni vse v re- du. Nimajo niti enega popolnega izbora kakega ponîembnejsega pisatelja, knji- ge pa so večidel starejše izdaje in slabo, ohranjene. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI HMELJ, DIVJI IN PRAVI Kmetijski zadrugi Šmartno ob Paki je bilo od merodajne strani sporočeno, da bodo na našem terenu letos uničevale divji hmelj mladinske brigade. To se je res zgodilo v Spodnji Savinjski doli- ni, medtem ko so nas pozabili. Sre- ča pa je v tem, da so ga pri nas pro- stovoljno uničevali učenci višjih razre- dov osemletke, zadnje dni pa tudi mla- di zadružniki, ki so imeli pri tem delu. prav lepe uspehe. Nauk za bodoče letor Sami storimo, kar zmoremo in ne ča- kajmo pomoči od drugod! Hmelj se je рк) zadnji toploti in dežju izredno popravil. Po dosedanjih izgledih sodeč, če ne pride kaj vmes, bo hmelj na našem področju najlepši. Tako me- nijo tudi strokovnjaki. DELO HITRO NAPREDUJE Kmetijska zadruga Šmartno ob Paki gradi novo hmeljsko sušilnico v Rečici ob Paki. Delo na njej izredno hitro na- preduje. Upajo, da bo do konca julija že pod streho. Kotnik Zorko IZ KONJIC Proslava Dneva vstaje Odbor Zveze borcev v Slov. Konjicah, skupaj z ostalimi organizacijami, je že pripravil program proslav za prazno- vanje Dneva vstaje. V okviru tega je predvideno, da se bodo med seboj iz- merili strelci za pokal, ki ga bo dala ZB. Isti dan, to je v nedeljo popoldne pa bodo konjiški gasilci dali v uporabo nov gasilski avto. Na tega so čakali že dalj časa, saj je dosedanji že več ali manj odslužil svojemu namenu. Za no- vega je precej finančnih sredstev pri- spevala tudi konjiška občina. V kolikor bo ugodno vreme, pripravljajo člani ZB tudi manjša taborjenja, kurjenje tabor- nih ognjev in obujanje spominov na partizanske dneve. OBNOVLJENI GROBOVI NA FRANKOLOVEM Grobova 100 talcev na Frankolovem sta bila pred kratkim precej prenovlje- na. Na pobudo Zveze borcev sta konji- ška občina in Vrtnarska šola iz Medloga pri Celju uredili njihovo zunanjost z dovozom zemlje ter nasaditvijo novih rož. Na oba grobova sta bili tudi na novo postavljeni kovinski tabli, to je prepis ukaza o obešanju talcev. Kot je znano, so bile prejšne pred nekaj mese- ci odnesene neznano kam. L. V. Trgovsko podjetje Celje, Trg V. kongresa V poslovalnici »Hmeljar« na Trgu V. kongresa 1Ж v poslovalnici »Solčava« T Prešernovi ulici Vas postrežemo z vsakovrstnim bla- gom najboljše kvalitete! — Svojim odjemalcem čestitamo k prazniku mesta Celja 1§. JULIJA — Stev. 27 Ф STRAN 11 Šport Atleti so „spfegovorilV v Maribofu ( Е1.ЈЛМ OSVOJILI POLOVICO YSKH M02i\IH FRVHI MK.ST fred kratkim se je začela sezoua velikih »tititskih prireditev. Začele so atletinje s tro- jjoji'in Srbiju -Hrvatsku Sloveniju v Vuljevu. .SloM'i'sku rcpri'/.t'iitaiicu (6 od 14 tekmovalk je ^ilo i/ Celja) je kljub nekaterim nevšečnostim sladilu prepričljivo zmago. Posebno je zablestela ¿Ipu Šikovec, ki je v neposredni borbi s svo- jimi najhujšimi konkurentkami dokazala, da je trenutno najhitrejša Jugoslovanku. To zgovorno priča tudi izenačen državni rekord na ÍOÜ m. Na olimpijskem stadionu v Atenah, kjer so bile pr\c moderne Olimpijske igre, je bil dvo- boj mladinskih reprezentanc Orčije in Jugosla- vije. Čeprav favoriti, so Jugoslovani doživeli težek poraz. Dosegli smo samo tri zmage, od teh sta dve >celjskif: Roman Lešek je zmagal v skoku s palico z rezultatom 4,'M), Kač pa v kopju д metom 59,(>4 m. Odličen je bil tudi Naraks v teku na 1500 m, saj je dosegel rezultat 4:02.2 in Jrugo mesto. Preteklo nedeljo je bilo v .