3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995; Vanda Trdani Rdeči in črni Državnozborske volitve leta 1907 na Kočevskem v odboru za volilno reformo so nemško-na- donalni poslanci, sklicujoč se na gospodarsko moč nemškega prebivalstva, 1906 uspeli doseči potr- ditev posebnega "nemškega volilnega okraja na Kranjskem" (Slovenci so v povračilo zanj dobili še sedmi slovenski mandat na Spodnjem Štajerskem). Nemški volilni okraj je obsegal vse občine, ki so imele po statistiki občevalnega jezika leta 1900 nemško večino, ne glede na meje sodnih okrajev. "Razen 21 takih občin v kočevskem sodnem okra- ju, so bile priključene še občina Smuka iz žu- žemberškega. Poljane in Črmošnjice iz novo- meškega ter Planina iz čmomeljskega. Občine s slovensko večino v kočevskem sodnem okraju (Ba- nja Loka, Fara, Osilnica) so bile, čeprav brez direktne teritorialne povezave, priključene sloven- skemu laščansko-ribniškemu volilnemu okraju. Ni- so pa združili s kočevskimi občinami v en volilni okraj (dasi so razpravljali o tem) edine preostale nemške občine na Kranjskem, teritorialno povsem oddaljene Bele peči - ta je slej ko prej volila v slovenskih volilnih okrajih".^ Ko so Nemd na Kranjskem tako z združenimi močmi osvojili poslanski mandat in izsilili formi- ranje dodatnega, dvanajstega volilnega okraja, pa so začeli vleči vsak na svojo stran. Očitno so sledili zgledu svojih slovenskih sosedov ali "krojnarjev", kot so jim pravili. Šeststo let življenja poleg na- roda, ki v pomembnih trenutkih ni - in še danes ne zna - nastopal kot celota z enotnim stališčem, je tudi Kočevarjem zapustil neizbrisne sledi v načinu političnega razmišljanja. Politika je Kočevarje raz- bila na dva, močno nasprotujoča si tabora. "Ta narodič, kakršen je danes, je neka po- sebnost. Iz vsega njegovega dejanja in nehanja se Kočevar lahko šteje za juda med Slovenci. Vse njegovo veselje je trgovati in potovati... Valvasor pravi, da so zelo pobožni. Takšni so bili morda nekdaj danes pa to ne drži več. Kor vsak žid ima npr tudi Kočevar malo sočutja do človeka"? Sled- nje so v času boja za izvolitev kandidata, ki bi bil vreden zastopati kočevski volilni okraj v dunaj- skem parlamentu, dokazovali ob sleherni prilož- nosti. Kočevska je postala bojišče dveh različno mislečih kandidatov oz. njihovih privržencev, ki so sicer ob vsaki priložnosti res dokazovali domiš- ljavost in bojevitost, na celi črti pa ovrgli slovensko hipotezo o boječnosti, vojaški nesposobnosti in flegmatičnem temperamentu "židov".^ Lov za kandidati Kočevarji so se mrzlično lotili iskanja pri- mernega kandidata. Našli so tri, pa se jim tudi odpovedali. Uradni kandidat je bil grof Barbo, neuradna pa profesor Rudolf Peerz iz Ljubljane, ki ga je kandidiral del kočevskega učiteljstva, in pro- fesor Hans Tschinkel iz Prage kot kandidat nem- ške ljudske stranke. Prvemu so se Kočevarji odpo- vedali, ker je bil tujec, za prof. Tschinkla razlog ni bil naveden, prof. Peerzu pa: "...Zadržujemo dih in zbrano poslušamo patetične besede, ki sledijo zdaj: Naš inšpektor Peerz naj bi potai poslanec! Možje kočevske dežele, ne odrivajte sreče od sebe! M učitelji izgubimo Peerza kot inšpektorja zelo neradi (!?). On je naš prijatelj naš brat Toda mi, kočevski učitelji, ljubimo našo zvesto domovino nad vse in ji moramo zato poiskati REŠITELJA".'