Lelo XIX
V.b.b.
Klagenfurt (Celovec), dne 8. februarja 1939
Sl. 6.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: „K0R0ŠKI SLOVENEC11.
Klagenfujt, Viktringer-Ring 26
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Iloweiìec, uredništvo, Klagenfu.it, Viktringerring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. Posamezna štev. lORpf
Stane četrtletno: RM 1'—; celoletno: RM 4'— Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25‘— ; celoletno: Din. 100'—
Noč ideje.
Motorji velike in male zgodovine sveta in narodov so ideje. Kar se nam zdi, da je delo osebnih zmožnosti državnikov ali uspeh oboroženih armad ali zvijačne diplomacije, je samo zunanja oblika nevidne sile — ideje—, ki vodi državnike, dirigira vojske in polni diplomatske spretnosti. Ideje odločujejo o vojni in miru, ideje ustvarjajo in pokopavajo države, ideje klešejo obraz narodov in sveta. Cesto so tako silne, da zajamejo vsega človeka, da je pripravljen žrtvovati zanje tudi svoje življenje, samo da njim pripomore do zmage in četudi bi je sam ne doživel več.
V	začetku novega veka je v srednji Evropi divjala tridesetletna vojna. Vojno je rodila ideja verske svobode, ki pravi, naj si svojo veroizpoved voli vsak sam in naj je ne določuje nasilno ta ali oni vladar. Leta 1648 sklenjeni mir je vpostavil versko svobodo. Sledili pa so še močni pretreslja-ji, treba je bilo še mnogo žrtev, da je ideja verske svobode zmagala na celi črti. Danes je ta ideja postala splošno veljavno načelo, vsak odločuje sam o svoji veroizpovedi in je zanjo odgovoren samo svoji vesti in Bogu.
V	svetovni vojni se je rodila ideja narodne svobode: vsak narod naj sam odločuje o svoji usodi in bodočnosti. Leta 1919 sklenjene mirovne pogodbe so idejo narodne samoodločbe priznale in upoštevale. Njej na ljubo je bila žrtvovana avstro-ogrska monarhija, ideja narodne samoodločbe je stala ob zibeli vrste povojnih držav. Ker se v mnogih novonastalih državah državne meje niso krile z narodnimi mejami, so se iz iste ideje porodile določbe za zaščito narodnih manjšin. Koncem minulega leta smo celo doživeli, da je zamisel samoodločbe narodov močnejša, kakor pa samo na papirju priznana manjšinska zaščita. Od čehoslovaške države so se odtrgali Nemci, Poljaki in Ogri ter se pridružili svojim narodnim državam. Kar je še ostalo od bivše Čehoslovaške, se danes urejuje v novo državno tvorbo na osnovi ideje samoodločbe narodov: Cehi vladajo sebe, Slovaki sebe in podkarpatski Ukrajinci sebe. Samo še skrb, kako bodo obstali sredi velikih držav, jih druži v eno skupno* državo. A kljub čehoslo-vaškemu primeru ne bo nikdar mogoče, da bi bili pri vsakem narodu vsi njegovi deli združeni v narodni državi. Zato so Nemci Čehom, ki so ostali ali prišli pod Veliko Nemčijo, zagotovili njihove narodne pravice in obratno Čehi Nemcem, ki so ostali v novi čehoslovaški.
Komaj se je pomirila Evropa v tem svojem delu, že se skuša ideja narodne samoodločbe uveljaviti na nasprotnem evropskem koncu. Italija zahteva danes narodne pravice za svoje sonarodnjake v Korziki in Afriki. Smemo slutiti, da bo Italija na ta ali oni način uveljavila pravico svojih rojakov v francoski državi. In drugod: Komaj so Ukrajinci v Karpatih dobili svojo samoupravo, že se oglašajo njihovi rojaki na Poljskem in tudi v sovjetski Rusiji in terjajo pravico samoodločbe. Nad Poljsko visi danes veliko vprašanje, ali bosta njena vlada in narodno zastopstvo razumela znamenje časa. Morda zavisi od tega usoda cele poljske države. Najbolj se je ideja narodne samoodločbe uveljavila pri nemškem narodu oz. nemških manjšinah v nenemških državah. Kako starokopitno zvenijo zagovori madžarizacije Nemcev v budimpeštanskem parlamentu, ki jih navajamo v današnji številki na drugem mestu! Ureditev vprašanja madžarske manjšine v Jugoslaviji in jugoslovanske na Madžarskem zna roditi pomembno meddržavno prijateljstvo. Jugoslovansko-italijansko prijateljstvo pa bi ureditev vprašanja jugoslovanske manjšine v Italiji najočitneje ponazorilo.