>^ril)oru 11. repub- liško prvenstvo za člane in članice. Med 10 društvi s približno 150 tekmovalci je imel celjski lladivur z 38 atleti in atletinjutni najštevilnejšo ^kipo. Pred nekaj manj kot 1000 gUnlulci .se je v zelo dobri organizaciji odvijal dvodnevni spo- red. Na 100 metrov je zmagal Lorger z 10.8 brez prave konkurence. Ista slika se je ponovila na 110 m zapreke, vendar je čas dragocenejši: 14.4! V teku na 400 m so bili C'eljani nedosegljivi, saj -so zasedli prva štiri mesta. Zmagal je Vipotnik ^ 50.3 pred Zupančičem in Cajlinom. Na 400 m zapreke pa j<> bil prvi Zupančič pred Kopitarjem, zmagovalci so bili še Vipotnik na 800 m. Naraks aa 15(K) m. Mule na 10 km. štafeta Kladivarja 4x400 m. Kopitar v metu kopja. Peterka v metu Jiska, L(išek v skoku ob palici. Brodnik v skoku T višino, med ženskami pa Slauinikova na HOO m ■ B Celesnikova v metu diska. Omeniti je treba drantatično borbo na 1500 m, Jo katere je [)rišlo zaradi neobičajnili tehničnih ovir (zmagovalec Naraks si je moral pravzaprav ves tek držati hlačke z rokami). Važič ni na.sto- pil zaradi poškodbe na nogi. Junak 11. prvenstva je l)il Lešek, ki je izven konkurence premagal Lukmuna in Milakova. Drugi junak, čeprav manj zapažen, je bil Brodnik. .Nastopil je v štirih di- sciplinah: v skoku v višino je zmagal, v troskoku in palici je bil drugi, v predteku na 110 m ovire pa je dosegel čus 15.7. Veliko upunje je, da se bo razvil v zelo dobrega dcseterobojca. Moška ekipa Kladivarja je opravičila zaupanje, ženske pu so z ozirom na položaj, ki ga trenutno zavzemajo v Jugoslaviji, precej razočarale. Ze- lo se je poznala odsotnost Sikovčeve, čeprav je štafetu tudi brez nje imela v zadnjem delu proge že ? metrov prednosti, potem pa - izgubila pa- lico. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra in moramo priznati, da so domačini opravičili zaupanje. Republiško prvenstvo pa le ni bilo brez senc. Tekmovalcev je bilo v primeri s prejš- njimi prvenstvi sicer več, vendar je manjkala vrsta dobrih tekmovalcev. Ne bi se ^melo zgoditi, da sta v teku na 5 in 10 km nastopila samo dva tekmovalca. Republiško prvenstvo je bilo zelo važno tudi zaradi najnovejše določbe AZJ. Na državnem prvenstvu lahko nastopijo samo udele- ženci republiškega prvenstva, no, bomo videli . . . Л' nedeljo bo v Ljubljani državno prvenstvo za posameznike, ki velja obenem tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki se bo še ta mesec pomerila z Avstrijo (moški) in Madžarsko (ženske). Iz C'elja so uradni kan- didati Lorger. Vipotnik. Važič, Zupančič, Lešek, Kopitar J., Slumnikova, Sikovčeva in Celesniko^ va (disk). Vsem tekmovalcem želimo kar največ uspeha, predvsem pa upamo, da bo C'ajhen v teku uu 400 m zapreke dokazal, da se je AZJ v svoji sodbi o njem zmotila. Državno prvenstvo bo tudi odločalo o izbiri tekmovalcev, ki bodo nastopili na velikem tekmovanju v Moskvi. Beseda o celjskih plavalcih že dobrih šest let obstoja v Celju plavalni; klub, ki se je v zadnjem času preimeno'val v; iPK Neptun. Javnosti so se celjski plavalci več-^ krat predstavili v paraoah oh večjih praznikih.l svojega športnega znanja ■ pa niso utegnili po-; kazati, ker pač (!()sie.i ni bilo za t« šport potreb- nega športnega objekta. Ker smo sredi vročih juljiskih dni ill obenem sredi [ilavaine sezone, •smo se obrnili na pridsednikn kluba tovariša Ložarja, da nam pove kaj več o njihovem delu. 250 AKTIVNKGA ČLANSTVA >Zivljenje v našem plavalnem klubu je kaj pestro. Že šest let se ubadamo s tem športom, tía «eprav nismo imeli osnovnih pogojev za delo. Vsak Celjan dobro ve. da se v Savinji lahko le koplje, ne pa izpopolnjuje v športnem pla- vanji;. Prvič je struga Savinje izredno nizka, da ■so plavalni gibi onemogočeni, drugič pa je voda preveč deroča, da bi lahko smotrno kontrolirali plavalni trening. .Sevrdi- ne moremo govoriti tudi •o treningu startnih skokov in obratov, ki so se- stavni del vsake plavalne šole. Po zaključku lanske plavalne sezone, kjer so nas predvsem razveselili s svojimi uspehi vvaterpolisti. smo prešli na delo v telovadniej. Imeli smo red/K treninge dvakrat tfedensko. ki s" jih jo udeležilo povprečno po 50 mladincev. Sploh -in(i lahko ve- deli velikega števila članstva \ našem klubu. Kar 250 mladih ljudi - pioiiirj^'v iii illudine — je v naših vrstah, tuko da smo po štvivilu članstva najmočnejši plavalni klub v Sloveniji.t Kako in kje se pripravljate za novo sezono':' »Omenil sem, da sino v zimskem času imeli Vadbo v telovadnici, kjer so se mladi ljudje naj- bolj veselili kanvusa, naprave za vadîjo skokov v vodo. Spomladi so našj ljudje hodili na tre- ninge v pokriti bazen v Laško, z mesecem majem pa \ odprti bazen v Rimske Toplice. V