^ Kot šolnika ga namreč čaka še lepa prihodnost, v politiki pa ga ne gre jemati resno. Prvi krog lova za kandidati je bil torej neuspešen. Toda vsi so upali, da bo v drugo šlo bolje. Ko so 23. januarja 1907 v Kočevju ustanovili Kmečko zvezo, ki naj bi "bi organizirala krščansko misleče prebivalstvo in omogočila močnejšo pove- zavo nemških kmetov iz Kočevja'^, so člani na ustanovnem zborovanju potrdili kot edinega kan- didata za poslanski mandat profesorja Josefa Obergfölla. Tedaj 54. letni gimnazijski profesor Obergföll se je sicer rodil v Zgornji Avstriji, toda spričo svojega 32. letnega delovanja na Kočevskem se je čutil za pravega Kočevarja. Dobro je poznal Kočevsko in o njej napisal mnogo spisov in se- ^ Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965, str. 103. Kočevski zbornik. Razprave o Kočevski in njenih ljudeh. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 1939, str. 167. ^ Kočevski zbornik, str. 41. 4 Gottscheer Bote, 4. 1. 1907, št. 1. 5 Gottscheer Bote, 4. 4. 1907, št. 10. 38 1 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino V Starem Logu je zmagal prof. Obergföll 39 3 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 stavkov. Bil je vsestranski. Do 1907. leta je pripadal vsem društvom in odborom za javni blagor kot njihov aktivni član. Med drugim je bil dan oban- sicega sveta, uprave hranilnice, odbora za gradnjo šol, gradbenih odborov za preskrbo z vodo in elek- trifikacijo, odbora za strokovno šolo, odbora za obrtno izpopolnjevanje, sanitarnega odbora kočev- ske bolnišnice, delovnega odbora za nemško ljud- sko pesem v Kočevju, podpornega društva za nem- ške kočevske dijake, društva Nemški študentski dom, cerkvenega društva in krajevnega šolskega sveta. Bil je tudi zaslužen za posebne ugodnosti in olajšave v korist kočevskih krošnjarjev. Poleg vse- ga navedenega je našel še čas za poezijo - bil je avtor pesmi Od izvira Rinže do obrežja Kolpe. "Poleg tega poseduje profesor Obergföll kot 54- letnik bogate življenjske izkušnje in ni se nam treba bati, da bi nam s svojimi nastopi v državnem zboru lahko delal sramoto. Profesor Obergföll je skozi in skozi naklonjen krščanstvu; zato ga pri- staši gibanja 'Stran od Rima' ne marajo, nam, krščanskim kmetom pa je ravno zato Ijub".^ Medtem ko se je katoliško usmerjeni del vo- lilcev odločil za profesorja Obergfölla, so liberalno usmerjeni kočevski volici ponudil poslanski man- dat knezu Auerpergu na Dunaju, ki je kandida- turo tudi sprejel^. Tako je kočevski volilni okraj dobil dva kandidata; nobeden od njiju ni bil do- mačin (kar je bU prej glavni očitek kandidaturi grofa Barba!), oba pa sta bila za Kočevsko po- membna. Profesor Obergföll je zastopal krščansko socialno kmečko zvezo, knez Auersperg pa libe- ralno strujo. Strasti se razvnemajo Zdaj so bili na potezi voUlci. "Visoka politika" je deželico razcepila na dva tabora: na "črne" oz. pristaše kmečke zveze in na "rdeče" oz. pristaše nemške obrambne organizacije Südmarke. Volilno ^ Gotscheer Bote, 4. 4. 