Ta bežni pregled sedanje Evrope že nam dokazuje, kako se na našem kontinentu vedno bolj uveljavlja načelo narodne samoodločbe ali — če hočemo — načelo kulturnega dostojanstva vsakega naroda, malega in velikega.
Tudi mi koroški Slovenci živimo na zemlji in ne na luni. Povezani smo z ostalim svetom in sila, ki žene motorje ostalega sveta, je zajela tudi nas. Že Andrej Einspieler je kriknil v svet besedo o
, slovenski pravici, za njim jo ponavljajo vsi naši j voditelji do danes. Naj si so na poti še tolike : sence in zapreke, ideja narodne somoodločbe bo ; in mora zmagati tudi pri nas. Svet ne bo prej j našel miru, dokler ne bo priznal vsakemu narodu njegove pravice in njegovega kulturnega dostojanstva. Sa-| mo otroško izbegavanje je, če hočejo nekateri reševati manjšinska vprašanja s preseljevanjem na-| rodov, in še bolj otroško, če jih enostavno pre-! zrejo, kakor da bi jih ne bilo.
Vodja Velike Nemčije je lani jasno poudaril in podprl idejo samoodločbe in je zato žel velike uspehe, katerih niso bili deležni samo sudetski Nemci, marveč tudi Poljaki in Ogri, da, tudi Slovaki in podkarpatski Ukrajinci. Noben kitajski zid ne bo zaustavil zmagovitega pohoda ideje o na-i rodni pravici.
Vsaka ideja terja žrtve. Stotisoči mučenci so umirali in še umirajo za idejo krščanstva. Tudi
I
| narodna ideja terja mučeništvo svo-i jih pristaše v. Naj mislimo na Irce, Valonce, | Baske, Slovake, Poljake in še druge, ko pa je ! t u d i n a š a n a r o d n a z g o d o v i n a b o g a t a ! povestnica junaštva narodnih bor-: c e v? Le ti naši mučeniki, duševni in telesni, nam danes velijo, naj vztrajamo v naši borbi za pravico slovenskega naroda na Koroškem. Ukazujejo nam, naj podvojimo svoje delo, da ohranimo svoji mladini lepo dediščino materne besede in slovenske kulture, katero smo sprejeli od svojih prednikov. Vztrajati moramo do onega trenutka, ko do-i zori tudi čas naših narodnih pravic. Naša mladina | ne sme postati narodni bastard na svoji lastni j zemlji! Narodni socializem ne želi 1 bastardizma! Naj ostane naša mladina zavedna kot mi po naši narodni samopomoči, dokler tepta šola dostojanstvo naše kulture! Borba za narodno pravico se zamore končati samo z zmago!	P.
Notranje-politični preokret v Jugoslaviji.
Koncem minulega tedna je vlada dr. Milana Stojadinoviča nepričakovano odstopila, j Povod demisije je bila ostavka petih njenih ministrov, med njimi slovenskih ministrov dr. Mihe Kreka in Franca Snoja, prometnega ministra Meh-meda Spaha in ministra za socialno skrbstvo Dra-giše Cvetkoviča. Ostavko so ministri utemeljili z razlogom, da so vladala med člani dr. Stojadi-novičeve vlade glede ureditve sporazuma z Hrvati različna naziranja. Knez-namestnik Pavle je dr. Stojadinovičevo demisijo vzel na znanje, se o j novi vladi posvetoval s predsednikom senata dr. I Korošcem, predsednikom narodne skupščine Stevanom Čiričem ter ministroma Spahom in Cvetkovičem. Sestavo nove vlade je nato prevzel dosedanji minister za socialno skrbstvo Dragiša Cvetkovič.