Rimskih Toplicah iniairio redne treninge vsako nedeljo, med tednom pa se vrši vadba v Ložnici. kjer so si naši člani sami uredili skromno plavališče ■skromnih dimenzij. ^ Ložnici lahko plavajo -zopet le na razdalji 20 metrov, globina vode je 1.20 III. kjer je mnirjeii tok vode. zopet pa ni pri- prav za startiK' skoke in obrate. Te stvari so Zelo važne na tekmo\aiijih in naši plavalci na tekmovanjih zato izgubljajo dragocene sekun- •«le . . . Te dni boKot športni delavec dobro veste, da ni možen »apredek brez športnih naprav! Tako tudi letos *e ne moremo raćn;uiti na posebne uspehe naših plavalcev v pLivalnih oi.^ciplinah. Vendar bodo moški obdržali svoje pozicije, rezultate pa celo '»joljšali. Slabše strjimo pri ženskah, kjer smo izgubili precej dobrih m;èi. Za seboj pa imamo mladino, ki bo s piidobitv-ijo plavalnega bazena hitro napredovala. N^ajmočnejši smo pač v water- polu, v igri, za kaiero se navdušujejo vsi naši plavalci. Гако smo se uvrstili v preteklem letu II.ed 6 najboljših sb,venskih ekip in bomo letos sodf'Ieiuli v kvalitetni slovenski ligi. Za seboj pa iniumo še 5 vigiune ekipe, od katerih se bosta niladiiiska in pionirsku potegovali na repub- liškem );veii>^tvu za najvišji naslov.«: Kd.ij bo (4\(.:uev plavalnega bazena? jS treningi v plavalnem bazenu bomo pričeli že konec tega mesecu. Vendar bo svečana otvori- tev te najlepše plavalne športne naprave v Ju- goslaviji šele v zadnjih dneh avgusta, ker je treba poleg samega jilavulnega bazenu primerno urediti tudi okolico. Zu otvoritev bazenu pri- pravljamo nočne propagandne tekme s sodelo- vanjem najboljših slovenskih plavalcev, ob za- ključku avgusta in prve dni septembra pa velik turnir v waterpolu s sodelovanjem najboljših jugoslovanskih ekip. ki so v Evropi med naj- boljšimi. To bo kvalitetni turnir za veliko na- grado C^elja, ki bo naša vsakoletna tradicionalna prireditev. Za propagando plavalnega športu pa nameravamo v bližnji bodočnosti organizirati C'eljanom vsaj enkrat na leto kvalitetno med- narodno plavalno prireditev.t S kakšnimi težuvumi se trenutno borite? »Prebrodili smo najhujše. Pred dvemi leti smo bili pred alternativo — ali delamo še naprej pod nemogočimi pogoji ali pa razpustimo klub. Izbrali smo j»rvo varianto! Z vsemi močmi .smo se zadnji dve leti vrgli v delo za postaviíl'v pla- valnega bazena. Vsi naši požrtvovalni alificiranega ključavničarja Pogoji za sprejem: • /a kemične laborante — predpisani izpit, prednost imajo ahsoloN enti laboratorijske šole v Rušah. /a delavce v proiz\odiiih obratih imajo prednost kvali- ficirani in ])()lk.\alificirani delaxci kemične stroke oziroma de- la\(i. ki so že delali v kemični industriji. Za ostale delavce veljajo običajni pogoji. Vsi prosilci mora.jo biti fizično in duševno zdravi ter vo- .jaščine prosti. Plača ])o tarifnem pravilniku. Ponudbe vlaga.jte pri tajništvu podjetja, Celje, Cret 117 ali pa se zglasite osebno v tajništvu podjetja. TOVARNA ORGANSKIH BARVIL. CELJE Komisija za podeljevanje štipendij pri DS Železarne Štore RAZPISUJE na podlagi »Temeljnega zakona o štipendijah« (Uradni list FLRJ, štev. 32 55) naslednje štipendije: 1 za Tehniško visoko šolo — metalurški oddelek (IV. let.) 2 za Tehniško srednjo šolo — kemijski oddelek 2 za Ekonomsko visoko šolo 3 za Mojstrsko šolo — metalurški oddelek 1 za Višjo šolo za socialne delavce 1 za Srednjo šolo za medicinske sestre Stipendije bodo podeljene v višini, kot jih predvidevajo zakoniti predpisi. Interesenti naj pošljejo lastnoročno prošnjo. Prošnji je treba priložiti kratek življenjepis, podatke o šolski izobrazbi, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o prejemu otroških doklad. Prednost pri enakih pogojih imajo otroci delavcev in usluž- bencev Železarne Štore ter otroci padlih borcev v NOV. Prošnje dostavite najkasneje do 10. avgusta 1957 perso- nalnemu oddelku Železarne Štore. Objave in oglasi KOMISIJA ZA STIPENDIJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŽALEC RAZPISUJE na osnovi 22. in 29. člena Temeljnega zakona • štipendijah (Uradni list FLRJ, štev. 52/1955) POGODBENA ŠTIPENDIJSKA MESTA za šolanje