lNOVICE Novomašniki 1930. V nedeljo, dne 6. julija ]e ob 7. uri zjutraj prevzvišeni g. nadpastir podelil sveto mašniško posveCenje osmerim letošnjim č.. gg. novomašnikom. (Deveti bo posvečen pa 13 julija.) Nove maše bodo darovali v sledečem redu: Alcjzij Juranovifi: 15. avgusta pri Sv. Križu pri Ljutomeru (pridigar: prelat dr. Matija Slavič.. — Franc Korban: 20. julija v baziliki Matere Milosti (pridigar: P. Gabrijel Planinšek). — Jožef Lampreht: 13. julija pri Sv. Mihaelu nad Šoštanjcm (pr?digar: špiritual Anton Karo). — Franc Modrinjak: 10. avgusta v Središeu (pridigar: pomožni škof dr. Ivan Tomažič). — Rupart Pušnjak: 20. julija (radi bolezni matere najbrže še le avgusta) pri Sv. Lovrencu na Pohorju (prldigar: brat Bogomir Pušnjak). — J»žei SchSndorfer: 27. julija v Stav.m trgu (pridigar: profesor Pavel ŽhoTtnik). — ^ranc Smon: 20. julija pri 8^r. Juriju ob Taboru (pridigar: prefekt Anton Kordin. — Jožef Vojkovič: 23..  julija v TurnišCu (Prekmurje). — Jožef Oberžan: 20. julija v Loki pri Zidanem most.u (pridigar: brat Drago Oberžan). Redek jubilej. V hiši trgovca g. Antona Macuna v Mariboru je praznova' petdesetletnico svojega delovanja, daleč po mariborski okolici in izven nje dobro znanl ter splošno priljubljen vodja manufakturne trgovine g. Avgru~t Winkler, obenem posestnik v priJa5.nem Št. Lovrencu na Pohorju. Svojo življensko pot je pri.el kot vajenec na istem mestu, kjer ga lahko še vsak da^ies vidi. Pač nekaj redkega in goto\o edini slu.aj v našem mestu. Najboljši svedok za njegovo neumorno zvtsto in nesebično delovanje je dejstvo, da je tekom svojih petdeset let os^al v eni in isti hiši, izvzemši sluŁa«a, ko se je njegov šef preselil na Al.ksandrovo cesto, a se po opustitvi trgovine spet vrnil v prvotno hišo. — Svojim trem šefom je bil najboljši in ntijzvestejši sodelavec In svetovalec v p>aveir_ pomenu besede. Čilemu jubilantu kličemo: Še na mnoga leta! Nedelja požarov. Že v nedeljo, dne 6. julija zgodaj so se za.eli v okolici Maribora zbirati temni oblaki iz opasHfega pohorskega kota. Ob pol desetih ie udarila strela v hišo posestnika Sj.engla v Orehovi vasi v župniji Slivnica pri Mariboru. Plameni so objeli Btanovanjsko in gospodarsko poslopje. Ogenj se je razširil tudi na gospodarBko poslopje posestnika in bivšega narodnega poslanca Faleža. Rešili so živino. Vnetemu gasilnemu delu 6 požarnih bramb gre zahvala, da ni pogore_a cela lepa vas. Stanovanjsko in gospodarsko poslopje posestnika Špengla In gospodarsko poslopje Faleža so pogorela. Škoda je velika in krita le deloma z zavarovalnino. Pri tem požaru je ponesrečil plezalec razvanjske požarne brambe. Dobil je opekline, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. — Nad 100.000 Din škode je povzročil požar na posestvu Petra in Marije Leskovar v Črešnjevcu pri Fali. Pogorela so gospodarska poslopja s hlevi vred. Gasilno delo je bilo otežkoCeno radi pomanjkanja vode. Gašenja se je udeležilo pet gasilnih društev. — V nedeljo popoldne je še urezala strela v podružno cerkev sv. Janeza v župniji Selnica ob Dravi. Pogorela je streha ter stolp. Škodo cenijo na 60 tisoč Din. Zavarovalnina znaSa le 35 tisofi Din. Tukaj je bilo še posebno otežkočeno gasilno delo, ker je cerkvica na 490 m visokem hribu in vode ni v bližini. GaBenja so se udeležila tri gasilna druBtva. Silno neurje s točo, udari strele ln požari. Skoro po pettedenskem pomanjkanje dežja in ob.utni sušl je izbuIo nebo v noCi 1. Jullja silno neurje b točo, udari strele in požari nad MeEiško, Mislinjsko in Savlnjsko dolino. Nad