Tekom p o n d e 1 j k a je bila sestavljena nova vlada kraljevine Jugosla-, vije. Načeljuje ji min. predsednik Cvetkovič, ki vodi hkrati posle notranjega ministrstva. Mi-j nister za zunanjo politiko je dosedanji jugoslovanski poslanik v Berlinu Cincar-Marko-v i č, prosvetni minister S t e v a n Čirič, vojni minister general Nedič, prometni minister S p a-ho, ministri dr. Krek, Snoj, Kulenovič ! i dr. Nova vlada je nedvomno samo prehodnega značaja, a že združitev notranjega ministrstva z ministrskim predsedništvom v eni osebi kaže, da bo njeno glavno delo v tem, da pripravi sporazum z Hrvati.
S tem je jugoslovanska notranja politika dozorela za svoje največje in nedvomno tudi najtežje vprašanje: za ustalitev notranje-politični h razmer. V tej zvezi je vredna omembe neka novoizšla hrvaška knjiga, ki predlaga uvedbo treh banovin: slovenske, hrvaške in srbske. Banovine bi se razdeljevale v županije — slovenska v ljubljansko in mariborsko. Vsaka banovina bi imela svojega bana kot svojega vrhovnega predstavitelja, ob njem banovinsko vlado in banovinski zbor. Ban je predlagal svojo vlado v potrdilo kralju, kralj bi imenoval bane na predlog banovinskih zborov. K skupnim stroškom bi vsaka banovina prispevala v sorazmerju s svojo velikostjo, prebivalstvom in davčno silo. V slovenski banovini bi bil uradni jezik slovenski, drugod jugoslovanski. Osrednja vlada bi imela svoj sedež v Beogradu in bi vodila področja, ki bi bila skupna vsem banovinam, t. j. zunanje-politično, vojno-državno-obrambno, prometno itd.
Komaj dvajset let po svoji ustanovitvi stopa	kraljevina Jugoslavija
k dokončni	ureditvi	sožitja	svojih
narodov. Nedvomno bo tudi to veliko nalogo reševala z isto spretnostjo, kot je doslej mojstrila svoje prilike napram državam-sosedam. Pri tem njenem delu jo bodo spremljale simpatije vsega ! naklonjenega ji sveta in ne najzadnje pa iskre-! ne želje njenih narodnih manjšin, da | biutrjenanaznotrajinzunajmnožila 1	svoj veliki	ugled v	družini	ostalih
i	držav.
Roosevelt grozi — ministr Hess odgovarja.
Minuli teden se je kmalu po Hitlerjevem govoru oglasil severnoameriški predsednik R o o seve 11 in je razlagal, da bi bile v slučaju vojne v Evropi ameriške meje ob Renu. Amerika mora podpreti Anglijo in Francijo, sicer , pride po zlomu obeh demokratičnih velesil tudi I sama na vrsto. S Tihega morja preži nanjo Japonska, od vzhoda jo ogrožajo totalitarne evropske države. — Na Rooseveltova izvajanja je odgovoril minister Hess, ki je povodom otvoritve največje evropske naselbine — štela bo 4500 novih domov in bo na njej lahko živelo 20.000 oseb — izrazil svoje začudenje nad Rooseveltovimi izpadi ter poudaril, da je nemška zahodna meja tako trdna, daje ne bo prestopil noben tuj vojak. Nemški narod ne hujska proti tujim narodom, marveč želi živeti v znamenju blaginje in miru.
V Španiji se bliža konec vojne.
Po zasedbi Barcelone general Franco naglo napreduje. Njegove čete so zasedle še zadnje večje katalonsko mesto Q e r o n o in razkropile rdečo katalonsko fronto. Rdeči bežijo v trumah preko državne meje v Francijo, med begunci so tudi
bivši ministri in sam predsednik republikanske Španije Azana. Naraščajoče število beguncev dela Franciji velike preglavice. Valencija in Madrid se pripravljata na zadnji odpor. Ob vsej sedanji meji bodo zgradili pas utrdb, globok več metrov. Baje so hkrati v teku mirovna pogajanja, ki naj bi omogočila miren zaključek usodne vojne. Francija ima s priznanjem generala Franca možnost, da zaključek pospeši.
V Angliji pa atentati.
Vsa londonska policija je na nogah. Irska republikanska armada je namreč zahtevala od angleške vlade, naj odstrani angleške čete iz severne Irske. Ker vlada ni odgovorila, je pričela z bombnimi atentati na javna londonska poslopja. Atentatorji se spretno skrivajo, v javnosti pa narašča razburjenje.