na naslednjih šolah: 1. Učiteljišče: 2 2. Višja pedagoška šola: i 5. Šolo za knjižničarje in arh. pomočnike: 1 4. Višja šola za zobne instrumentarke: 1 5. Višja šola za socialne delavce: 1 6. Administrativna (dvoletna) šola: 1 7. Babiška šola: 1 Štipendije bodo dodeljene za čas, ki je pro- silcem potreben za dokončanje študija in v mejah Odloka o višini štipendij. Rok za vlaganje prošenj je do 28. avgasta 1957. K prošnji, ki mora biti kolkovana s 180 din državne in 95 din občinske takse, je priložiti naslednje priloge: 1. Življenjepis 2. Potrdilo o vpisu v šolo 3. Overovljen prepis zadnjega šolskega spriče- vala (vpisani dijaki predlože potdilo o opravlje- nih izpitih) 4. Potrdilo o premoženjskem stanju družine 5. Potrdilo o prejemanju ali neprejemanju otro- ških dodatkov 6. Mnenja pristojne organizacije LMS ali SZDL o prosilcu in družini. Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega teror- ja, prizadevni dijaki iz socialno šibkih družin in prosilci, katerih stalne bivališče je na območj« Občinskega ljudskega odbora Žalec. Komisija ne bo upoštevala prošenj, ki bodo pomanjkljivo kolkovane. katerim ne bodo prilo- žene priFoge in tndi ne prošenj, ki bodo prispel- po navedenem roku ali za nerazpisana mesta. Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Žalec TRCrOVÍTKA PODJETJA IN TRGOVfNE na pod- ročju ObLO Celje pozivamo, naj za občinski praznik primerno okrase izložbe. Svečanosti se bodo pričele že 19. julija. — Prav tako pa naj vsa trgovska podjetja in trgovine okrase izložbena okna za Dnn vstaje. Trgovinska zbornica za okraj Celje ZAHVALA Vsem. ki so ob nenadni smrti naše nepozabne mame. ŠIRŠE MARIJE. izrekli sožalje. darovali vence in cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo našo zahvalo. Prav posebno se zahvaljnjemo pevcem DPD in ZB za poslovilne besede pri odprtem grobn. Prebold, 18. julija 1957 Žalujoči Siršetovi PRODAJA Pogrebni zavod Celje prodaja po sklepu UO razne avtomobilske dele. in to: »Mercedes« 170 W. kompleten stroj, ком- pleten menjalnik, skoraj nov diferencial sprednji in zadnji most, ter karoserijo »Kabriolet«, ñor» šasijo, ter ostale dele. Vse v dobrem stanju. »Wanderer«, kompletni rezervni stroj, geme- ralno popravljen. Prednost nakupa imajo državna podjetja i» ustanove. V kolikor do 15. 8. 1957 zavod ne bo razprodal gornjih delov, se bodo prodali privatnikom. Cene so ugodne oziroma po dogovoru. PRODA.M po ugodni ceni motor PUCH 250 cm\ tip Si3 v voznem stanju, po generalnem popra- vilu. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. PRODAM pohištvo, spalnico in kuhinjo (kom- pletno). Naslov v upravi lista. PRODAM kozarce za vlaganje. Roza Zamparuti, Celje, Prešernova ulica (nad Koprom). PRODAM poceni jedilno omaro, razstegljiv* mizo (hrastov les) in predsobno steno. Vprašati pri Kompcršek, Petrovce 6. PRODAM ugodno dobro ohranjen stoječ zidam štedilnik in gospodinjski hladilnik za led. .Muršec. Šentjur pri Celju 56. PRODAM poceni zaradi preselitve kompletne belo spalnico. Vprašati: Celje, Mariborska cesta 40-1. PRODAM malo. ograjeno stavbno parcelo oV Mariborski cesti. Naslov v upravi lista. PRODAM poceni radio (amaterska izdelava) т dobrem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM posestvo (25 arov zemlje). Orešnik .\nton. Prožinska vas, Store. PRODAM kredenco (mecesnov les), umivalnik z marmornato ploščo in brušenim ogledalon, mize. stole in razno, po zmernih cenah. Vpra- šati: Mastnak, Celje. Zidanškova 7. ZOBOTLHNIKI - POZOR! Ugodno prodam nožni vrtulni stroj s kolenčni- kom in z ročnikom, stiskalnico, kivete s stre- meni, grelec »Primus<, vulkanizator, klešče z» ekstrahiranje in različen zobotehnični mate- rial, Smidt .Martina. Laško. n. li. PROD.Л.M čistokrvne nemške ovčarje z rodovni- kom, stare 8 tednov. Hlebec, gostilna Petriček. PRODAM manjše posestvo z gospodarskim p»- slopjeni ob cesti v bližini Celja. Naslov ▼ upravi lista. PRODAM malo posestvo: vinograd, njiva, gozd — blizu Šmarja. Vseljivo takoj. Informacije: Sket, Celje, Jenkova 1 ali Pendelak Kari, Šmarje. KUPIM dvosobno stanovanje. Krojaštvo Zaje, Celje, Miklošičeva 2. KUPIM vilo — hišo, enostaiiovanjsko. podklete- no, s pritiklinami in vrtom v okolici Celja. Naslov v upravi lista pod šifro >GOTOVIN.