1907, št. 10. Knez Kari Mana Aleksander Auersperg se je rodil 26. februarja 1859 na Dunaju in tam preživel mladost kot tovariš prestolonaslednika Rudolfa. V Pragi je končal študij prava, nato pa kot enoletni prostovoljec stopil v vojsko (bil je konjeniški častnik). Ko je 1890. leta umrl njegov stric Kari Wilhelm, je nasledil naziv kočevskega vojvode. Bil je zaslužen za gradnjo železnice čez ko- čevsko ozemlje, za delovanje kočevske višje gimnazije in poljedelske podružnice. 1900. leta je bil uradni pred- stavnik avstrijske vlade na svetovni razstavi v Parizu. Knez Kari je bil državni knez, osmi auersperški knez na Kočevskem in četrti kočevski vojvoda. (Prim. Gottscheer Zeitung, 27. 10. 1927, št. 31). Do 1907. leta je bil pod- predsednik avstrijskega gornjega doma, nato pa posla- nec v dunajskem parlamentu. Cesar Franc Jožef mu je podelil naslov tajnega svetnika in viteza zlatega runa. Med prvo svetovno vojno se je kot prostovoljec javil v vojsko in deloval kot polkovnik na vzhodni fronti v Galiciji. Umrl je oktobra 1927. leta. agitacijo v korist prof. Obergfölla je prevzel ko- čevski časopis Gottscheer Bote, ki je pod tem imenom izhajal od 1904. leta dvakrat do trikrat mesečno. Bil je pravi agitatorski Ust, ki je izrabil vse pomanjkljivosti in napake nasprotnika in nje- govih pristašev. Na vse mogoče načine je omalo- ževal delovanje kneza Auerperga, vendar pa hkrati poudarjal, da bi bila zmaga profesorja Obergfölla pomembna predvsem zaradi tega, ker bi z njo Kočevska imela na Dunaju dva svoja predstavnika: kneza Auersperga v gosposki in pro- fesorja Obergfölla v poslanski zbomid. List je volilce prepričeval, da ima knez na svojih pred- volilnih zborovanjih veliko poslušalcev le zaradi tega, ker so si prišli ljudje ogledati njega, njegovih besed pa da itak ne razumejo... Saj je vendar jasno, da bi knez rad naredil iz Kočevske živalski vrt z lovskim revirjem!^ "Prepričevalne metode" kočevskih agitatorjev v korist enega ali drugega kandidata so bile pisane. Ljudje so se naenkrat znašli v navzkrižnem ognju "visoke" politike, ki jih je prepričevala, da bo prav njihov poslanec na Dunaju za Kočevsko delal čudeže. V razgreti politični situaciji pa so tako eni kot drugi od besed kmalu prešli k dejanjem. Got- tscheer Bote je tako že na začetku aprila 1907 ugotavljal: "Žalostni dogodek se je zgodil proti ve- čeru na velikonočni ponedeljek Na srečo je vanj posegla žandarmerija, tako da ni bilo hudih posledic. Trije možje iz Novega Loga, vsi spo- štovanja vredni, so se odpravili domov. Pn malo obiskani gostilni so opazili nečaka, starega štu- denta. Študentarija je seveda rdeča. Starejši stric je študenta povabil na sprehod. Ta pa, liberalec, kakršen je, je vprašal strica, ki mu je neštetokrat stisnil v roko petaka, kaj je. Že je začelo dišati po pretepu. Fantu je prišlo na pomoč nekaj - že od prej sodstvu znanih - fantov in kmalu so bili strici premagani. Ker so slišali hrup, je več srčnih mož priskočilo sbicem na pomoč; tedaj pa je posegla vmes žandarmerija. Zdaj je študent dobil svoje".