O Jugoslovanih na Madžarskem piše novosadski „Dan“, da jih je okoli 165.000, bodisi Srbov, Hrvatov ali Slovencev. Srbi imajo 18 verskih šol, v hrvaških šolah govori madžarski učitelj samo v prvih mesecih v hrvaškem narečju in preide nato v samo madžarščino, Slovenci pa nimajo niti enega razreda v materinskem jeziku niti enega učitelja in nobenega lista. Zato pa imajo Madžari
v Jugoslaviji 621 ljudskih šol z madžarskim učnim jezikom, svoji gimnaziji in svoje učiteljišče. Izdajajo dnevnike in 20 tednikov ter imajo 124 društev. List dostavlja: „Naj nam Evropa dopusti vsaj to, da spoštujemo svojo kri. Naj naš živelj onstran meje dobi vsaj tisto, kolikor smo mi barbari že dali tujim manjšinam v Jugoslaviji."
Rumunija in Madžarska se zbližujeta. V Beogradu je bival minuli teden rumunski zunanji minister Gafencu ter imel z dr. Stojadinovičem več sestankov, o katerih pravi uradno poročilo, da so ugotovili tesno povezanost obeh držav in bili navdahnjeni z željo, da z vsemi ostalimi državami, v prvi vrsti s sosednimi, ustvarita in vzdržujeta mir in sodelovanje. Medtem je Rumunija madžarski manjšini vnovič zajamčila njene pravice in ustanovila poseben urad, ki naj nadzira izvedbo zakonitih odločil. Manjšina je organizirana v e-notni madžarski stranki, s čemer ima možnost neoviranega kulturnega, gospodarskega in socialnega razvoja. Ti predpogoji dajejo nado, da bosta Rumunija in Madžarska prav kmalu sklenili prijateljsko pogodbo.
Tudi Bolgarija priglaša svoje zahteve po reviziji meja. V Rimu se je mudil minule dni kralj Boris. Njegovo bivanje v prestolici fašizma in še prihod rumunskega zunanjega ministra v Beograd tolmačijo kot pričetek vprašanja revizije rumun-sko-bolgarskih meja. S svetovno vojno je Bolgarija morala odstopiti Rumuniji tudi rodovitno Do-brudžo. Pozabiti je seve ni mogla do danes, ker je večinoma poseljena z bolgarskim življem. Danes upa, da bo po naklonjenosti velesil in svojih sosed mirnim potom nekdanje ozemlje spet pridobila, s čimer bi mir na Balkanu bil postavljen na najsolidnejšo podlago.
Med našo državo in Čeho-Slovaško je bil sklenjen dogovor, po katerem sme Nemčija svobodno prevažati svojo vojsko po železnicah, ki presekajo državne meje, ter po novi avtomobilski cesti, ki bo vodila iz Eresiava na Dunaj. Ta cesta ostane glasom dogovora nemška last in je torej prosta za civilni in vojaški promet Nemčije.
Rdeče mučilnice. Nekateri francoski listi podajajo utise svojih dopisnikov iz jetnišnic republikanskih Špancev. Le-ti so izumili prave mučilnice, v katerih naj bi prisilili uporne k izjavam in popustljivosti. Jetniške celice, ki so jih obiskali francoski dopisniki, so bile zeleno-modro prepleskane in z močno lesketajočimi risbami „okrašene“. Tla tvori ostro kamenje, spalna deska je postlana z ostricami. Na jetnike je bil nastavljen močan žaromet, ki je povzročal pri jetnikih nervoznost in končno blaznost. Po celicah so ležale verige, biči, stiskalnice in še posebne klešče, s katerimi so drobili spodnjo čeljust. — Te mučilnice je zamoglo iznajti in zamisliti samo satansko sovraštvo.
Japonska diplomacija na delu. Inozemski listi so poročali o sestanku 6 japonskih veleposlanikov v evropskih državah. Sestali so se v Parizu ter posvetovali o bodoči evropski politiki Japonske. Kljub silnemu radikalizmu mlajših diplomatov je obveljalo mnenje londonskega poslanika, naj Japonska mirno čaka na nadaljni razvoj in nikogar po nepotrebnem ne izziva. To stališče so nato brzojavili v Tokio.