\<. FA.NT. star 25 let. dober matematik, si želi pri- učiti trgovskega poklica v kakršni koli trgovi- ni. .Naslov v upravi lista. TRCIOVSKI pomočnik s prakso išče službo. Gre f tudi za skladiščnika. Naslov v upravi lista. AVTOKLF.PAR išče službo. Naslov v upravi list«. KATKRA družina ali upokojenka v Celju ali bližnji okolici bi vzela v gospodinjsko skupnost upokojenko, ki ima lastno opremo in ki bi event, s svojimi sredstvi dogradila stanovanj- ski prostor za sebe. Naslov v upravi lista. KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVCE sprejee trgovskega pomočnika in pomočnico mešane' stroke. Nastop službe takoj. Samsko stanovanje zagotovljeno. ♦ RACI NOVODJA, perfekten v industrijskem i« trgovskem računovodstvu, neoporečen, naj- boljših referenc, želi spremeniti službo takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod >Celje ali iikolica«. Z.\MLNJ.^V.\ stanovanja Ljubljaiia-Celje! Eno- sobno sliiovanje. neposredno v centru Ljub- ljane, zamenjam za enakega v Celju, v mesta ali neposredni bližini. Ponudbe na upravo ted- nika pod šifro: >VHTi. 1'HKkl.KT'JKM objavo, objavljeno v maju. glede plačila dolgov za mojim možem Gole Jožetom. Gole Ljudmila, Celje Podpisana PLKSkO Romanu obžalujem s tera žalitve in obrekovanju, ki sem jih zagrešila o tov. KONRADI Žarku, nameščencu iz Laške- ga ter izjavljam, du nimam nikakega razlog« za taka obrekovanja in se mu zahvaljujem, da odstopa od kazenskega pregona zoper mene. Pleško Romana RADIO CELJE NP:DLLJA. 21. julija 12.10 >Poslednja pisma« — oddaja v sporni« ustreljenih talcev 1941 PONKDELJLk, 22. julija Prenos sporeda Radia Ljubljana TOREK, 25, julija 14,55 Želeli ste poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vme.s objave 15,00 -17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Maurice Ravel: Bolero 17,45 Nastop pionirskega pevskega zbor« ix Vi- tanja p. v. Katarine Nagode SRhJíA. 24. julija 14,55 Želeli ste - poslušajte! t4,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,(KI -17,00 1'renos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Hainmonrl orgle v ritmu 17,50 Kulturnik obzornik 17.55 Havajske melodije 17.45 Poje Koninrni moški zbor p. v. Kgoiia Kniieja B CETKTEK. 25. julija 14.5'i Želeli ste - poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 -17.00 Prenos sporeda KL 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Igra Celjski instrumentalni kvintet 17,55 5 minut za naše gospiMlinje 17.40 Nekaj laktov koncertne glasbe 17.45 >Do nesreče je prišlo . . .< Reportaža z naših cest PETEK. 26. julija 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00 17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Male orkestralne skladbe. Igr« orkester p. v. Felixa Tauberta 17,55 Gospodarska vprašanja 17,45 Poje mladinski pevski zbor IL gimn. p. v. Jiirčka Vrežeta SOBOTA. 27. julija 14.55 Želeli ste poslušajte! 14.50 Zabavna glasba. vB:ies objave 15.00 17.00 Prenos sporeda RL I'.ÜO Domača kronika, reklame in objave 17,20 Za vsakogar nekaj í KINO UNION, CELJE Od 14. do 22. VIL: >Vzhodna in zahodna stran<, ameriški film Od 25. do 26. VIL: >l)allas<. ameriški barvni film KINO METROPOL, CELJE Od 1'». do 22. VIL: >Vrni se stric Vili<, ameriški barvni film Od 25. do 26. VIL: >Moj vohunček«, ameriški film LETNI KINO, CELJE Od 15. do 19. VIL: >Scampolo<. italijanski film Od 24. do 24. VIL: >Plaža<. ameriški barvni film MORSKI PES »Torej ne greš?« »Saj sem td že sinoči povedala ...« »Sinoči. Zakaj ne takrat, ko sta naju eosedova povabila. Ti morda ni dobro?« On je stal pri oknu, okleval in se ogle- doval za drobnim oblačkom, ki bi mu prišel prav za izgovor, češ, nevihta bo. Ona pa je izgovor že našla. On ji ga je ponudil. Sama se ga v raztresenosti ni mogla domisliti: »Res. Ni mi dobro. Ta vročina...« »Sicer gresta lahko onadva sama,« se je izmikal. Ona pa hitro: »Jezna bosta. Gotovo že čakata ...