^ Tudi izseljevanje je bilo uspešna prepričevalna metoda. Tako je bilo nekemu volilcu obljubljeno, da sin ne bo dobil štipendije, če oče ne bo volil liberalcev. V drugem primeru pa so "rdeči" gladko zavrnili prošnjo strtega očeta, ki mu je umrla hči, da bi nosili krsto na pogrebu - ker je bil oče "črn". Šele "črni" iz sosednje vasi so mu pomagali. V tretjem primeru je prišlo do napada na "črnega" pred županovimi očmi. In s tako druščino naj člo- ^ Isti list je ob njegovi smrti zapisal: "Knez Kari Auer- sperg, katerega preudarno delovanje in neutrudno de- lovno vnemo je prehitro končala smrt, je še za njego- vega življenja kronal razveseljiv dvig vzornega gospo- darstva. V zgodovini razvoja gozdarstva v nekdanji ko- čevski Vojvodini bo knezovo ime vedno na častnem mestu." ^ G. Bote, 11. 4. 1907, št. 11. 40 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino vek sklepa prijateljstva? Nikoli in nikdar, se je pridušal Gottscheer Bote. V političnih sporih so po svoje sodelovali tudi otroci: "Čuden junak v Novem Logu: 21. tega me- seca je prišel R. M. močno nalit s sejma domov. Ker doma ni imel obstanka, se je sprehajal po vasi gor in dol in oprezal na vse strani, kje bo naletel na kakšnega enako mislečega; a našel ni nikogar, ki bi mu pomagal udrihati po "črnih bratih". Pa je tako, z rokami opletajoč po zraku, na vse strani udrihajoč po kmečki zvezi in hvaleč "Südmarko" naletel na dekletce, ki mu je zaklicalo: "Živela kmečka zveza!". Na te besede je začel vpiti: "Dol s "črnimi"! in podobno, naslednji dan pa je šel k učitelju v Stari Log in mu povedal, da so ga otroci iz Novega Loga žalili. Zato so bili skoraj vsi učenci iz Novega Loga, katerih starši so bili v krnečld zvezi, po pouku zaprti, ker naj bi vpiR "Živela kmečka zveza!". Ce človek sam daje tako slab zgled, pa res ni junaško dejanje naznanjati otro- ke"!^o Tarče rdečih napadov so bUi tudi duhovniki. Tako se je koprivniški župnik Schuer ravno vrnil s pogreba in stopil v zakristijo, ko je zaslišal vpitje dveh mulcev pred cerkvijo: "Črni mora ven!" Da bi Volilni rezultati: Knez Kari Maria Aleksander Auersperg (1859-1927) kraj profesor Obergföll knez Auersperg Stari Log 101 60 Polom 53 31 Kočevje 56 310 Knežja Lipa - 57 Novi Lazi 33 75 Koče 1 48 Livold 28 85 Smuka 105 26 Mala Gora 68 58 Srednja vas 88 153 Mozelj 12 224 Borovec 12 41 Koprivnik 56 213 Trava 24 55 Poljane 61 28 Kočevska Reka 3 78 Željne 102 141 Draga 31 66 Črni Potok 1 61 Planina 14 70 Briga 14 36 Črmošnjice 201 113 Nemška Loka 3 43 Spodnji Log 12 28 Gornji Mozelj 12 224 skupaj 1091 2324 se izognil sporu, jo je župnik ubral domov kar čez sosednje vrtove in plotove. V Srednji vasi pa je "rdeča mularija" obmetavala cerkveno dvorišče in šolo z rdečo barvo. Hrup so zganjali celo noč.^^ Odločitev Oba tabora sta tekmovala tudi v izmišljanju žaljivk in nadimkov. Sinonimi za "črne" so bili: črni hudiči (duhovniki), farji, podleži, barabe, pobož- njaki, stremuhi in - Slovenci! A tudi "Slovend" niso zaostajali: rdeča družba, rdeči piskači, bumbarji, veseljaki in kričaa, ulična drhal, banda in svojat.^^ Vsa ta pisana druščina se je 14. maja 1907 znašla na volitvah in odločila takole: Profesor Obergföll je dobil 31,95% (zmagal je v štirih naseljih na severu - Polom, Smuka, Stari Log, Mala Gora - in v dveh na skrajnem vzhodu - Poljane, Črmošnjice - Kočevske, knez Auersperg pa 68,05% glasov. "Liberalizem se širi... in zdaj je prišel knez Auersperg. Že zato je izvoljen, ker je kočevski vojvoda, tako se dela. Poleg tega je še osebno zelo ljubezniv človek, je vse dvakrat prepotoval, raz- ložil.."