Politični drobiž. Državni delovni vodja dr. Ley se je podal v London. — 24. t. m. odpotuje italijanski zunanji minister Ciano v Varšavo. — Na
Podlistek
Svetozar Hurban Vajansky:	Fran Albrecht:
Leteče sence.
Povest iz življenja slovaškega ljudstva.
(4. aaUaljevunii.i
In — čudo — vzlic svoji silni naklonjenosti se ji ni znal približati. Ona se ga ni izogibala, a odbijala ga je z visokostjo svoje narave. Cesar ne razumemo, tega se varujemo. Že dve leti je Evgen tihi gost pri Jablonskih in še ni izpregovoril z Adelo odkrite besede. Kako svobodno, prijateljsko se je umel razgovarjati z Elo!
Ni prva noč, ko tako blodi. Kadarkoli ga je dušila samota in grizla bol, je vstal, in pogled na streho, pod katero biva zagonetna vila, je upokojil njegovo razpaljeno grud. Zjutraj seveda je zavrela v njem kri, kipel je srda nad svojim početjem.
Zalajali so psi v bližnji vasi, odzval se jim je priklenjen pes na dvorišču Jablonskega. Strahotno in tesnobno je odmevalo njih lajanje ob gorske strani.
Evgen je gledal na krajnje okno, čigar gornji del je zakrivala mlada, visokorasla akacija. Sence drobnih, redkih listov so padale po deščicah ob-oknic.
Okno je zaropotalo, zavzenelo. Levo krilo se je odprlo.
I belgijskega min. predsednika je bil izvršen atentat, ki ima politično ozadje. Predsednik je ostal nepoškodovan. — Jugoslavija in Rumunija sta se | domenili, da zgradita moderno cesto od Jadrana do Črnega morja. — Sovjetska Rusija je odpoklicala svojega poslanika v Budimpešti, nakar je ; odpotoval tudi madžarski poslanik v Moskvi — j Anglija bo dovolila Kitajski novo posojilo. — Vla-j da Podkarpatske Rusije je dovolila svojim Nem-j cem ustanovitev nar.-soc. stranke. — V Londonu Ì se pričenja palestinska konferenca, ki naj razreši spor med Arabci in Židi. Baje bo dosežen sporazum z razdelitvijo Palestine v židovski in arabski del. — Med Anglijo in Rusijo so v teku pogajanja za medsebojno zbližanje. — Na dvoru albanskega kralja pričakujejo rojstvo prvega kraljevega potomca. — Japonski general Andò je pozval kitajskega maršala Čangkajška na dvoboj, a je ostal brez odgovora. — 10. marca bo v Moskvi zborovala komunistična internacionala. — Amerika je prodala Angliji in Franciji novih 1000 letal.
| — Francoska poslanska zbornica je stavila vladi zahtevo, da ne sme odstopiti niti koščka francoske zemlje drugi državi.
Priobčujemo brez pripombe!
«Koroški Slovenci v Veliki Nemčiji."
Op. ur. V mesečniku „V o 1 k s t u m im S u d-o s t e n“, glasilu bivše Sudmarke, priobčuje v januarski številki dež. svetnik g. Maier-Kai-b i t s c h pod gornjim naslovom članek sledeče vsebine:
«Ljubljanski .Slovenec4 z dne 24. decembra 1938 spet enkrat trdi, da živi na Koroškem 100.000 in onstran Prekmurja ob Rabi 20.000 Slovencev, če bi ta pisec ljubljanskega «Slovenca44 teh 100.000 koroških Slovencev iskal, bi doživel veliko razočaranje. Naštel bi komaj polovico od 100.000, če bi štel na Koroškem vse žive, ki ne razumejo samo nemškega, marveč tudi vindišarsko narečje. Če bi preiskaval naziranje teh približno 50.000 dvojezičnih Korošcev, bi prišel do zaključka, da bi mogli Korošci, ki se čutijo iz svobodnega priznanja za Slovence, graditi komaj kako mesto z 10.000 prebivalci. Nedvomno bi bilo ravno s stališča Slovencev pametnejše in pravilnejše, če bi ostali pri resnici in ne navajali izmišljenih številk, ker se ne pride daleč na ta način in se ne smatra ' preresno. Predvsem ni izkazana tem par tisočim 1 Slovencev na Koroškem nikaka usluga, če se njihovo število iz polne domišljije podeseteri, kajti s tem se ustvari samo močan odpor proti vsemu slovenskemu ravno pri onih, katere bi v Ljubljani še radi šteli za Slovence. Kar se pa tiče Slovencev, ki se k narodnosti priznavajo, je baš v Veliki Nemčiji poskrbljeno za to, da se lahko v vsakem , oziru udejstvujejo, kakor odgovarja njihovemu | priznanju k slovenski narodnosti. Slovenska prosvetna zveza, ki skrbi za te zavedne Slovence, izdaja brez prestanka slovenski tednik, katerega pisave ne moremo imenovati vedno lojalne. Tod ! se postopa z obzirnostjo, kakršne ne najdemo v nobeni drugi državi. Slovenski prosvetni zvezi se je poleg tega dovolilo, da izdaja celo nov mladinski list «Mladi Korotan44. Kulturna društva Slovencev in njihove gospodarske organizacije so ostale popolnoma nedotaknjene, tudi v času nove ureditve društvenega življenja v Vzhodni marki.