« On je ugibal, kakšen je bil vzrok, da ga ' tako vneto pregovarja. Ze od sinoči.. Sinoči? »Ti, če res grem, da mi ne boš kakšne zagodla. Sinoči te je oni v baru kar po- žiral z očmi. Pazi se. Takšni so nevar- ni ...« »Saj ni morski pes, da bi me snedel,« je rekla kct zasanjana bolj zase. Toda pri priči se je ovedla, ko j'e srečala nje- gov dvom.ljiv in osupel pogled. »Prav. Pa grem,« se je nenadoma od- ločil. »Se ne boš poslovil?« je pohitela in nastavila ustnice, zavedajoč se, da taki po navadi potem sploh nikamor ne gre- do, temveč opreza j o za prvim vogalom. Vesel in razočaran hkrati jo je polju- bu. Ko pa mu je v uho zašepetala »kma- lu se vrni, dragi«, ji je zares nasedel. Sonce se je uprlo na morsko gladino. Barkice čolnarjev so negibno ležale v kotu pristanišča, njihovi gospodarji ipa so leno grizli v srpaste rezine din j. Ona je v senci košate palme skozi sla- mico srkala ledeno limonado. Njen po- gled je na videz malomarno 'pwlzel med èolni in po postavah v njih. Nenadoma pa je vstala m šla ... »Je vaš čoln prost?«, je začebljala za zagorelim, malce slokim moškim hrb- lom. »O. vi ste. Kalcšno naklučje.« On, ki je 'bil oni iz bara, se ni zmenil za njeno osuplost. Pogledal je na uro češ, pozna si. »Veseli me, lepa gospa, da ste prišli. Čeprav pozneje, kot sva se zmenila.« Želela je pokazati osuplost in ugovar- jati, da se prejšnjega večera sploh ne spominja več dobro, toda ko je videla njegove malce porogljive oči, ki so do- kazovale, da njenim slučaj,em prav nič ne verjame, se je tudi ona nasmehnila. Potem je opazovala, kako se mu krčijo in sproščajo mišice v bronastem telesu. Gledala ga je z naslado... Bil je podoben... Smešno, še zdaj, ko je imela pred sabo živo podotoo, se ni spomnila tistega lepega antičnega Grka, zaradi katerega je v gimnaziji odnesla v klop lepo »gajžljo« ... Po večer j ala sta v zakotni krčmi, po- tem sta šla pod zvezdnato nebo, k obali. Božanska noč. Brezkončnost lučic na ne- bu in morske daljine. Stopala je ob njem, oprta na njegovo ramo in s priprtimi očmi: Nenadoma se je razveselila kot otrok: »Apolon!« Zaploskala je z rokami. »Ni- koli več ne bom pozabila tega Grka!« »Grka?« »Apolon je bil grški bog lepote in ti si mu ... Apolon...« »Povej kaj lepega, Apolon.« »Pjero. dušica, Pjero ...« Položila mu je prst na usta, kakor da se je bolje brez besed prepustiti no- tranji govorici. Brenčanje drobnih črič- kov v vejevju se ji je zdelo kot glasba harf...« »Kje stanuješ? V hotelu?« Odkimala j'e. >Pr;vatno? Kje?« Povedala mu je. Zdelo se ji je, da ne- rede. »Poznam. Greva ...« Začudena ga je pogledala in ujela za trenutek čuden ogenj v njegovih očeh. Izvila se mu je izpod roke... »Domov te spremim. Hladno postaja,« je rekel tudi on hladno. »Hm, Apolon.« >Imaš doma vžigalice?« je dejal pred Trati in se tipal ipo žepih. »Imam. Počakaj me tu ...« Brskala je po kovčkih in razmašliala, kaj je storila, da je postal nenadoma tako tuj. Naposled je držala v roki škat- Ijico in se obrnila. Korak ji je zastal. Bil je v sobi s hrb- tom naslonjen na zaprta vrata. »Gospodinje ni. Sla je v kino. Vem za gotovo ...« je dejal, naglo je obrnil ključ v vratih in stopil proti njej. Oči so mu žarele ... \polon? Ne. Favn ... Izmikala se mu je ... »Nikar se ne pretvarjaj. Nimava dosti časa. Tvoj mož se pripelje že čez dobro uro z avtobusom. Ti si pa res tička. Saj menda nisi ves dan zapravila z mano za lahko noč ...« »Ti si... Vi ste grobijan. Govorili ste, da me ljubite z vso dušo .. »In telesom.« Zgrabil jo je čez pas. »Pust'te me! Vpila bom...« »Da slišijo sosedje? Nisi neumna. Tvoj skrbni mož bi zvedel.. .♦< V trenutku ti- šine so se zaloputnila vezna vrata ... Vpij! Soseda je prišla,« se je skoraj glasno rogai. »Lepo te prosim. Molči...« Groza jo je obdajala. Strah jo je popolnoma pre- pustil njegovim močnim rokam. V tem pa je potrkalo na vrata... On je zaškripal z zobmi in planil — skozi okno. Uredila se je in odprla vrata. Gospo- dinja je ostala kar med vrati: »Slišala sem, kot bi klicali na pomoč, gospa...-« Ona je odkimala in podzavesno po- gledala na okno... »Brez skrbi, gospa. Molčala bom kot grob. Zame je važno, da se moji gostje dobro počutijo. Zato sem počakala na vrtu, ko sem vaju videla pred vrati. Lahko noč, gospa.