Mežiško dolino so se zbrali usodepolni oblaki 1. julija krog 8. ure zvečer in oznanjali med bliskom in gromom hudo uro. Med silnim nalivom se Je vsula kot orehi debela to_a, ki 1e Dokrila polia 15 cm na debelo ln je uničila vse poljske pridelke od Streharskega vrha čez Guštanj proti Uršoli do Podkraja. Ubogi Korošci so silno prizadeti. — Nad Mislinjsko doHno tokrat sicer ni bilo toče, pa siloviti nalivi in udari strele, ki so povzročali požare v temnl no.i. Krog 9 ure zvečer je treščilo pri posestftiku Gregorju Pokeržniku v Pame.ah. Ogenj je vpepelil: hišo In gospodarsko poslopje, ki sta bila pod skupno streho, obleko, živila, tri ovce, ko&o In kokoši. Rešile so si tolikanj težko prizadete slrote le živino in golo življenje. Zavarovalnina je bila le malenkostna. — Že krog pol 10. ure zvečer je užgala strela hlev in gospodarsko ^oslopje posestnice Viktorije Šotl v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Kozolec in gospodarsko poslopje sta pogorela do tal. Uboga posestnica je tem bolj prizadeta, ker jej je umrl mož pred dobrim mesecem. Gorelo je še pa po užigih strele to nofi-tudi na več drueih mestih po Mislinjski dolini. — Istočasno kakor nad Mežiško in Mislinjsko dolino je razsajalo neurje tudi po Savinjski dolini, kjer je bila le ploha z gromom in treskom brez pomembnejših nesreč in vremenskih nezgod ter škode. še o hudi url v Savinjskl dollni. — Naše poročilo o hudi uri v noči od torka na sredo dne 1. in 2. julija v Savinjski dolini moramo izpopolniti v toliko, da je povzro.il udar strele v celjski okolici te-le požare: Jerneju Kožuhu, posestniku v Stražah je noeorel kozolec. Niegovemu svaku Antonu Arzenšeku, posestniku v Zalogu, je uničil ogenj gospodarsko poslopje. Posestniku Jakobu Jakopinu v Lazah je upepelil požar kozolec. Obiski strele so letos pogostl in učinki usodepolnl. Strašna noč. V no_i od 1. na 2. juli.a je okoli 10. ure strela udarila v gospodarsko poslopje posestnlka Petra Sodin v Stranicah. Na senu so spali štirje sinovi in najmlajšega, 12 letnega Ferdinanda je ubila strela kakor tudi tri goveda v hlevu. Sreča v nesreči. Dne 29. junija se je pripetila avtobusu na progi iz Konjic protl Mariboru nezgoda, ki bi bila lahko zahtevala nekaj smrtnih žrtev. Pri hribu pred Slovensko Bistrico je počila os pri zadnjem kolesu. Na srečo je ustavil šofer koj, ko je začutil nesrečo, avtomobil, v katerem se je nahajalo 15 potnikov. Nezgoda bi bila lahko postala usodepolna, ker je omenjeni klanec zelo strm. Telefoni-no pozvani drugi avtoomnibus Je prepeljal potnike v Maribor. Strela užgala planinsko kofio. Žrtev zgoraj opisane hude ure je postala tudi planinska koča pri Sv. Mohorfu nad Laškem. Med etrašnlm neurjem je wdarila strela v n]o In Jo upepelila. Požar. V no.i od 29. na 80. Junija tega leta Je lzbruhnll požar pri posestniku, upokojenem železni.arju Franu Lubeju med Rimskimi Toplicaml in Zidanim mostom. Omenjena posest leži na samem in Je objel ogenj iz do danes nepojasnjenega vzroka hlev in prizidek. Na pomo. prihiteli gasilci so ¦ešiM, kar se Je dalo, vendar je upepeil ogenj hlev. Ltrela nbila mlado mater. Ob razsajanju nevihte v noči od 1. na 2. julija je ubila strela v Letušu komaj 30 letno ženo in gospodinjo Marijo Klančnik. Zadružna Samopomoč v Marlbom javlja vsem članom, da je umrl dne 18. raaja 1930 član III. oddelka Kokol Anton, posestnik v Vumbahu in dne 28. ma.ja 1930 Clanica IV. oddelka Žnida. riC Liza, pos^stnica v Š.avnici. Četu^H nlsta bila rajna niti pol leta Clana, j't društvo izplačalo dedičem lepo podporo. N. v m. p.! Pisarna