V fantastičnem mesečnem svitu se je pojavilo ! belo lice, zasenčeno z oblakom prosto razčesanih las. To je bil krasni profil Adelinega obraza; to njena razgaljena bela ramena. Že sta izginila lice in rama, okno je ostalo odprto.
Na vrtu je zaškripal pesek pod opreznim korakom. Iz sence lip je stopil moški. V Evgenovih prsih je pričelo srce glasno utripati. Mrzel hlad ! mu je objel prsi, razširil se mu je po udih, le glava ! je žarela v plamenu, v ušesih mu je bila žila. Zdelo se je, da mu bo curek krvi brizgnil iz ušes! Jedva je dihal. Mož na vrtu je obstal, razgledal j se naokrog. Evgenu se je zazdelo, da je spoznal ! postavo Hermana Baura.
I
«Romeo in Julija,44 je zašepetal in sam pai v ; vlogo Othella. Same so se mu skrčile pesti.
Čudno, postava ni šla k oknu, marveč se je izgubila v senci lip. Za oknom se je spet zalesketala rama — okno se je zaprlo. «Kdo bi to bil, ki ; blodi po vrtu?44 se je vprašal Evgen. «Nemara kak tat, morda požigalec?44 Skril se je za plot in poslušal. Začul se je šelest trave, nato topot skoka. Na ograji, nedaleč od Evgena, se je zasvetilo dvoje rok, potem je pokukala glava. Z lahkim, prožnim skokom se je prevrgel neznanec čez o-grajo.
«Kdo je?44 je zaklical s pridušenim glasom Evgen, pripravljen, da se liki tiger skokoma vrže nanj, ki je vdrl sem notri.
Neznanec se je ozrl in tiho obstal.
I Tudi sedaj lahko v vsakem oziru svobodno delu-[ jejo in živijo svoje posebno življenje, ne da bi se j brigale za stranko in njene skupine, ter se udej-j stvujejo s prireditvami, društvenimi sestanki, pevskimi nastopi, tečaji, zborovanji, izleti itd. | Tudi slovenske posojilnice tvorijo prej ko slej svojo posebno zadružno zvezo, ki deluje brez ! vsake organizatorične zveze z nemškim zadružništvom. V cerkvah se sliši prej ko slej samo slovenska božja služba, veroučitelj poučuje prej ko slej samo slovensko maloštevilne slovenske otroke, ne da bi se brigal za želje nemško mislečih. Slovenska prosvetna zveza celotne svoje taktike ni spremenila, njeni zastopniki sedijo prej ko slej neovirani v javnih službah, da sicer najdejo besede kritike, nikdar pa priznanja ali pritrdila za veliko nemško državo.
V dvojezičnem ozemlju Koroške pa se medtem pripravlja močna sprememba. Medtem ko pod sistemsko vlado priznanje k nemštvu ni bilo dobrodošlo, in so ga celo ovirali — bila je ravno Slovenska prosvetna zveza, ki je v prvi vrsti v zvezi z domovinsko fronto žigosala vse Nemce in nemško misleče kot nevarne izdajalce domovine in nacije — se sedaj tudi slovensko govoreči Korošci v pretežnem številu odkrito, svobodno in samozavestno priznavajo k nemštvu in zahtevajo nemški pouk v šolah. Če bi pisec ljubljanskega «Slovenca44 obiskal vse južnokoroške šole, vprašal za vzgojo merodajne stariše po njihovi volji, ali želijo nemški ali slovenski pouk. bi moral ugotoviti žalostno dejstvo, da bi preostal komaj tucat dvojezičnih šol, v katerih želi manjšina starišev tudi slovenski učni jezik v najnižjih razredih! To je resnični položaj in Slovenci, ti v Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu in predvsem oni okoli ljubljanskega «Slovenca44, Kuhar, Fellacher itd., bi storili prav, če bi razmere na Koroškem videli, kakršne so v resnici."