« On jo je našel objokano v postelji. »Pojdiva domov, dragi,-« je zahlipala. »Dosti mi je te vročine in sploh... .Si slišal, da so v kopališču videli morskega psa. Saj se še v vodo ne bom več upala...-« »No prav. Pa greva. Jutri. Toda nocoj grem za slovo nad ribe in črnino.-« Ni mu ugovarjala. Prvič odkar sta bila na dopustu ... J. Krašovec V NEKI CELJSKI RESTAVRACIJI (6. VII. 1957) O strela! Se včeraj le dva kovača malinovec je pri vas veljal! A danes že tri in še pol kovača naj zanj bi iz svojega žepa dal! Da, da! mi deklica odgovarja. Povem naj, zakaj je danes tako: Pri nas je prejle nekdo večerjal, potem pa je kar izginil v temo. Ni plačal nič in imam izgubo, pa jo na goste vse razdelim. Zato za nocoj sem dvignila cene, da pri^nanjklaja nič t'^rrf,: O, dobro da vem! ko spet vas obiščem. povprašam prej, če morda ni kdo od vas je pobrisal spet brez plačila, pa jaz da mu plačam večerjo zato. Morda pa drugič takole ukrenem, da sam brez plačila izginem skrivaj. Naj plačajo kdaj pa še drugi zame, tako da denar svoj dobim nazaj. GLEDALIŠKI PROGRAM PO POTREBI »Vremenar« bil je v celjskih dneh dežja, da bi lahko nam suho vreme vrnil. Ko pa Ljubljana sušna je bilà, v »Mojstra za dež» se tam je preobrnil. LOČITEV ZAKONA Sodišče naj še dejstvo upošteva, da moja žena stara je postala, da je hudo že osivela reva in me nič več razvnemati ni znala. Prej, ko zvečer je v postelji zaspala, iz ust zobovje vzela je umetno in si čez noč ga v čašo vode dala — to gledati mi ni bilo prijetno. Tako mi iluzije je razbila, da je ljubiti nisem bil več zmožen, srce pa mi je z gnusom napolnila, da je ljubiti nisem bil več zmožen. Prej ko s pištolo samega se počim, si raje k novi sreči pot poiščem in od neljuhljene se žene ločim ... Tako izjavil mož je pred sodiščem. Prizor je bil pač smešen in poučen: Možaku pleša je sijala z glave trebušen in od revmatizma sključen, s hemeroidi je imet težave... Problem poletov je obleka Rakete so dosegle že fantastične viši- ne. Seveda brez ljudi Prrd kratkim je niek Američan dosegel višino 29.000 m Takole izgleda pilot, ki leta v višini nad 13.000 metrov. Pravcata prikazen, mar ne? v posebnem balonu s pripravami, ki so mu omogočile, da je preživel svojo avanturo. Industrija je izdelala letala, ki zmorejo letati izredno visoko. Toda stroj je stroj, ljudje pa so ljudje. Sem in tja se najde kdo, ki je dovolj odporen. Toda za vojno je treba množičnos-ti. Nič čudnega torej ni, če se znanstveniki močno ukvarjajo z zaščitnimi oblekami za pilote. Obleka je problem. Pilotom v višinah in pri poletih z veliko hitrost- jo grozijo od možganske kaipd še številni drugi vplivi, katerim človeški organi- zem ni dorastel. Na sliki vidimo najbolj dovršeno oble- ko pilotov, ki letajo nad 13 kilometrov visoko. Obleka ni samo fantastična na pogled. Je topla (v višinah je peklenski mraz) in vzdrži pritisk. ROBOT »BERTA« KOMPONIRA ŠLAGERJE... Tehnika je navsezadnje posegla še v umetnost. Ko smo prvikrat sl:išald, da bodo stroji nadomestili roke naj spret- ne j šega rokodelca, smo se čudili. Ko so nam sporočili, da stroji-roboti tisočkrat htireje računajo najbolj zapletene raču- nen, smo se čudili še bolj. Tokrat pa, ko je tehnika izdelala elektronsketga umet- nika, smo osupli. Baje to ni nobena šala. Stroja niso iz- delali tehniki s sodelovanjem glasbeni- kov. Ne. Stroj je nastal ob sodelovanju dveh profesorjev matematike Keina in Bolitha. Ti elektronski možgani v pol- nem pogonu »skomponirajo« okoli 4000 raznih skladb zabavne in lahke glasbe v eni samcati uri. »Starši« tega stroja- umetnika so najvažnejša praviia har- monije prenesli v matematične formule, le formule so potem prestavili v ma- gnetne impulse ter z njdmi »-nahranili« elektronske možgane. Zdaj je treiba pritisniti samo na tipke, da poženejo stroj, ki po želji komponira kar hočete. k sreči je ta »umetnik« zelo drag. Kaj bi bilo, če bi bil poceni. 