Emetske zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 daje Clanora Kmetske zveze brezplačno pravne, go« spodarske, stanovske in strokovne nasvete ter pravno zaščito in posreduje zanje z vlogami ln osebno (Pravila § 8, točka 7.). Strašna nesreča na Jadranskem morju. V nedeljo, dne 6. julija ob pol dveh zjutraj se je zgodila v bližini Zadra strašna pomorska nesreča. Italjanski parnik »Francesco Morosini«, ki vozl na progi Trst—Kotor, se je v ozkem Pašmanskem prelivu med Zadrom in Biogradom na morju, ne daleč od Zadra zaletel v naš potniški parnik »Karagjorgje« in ga težko poškodoval. Na naši ladji je bilo 550 potnikov, večinoma Ceških ter poljskih Sokolov, ki so potovali iz beograjskega sokolskega izleta ob dalmatinski obali. Nesre.a je bila tem groznejša, ker se je pripetila v noči, ko so bili potniki pri počitku. Ko je prišlo do sunka, je nastala med potniki nepopisna zmešnjava, Ijudje so kri.ali ter klicali na pomoč. Posadka na »Karagjorgju« je pomirila s težavo preplašene potnike. Iz« pod ruševin so izvlekll 8 mrtvih, 1 težko in 20 lažje ranjenih. Ko je uvidel kapitan naSe ladje, da so poškodbe tako hude, da se bo ladja potopila, ja krenil proti bližnje obali, kjer se mu ]a posrečilo, da je ladja nasedla na naslpino in se otela nevarnosti potopljenja. Nesre.o je zakrivil laški parnik. Metulji zatemnlli solnce. Iz Ploestija v Rumuniji prihajajo poročila, da so obiskale letošnjo &pomlad dolino Prahova kobilice. Sedaj naenkrat pa so se pojavili metuljl v velikanskih množinah in povzro.ajo grozno škodo po poljih ter vrtovih. Metulji so prileteli tako mnogoštevilno, da so zatemnill solnce, ker znaša premer njihovih peruti 8 do 4 cm. Žlvalce so Cudno pisane in so bile doslej naravoslovcem neznane. Iz modernega letalstva. Amerikanska vojna mornarica ima Izmed vseh držav najbolj Stevilno in tudi najbolj mod^rno letalstvo. Za vzlet in pristanek mornariških letal so zgradili Amerlkanci ogromne takozvane materna ladje. Zadnje dni pa je preizkušala amerlSka mornarica vzlet ter prlstanek aeroplanov s pomo.Jo zraCne ladje Loa Angeles«. Pod zra.no ladjo je sido, na katerem visi pritrjeno letalo. — Ako hočejo spustiti aeroplan naprej po raku, poženejo najprej motorje in tl propeler. Ko je propeler v zadostnem eku, sidro avtomatii.no spusti aeroDlan ln ta odletl. Težii n&go rzlet }• pristanek. Ta iznajdba je še poskus, ld _e je izkazal zelo nevaren. — Te dni so se vršile vaje italjanskih bojnih letal. Naenkrat je zaropotalo nad Rimom 300 aeroplanov. Leteli so iznad Rima v okolico nad vas, ki je bila nalašč za te vaje pozidana v afriškem slogu ter so jo obmetavali z bombami vseh velikosti ter strahotnih učinkov. Nove stavbe so bile na mah ruševina in ta uspeh je dokaz, kako dobro so izvožbani ter pripravljeni italjanski letalci. Na srečo v vasi ni bilo ljudi in letalci niso zadell na odpor, ker sicer bi po priznani boječnosti ne bili porušili — vasi! Največji cirkus na svetu. Čisto jasno Je, da je največji cirkus doma v Ameriki, domovini celemu svetu znanega cirkusa Barnum in Bailey. Največji cirku3 je danes celo združen z zadnjim, ki je bil leta 1906 celo v Mariboru in Ljubljani. Največji cirkus je bil ustanovljen od bratov Ringling in obstojs od leta 1884. Tedaj sta pričela brata v vsej skromnosti pod 27 metrov dolgim šotorom, z 22 konji in 11 vagoni brez drugih živali. Povzdiga je razvidna iz sedajce statistike, ki se glasi: 1600 nastavijencev, 735 konj in veg nego tisoč drugih živali, katere prevažajo na potovanjili v 100 dvojnih vagonih. Prl podjetju so