Domače novice
Manica:
V hribih.
«Bog daj, Liza, Bog daj! Presneto utrudi in zasope človeka ta razdrapana in strma pot do vas! Hribovci ste reveži, prav zares, reveži ste!44
«Mati, nikar nas preveč ne milujte. Tu gori na hribih imamo najboljši zrak, prahu nobenega in še kaj drugega hudega tudi ne. Zdravi smo kakor ribe in po naših potih, najsi bodo še tako robate, skačemo kakor srne!44
«Tako govoriš zdaj, ko si mlada in močna. Ko pa prideš v moja leta, oj, tedaj boš pa milo gledala tja doli po dolini, toda — prepozno bo, dekle! Saj pravim, sreča te išče, odloči se! Danes sem zadnjič tu glede tiste zadeve, da veš! Škoda mojih nog!44
«Mati, če ste prišli zastran tistega, potem je res škoda. Če ga ne maram, potem je pač vsaka pot zaman!44
«Oj, ti prevzetnica, ali prav za prav neumnica si, pa še kakšna? Res je mož nekoliko v letih, je pa zato tembolj pameten. In bogat, bogat!... Denarja je prinesel iz Amerike, da lahko kupi vso vašo vas. Pa je ne mara, čemu neki! Saj je doli ob mestu sezidal hišico, ki je kakor škatlica, o-
«Tudi jaz imam pravico vprašati, kdo je?44 se je odzval melodičen, pojoč glas.
Evgen je osupnil. Stopil je bliže. Zagledal je mladega, visokega fanta. Odkrito, belo lice je j osvetljeval mesec.
«Dober večer, gospod Dušan!44 je s tihim smehom rekel neznanec. «To je, bogme, čudno srečanje po treh letih! Saj me že več ne poznate. Miloslav Holan, vaš rojak — kakor vidite, romantik!44
«Milko, kje pa ste se vzeli?44
„Aj, romantične muhe! Nocoj sem posetil torišče svojih otroških iger. Večer je krasen, škoda, da bi človek spal. A stari špekulant bi me komaj trpel v svojem parku podnevi. Tudi tetkama nočem biti nadležen. Pa vendar sem te srčkane njihove hčerke prenašal čez potok in jih učil natikati črvičke na trnke. Zazdelo se mi je, da je zabrnelo okno. Hop, čez potok! In tu najdem vas. Vas tudi goni romantika?44
«Ne, ne, Miloš! Tudi mene je presenetil žvenket okna kakor vas!44
«No, morda je krasni Adeli zatehlo. Ali je pač še tako krasna, kot je bila pred tremi leti?44
«Jako zala! Pa kaj za to! Za nas, brat moj, ne cveto take rože.44
«Kaj me briga! Za nas ne cveto prazni klinci in lopuh v mlaki!44
«Zbogom!44
«Do svidenja!44
krog nje pa vrt, lep kakor sam paradiž. Saj pravim, nebesa bo imela, katera ga vzame!“
„Ej, mati, če je tako bogat, pameten, dober in ne vem, kaj še vse, potem mu res ne bo težko izbrati si ženo tam doli kje v njegovem obližju, ne pa tu v naših čereh!“
„Ne samo ene, deset na en prst, samo če jih hoče! Toda on je videl tebe in na oko si mu bila všeč. Potem je pa še pozvedel, da si pridna in poštena, pa mu je bilo dovolj. Za denar mu seveda ni mar, sam ga ima na pretek. Naročil mi je, naj te vprašam. Samo besedo reci, in jutri te pride snubit!"
„Ni ga treba, mati!“
„A tako! Potem je pa že res, da ti je sosedov Martin, ta neroda, ki niti ni prave pameti, zmešal betico. Potem ti ni pomagati. Prav je, da trpiš in garaš vse življenje! Pa zbogom!"