4.00O melodij na uro. Toda ta ameriški »umetnik« kompo- nira. Za njegove »imvetnine« piše tekste znani ameriški pesnik šlagerskih verzov Jack Owens. Kako dolgo? Dokler ne bo- do izdelali tudi robota-pesnika. Osvobodilna borba in Him z vso gotovostjo lahko trdimo, da je bila naša kinematografija rojena v pre- tekli narodnoosvobodilni borbi; Brez perspektivnih izgledov za razvoj v predaprilski Jugoslaviji, je film po osvoboditvi napravil velik korak na- prej; od začetka še kot dojenček, zdaj pa je to že precej razvita industrija, saj je kinematografija do sedaj, če ne štejemo filmov, ki jih bodo predvajali na IV. filmskem festivalu domačega filma v Puli, posnela nad 65 celovečer- nih igranih filmov, poleg tega pa še veliko število tednikov. Filmskih novic in kratkih dokumentarnih filmov. Naš prvi film »Beograd« je bil posnet neposredno po osvoboditvi Beograda. Nobeno čudo ni, da naši prvi filmi ob- ravnavajo problematiko partizanske borbe: »Slavica«, ki pomeni organizi- rani začetek naše kinematografije, je prvi celovečerni igrani fikn. Opisuje borbo dalmatinskih partizanov in zače- tek naše odporniške vojne mornarice Publika je film lepo sprejela, saj si ga je ogledalo okoli 2 milijona ljudi, prav kakor slovenski film »Na svoji zemlji«. Zadnja vojna je s svojimi grozotami, taborišči, herojskim osvobodilnim bo- jem in tisoči in tisoči padlimi zarezala globoko sled v ljudi in zgodovino. Po- vsem razumljivo je, da umetnost ne more mimo tega, tudi filmska ne. To dokazuje 35 igranih filmov, ki posred- no ali neposredno zajemajo snov iz narodnoosvobodilne borbe. Posebno mlajši režiserji, ki so sami sodelovali v njej. Vekoslav Afrič, Radoš Novako- vič, Nikola Popović, Voja Nanović, France Stiglio... so z veliko prizadev- nostjo skušali prikazati vzdušje težkih dni, boj s sovražnikom in boj v ljudeh samih. Res je, da je bilo posebno med prvimi filmi, zairadi šabloniziranja, pretiranega heroizma in črno-bele teh- nike, zaslediti premalo življenjske res- ničnosti, vendar gre ta očitek bolj na račun pomanjkljivega obrtniškega zna- nja, predvsem pa slabih scenarijev. Ve- deti moramo, da je posebno problem scenarijev rakova rana vse povojne svetovne filmske proizvodnje, vendar se to pri filmsko dobro razvitih naro- dih, zaradi dolgoletne tradicije in iz- kušenosti, manj opazi, kot pri nas. Kljub napakam in pomanjkljivostim pa o prenekaterem domačem filmu lahko s ponosom spregovorimo. Posebno mla- dina, ki je imela to srečo, da se je voj- na vihra ni dotaknila, se iz njih lahko marsikaj nauči, še prav posebno pa lju- bezni do domače dežele in ljudi, ki so ji s svojimi življenji omogočil brez- skrbno mladost. < filmih in naš ¿nancí s celjskih gleda' liških desk Bert Sutler v novem filmtt »Rafal v nebo« ŽELEZARNA ŠTORE ŠTORE PRI CELJU Zel. postaja: industrijski tir — Telefon Celje 21-08, Store 1 PROIZVAJA IN NUDI SVOJIM ODJEMALCEM: Valjane proizvode: okroglo, ploščato, kvadratno, šestero- kotno in betonsko železo — valjamo tudi blago z ozko toleranco in drugimi posebnimi pogoji. Odlitke sive litine, proizvodnja vseh vrst valjev, za mlin- sko, tekstilno in papirno industrijo. Nepregorne izdelke: visoko kakovostno samotno opeko in samotni malter. Cene in ostali dobavni pogoji so izredno ugodni! DELOVNI KOLEKTIV ŽELEZARNE ŠTORE ŽELI ZA OBČINSKI PRAZNIK MESTA CELJA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM MNOGO USPEHOV! MARIBOR VAS VABI NA T času od 26. julija do 4. avgusta 1957 Na železnici 25% popust. Velika manifestacija našega gospodarstva, kulture in športa. Bogata razstava industrijskih proizvodov. Velika izbira kmetijskih strojev. Posebna razstava najboljših štajerskih vin. Pestra modna revija. Mnogo kulturnih in športnih prireditev, med drugimi mednarodne moto dirke, velike konjske, jahalne, kasaške in preponske dirke itd. — V unionski dvorani cinema- skopske predstave. — V gledališču »Celjski grofje«. Na razstavišču koncert godb na pihala in harmonikarjev. Za razvedrilo bo na razpolago velik moderen sodoben zabavni park kot avtodromi, vodni vrtiljaki itd. Gospodarska razstava bo v novozgrajenih velikih listnih razstavnih prostorih ob Dravi. Letos je 25-letnica obstoja Mariborskega tedna. Vstopnice bodo izžrebane — dobitki dragoceni: motorno kolo, pralni stroj, škropilnice itd.