celo zaposleni zdravniki, živin.zdravniki, zobozdravniki, pravniki in detektivi ter potujoči učitelji za 600 otrok, ki se vozijo s cirkusom. V posa_aezne šotore gre 15.000 ljudi. Letno obiščejo cirkus 4 milijoni oseb pri 400 predstavah in znaša vstopnina 6 milijon.v dolarjev. Predno prispe cirkus v kak kraj, morajo napraviti statistiki poizvedbe glede premoženjskega stanja dotičnega mesta, bančnih podjetij, i*g_vcev, železnic ter cest in all je ra.unati na dovoljni obisk farmerjev iz okolice. V prejšnjih Casih Je korakal cirkus v mesto v 5 km dolgi paradi; to pa onemogoča danea avtomobilski ^romet. Vse živalsko posebno3ti v cirkusu so pristne. V ujetnlštvu se razmnožujejo le divje mačke, slonl in opice zelo redko. Ogromen kapital tiči v divjih zverinah. ker stanejo levi po 2400 do 6000, tigri 16.000, sloni 17.000, morski slon komad po 40.000 r '¦ Oboroienl uCencl ˇ rnskem mes.n. Iz Moskve javljajo, da je prišlo v Teikovem v okraju Schusi do izgredov šolarjev. Učenci so se oborožili z bodali, nekateri celo z revolverji. Nameravali so pomoriti svoje preve. nazadnjaške učitelje in eden je bil res tudi opasno ranjen z bodalom. Pokvarjena in podivjana mladež si je privoščila več napadov in sovjetska oblast jim ni bila kos. Boljševiška brezbožna setev že gre v klasje. Iz gladujoče Kitajske. Nemec, ki se je vozil po železnici iz Sibirije v Korejo, je srečal na postaji Charbin misijonarja, ki se je vrnil iz groznih pokrajin lakote v dolini smrti \Vei-bo in iz provinc Šan-si, Šen-Si in Kan-Su. Misijonarjevi lasje so bili snežno beli, akoravno so imeli še pred štirimi meseci rujavo barvo. Doživel je grozote: bedo, glad in druge strahote, kakoršnih ni najti nikjer drugje na svetu. Misijonar je zaupal Nemcu med drugim tudi to-le: Na Kitajskem se poteguje toliko generalov za oblast, da je na Kitaiskem presneto malo Ijudi, ki bi poznali po imenu le nekoliko teh vladoželjnežev. Vsak, ki obljubi, da bo pla.al, lahko postane general in zbira vojake po dragi volji. Milijoni Kitajcev so ogroženi od lakote, le malo kedo vpraša, kdo ga izžema in komu da služi. V zgoraj omenjenih kitajskih provincah se preživlja 20 milijonov ljudi od korenin in trave ter zrejo neizogibni smrti od lakote v oči. In ako popade enkrat lakota ljudi, jim ne preostane nič druzega, nego se izseliti z zadnjimi močmi. Za vsako delo in za vsako službo so lz.stradanl na razpolago, samo da se preživijo. In iz teh do smrtl izstradanih revežev rekrutlrajo kitajski generali nustolovci svoje armade. Veliko kitajskih generalov pri.ne z vojnimi pohodi po pokrajini, v kateri se ravno nahajajo. Vodijo svoje armade v smerl, v katerl se jim poljubi. Eden se bojuje tako dolgo, dokler še lahko preskrbl voja§tvo s prehrano, to se pravl, dokler ni dosegel krajev, ki so že v obmo.ju stradanja. Drugl beleži zopet tako dolgo uspehe, dokler vojaki ne zapazijo, da nima več denarja. V tem slu.aju ne preostane vojakom ničesar druzega, kakor da vzamejo orožje in zapustijo poveljnika. Zberejo se v manjše Cete in skrbi- jo z ognjem in mečem za prehrano. Ia teh ljudi sb ustvarjajo roparske bande, ki napadajo ter ropajo in so strah ter trepet kmečkega prebivalstva. Prl nagnjenju k maščobl, protinu, sladiosečnosti izboljšuje naravna »Franz JosefaVa« grenčica delovanje želodca in črevesa in f-sajno pospeši prebavo. Raziskovalci na p^lju zdravniške vede o presnavljanju zatrjuftjo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sij^jne rezultate. »Franz Josefova« gienčica se _obd v vseh lekarnah, drogerijah in špeceri.ftkih trgovinah.