^^ "Rdeä" so slavili. "Srednja vas: Po vo- litvah so se dvignili rdeä kričaa in marširali pod 10 G. Bote, 26. 3. 1907, št. 9. 11 G. Bote, 26. 4. 1907, št. 13. 12 Po G. Bote. 13 G. Bote, 19. 5. 1907, št. 16. 41 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Gottscher Bote je podprl kandidaturo profesorja Josefa Obergfölla 42 3 KRONIKA 1995; Časopis za slovensko krajevno zgodovino Pogled na Kočevje iz zraka rdečo zastavo. Ob večerih so se vršili pravi spek- takli. Zdaj bodo naši knežji sobratje in sestre spet bolj mirni v besedi in dejanju".^^ Delitve ostanejo Volitve so sicer prinesle politično odločitev, ni- so pa odnesle sporov, še manj delitve na dva ta- bora, ki so jo pravzaprav povzročile. Ljudje so se še naprej prepirali, razcep pa se je samo še poglabljal. "Strankarsko" so se opredelile ne samo vasi, pač pa tudi gostilne, kovačije, bolnišnice in ostale ponudnice storitev za javni blagor. "Kdaj so 'črni' dobri? Ko gre 'rdečim' slabo. Primer: Tukajšnji rdeči bučman, ki bi 'črne' najraje v žlid vode utopil, je zbolel Na največje začudenje vseh je šel v bolnišnico 'črnih' usmßjenih bratov v Kandijo. Saj le 'črni' zastonj čistijo 'rdeče' želodce. O, ti črni hudia! Ni res, gospod J. S. ?"^^ "Stari Log: Ker so tukajšnji kovači krščansko orientirani, je peljal znani rdeči 'cof svoje konje podkovati v tri ure oddaljeno vas. Kakšna za- bava"!^^ "Kaj mi bodo stoli, ko ni nobenega gosta, vzdihuje tukajšnji 'rdeä" gostilničar. Pa pride mimo 'črni'. Urno pograbi enega od stolov, zdirja z njim pred hišo in z najprijaznejšim obrazom povabi 'črne', naj sedejo. A zaman '7^^ Tako se je končala zgodba o nemškem volil- nem mandatu na Kranjskem. Prinesla je razprtije med Kočevarje. Te so se potem le še stopnjevale. Kočevarji pa so v političnem smislu znova na- stopili enotno 1918. leta, ko se je njihov položaj močno ^remenil. ZUSAMMENFASSUNG Die "Roten" und die "Schwarzen" Die Reichsratswahlen von 1907 in der Gottschee Die Reichsratswahlreform von 1907 schuf in Krain ein besonderes deutsches Reichsratsmandat für die Gottschee. Der deutsche Wahlbezirk um- faßte alle Gemeinden in der Gottschee, die nach der Volkszählung im Jahre 1900 eine deutsche Mehrheit aufwiesen, ungeachtet der Grenzen der Gerichtsbezirke. Vor den Wahlen von 1907 spaltete sich die bisher mehr oder weniger einheitliche Gottscheer Wählerschaft in zwei gegnerische po- litische Lager. Die "Roten", Anhänger der deutschen Abwehrorganisation "Südmark", stellten den Gymnasialprofessor Obergföll als Kandidaten auf, Kandidat der "Schwarzen", der katholisch orientierten Wähler, war Fürst Karl Maria Auer- sperg, der bei den Wahlen als Sieger hervorging. Die politische Teilung, so wie sie sich unter den Gottscheer Wählern vor den Reich-sratswahlen im Jahre 1907 abgezeichnet hatte, blieb bis zum Untergang der Monarchie bestehen. Zu einem einheitlicheren Auftritt der Gottscheer Deutschen kam es erst in der veränderten politischen Situation im Jahre 1918. 43 ^\ G. Bote, 19. 5. 1907, št. 16. ^5 G. Bote, 4. 7. 1907, št. 19. 17 Isti.