*
Med tem pogovorom, ki sta ga imeli stara po-tovka iz doline in krepko, zdravo hribovsko dekle Liza, je pa tamkajšnja soseda, priletna Rotarica, bodrila svojega sina:
„Martin, le pogum! In tako lesen nikar ne bodi! Sicer sem z Lizo že jaz vse potrebno govorila in bom še, toda vprašati jo moraš tudi ti sam, že zaradi lepšega, veš!"
Sin, velika in trščata neroda, zagode:
(Konec prihodnjič.)
'Naj bi pust ne bil „pust“! Prijatelj nam piše: „Zakaj izginja iz življenja podeželja tisto preprosto, vedro veselje? Naj si je doma ali pri kaki organizirani zabavi, pri vasovanju ali „duščenju“, na petek ali svetek — povsod kažemo danes iste resne, zamišljene in puste obraze. Podeželsko ljudstvo se ne zna več veseliti. Po značaju ga je največ srca in če sedaj po radiu, listu ali v osebnem razgovoru sliši nevesele vesti, zajame vse to preveč s srcem in premalo z razumom. Tako leže v njegovo dušo nekaka mòra, venomer tuhta in ugiba, ves njegov družabni pogovor se suče okoli neprijetnih svetovnih pripetljajev, veseli smeh in čista vedrina umirata. Saj se naš človek na deželi ne zna več veselo iz srca zasmejati. Naš smeh je prisiljen. — Pustni čas naj bi bil čas veselega smeha. Naši živci naj bi se umirili, hladni, računajoči in ugibajoči razum naj bi stopil v o-zadje in dal prostora srčni vedrini. Saj je vendar veliki svet in ves njegov razvoj koncem konca v božjih rokah in kar Bog stori, vse prav stori. Naša družina in naš narod pa sta po značajnosti, delavnosti in osebnem pogumu na skalnatih temeljih, katerih ne more premakniti nihče na sve- | tu. Ne ostajajmo torej z našimi mislimi površni na površju, marveč pojdimo v globino in spet bo vedri smeh razodeval naš notranji mir in notranje | ravnotežje! In pust ne bo več „pust".
Iz povpraševanj minulega tedna smo posneli izredno zanimanje naročnikov in prijateljev za naš tednik. Naj so bralci uverjeni, da je nered pri izhajanju našega glasila za uredništvo in upravo
II.
Drzen načrt.
Poletno jutro se je svitalo nad Jablonovim. Solnčni žarki so se vprli ob bleščeča krila pete- • lina, ki je krasil streho gosposkega dvorca in kazal smer vetru. Lastavice so že davno pričele čebljati. Zaspana dekla Marina je stopila skozi vrata, zazehala, zleknila se — okrog nje se je gnetla tropa kokoši, puranov in rac. Pes na ve--rigi je prijazno zacvilil in legel pred svojo kočico k prazni skodeli.
Vrtne duri so se odprle. Skozi nje je stopila Ela v lahkem jutranjem krilu, nepočesana, lice ji je še gorelo od toplih blazinic. Bila je sveža, kot jutro* samo: okrepčana s spanjem, nevznemirjena po vtiskih dneva, kakor prerojena. Ni lepšega trenutka za zdravo, pravilno razvito prirodo, nego trenutek ranega letnega jutra. Vsi naši živci so okrepčani s spanjem, zazibani v mir in ravnotežje. Sen je upokojil strasti, dal pozabljenja mnogim neprijetnostim. Menim, da bi mi bili mehkejši, dobrotljivejši, milosrčnejši, ako bi zvečer več spali, zjutraj bolj zgodaj vstajali. Kajti zarana je naša misel pokojnejša. Dih prebujene prirode, čista rosa, zmagoslavna svetloba, umikajoča se tema, to vse daje premoč svetlim, dobrim čuvstvom.
Ela je tiho zaprla duri in zbežala z drobnimi, urnimi koraki po stezici. Globoko je dihala vase j sveži vzduh. Iz lip in jesenov se je oglašal jutranji ptičji spev. Veselo šepetajoč je šumel potok.
(Dalje sledi.)
najmanj prijeten. Z njimi hočemo sedaj vedeti še mi v Celovcu, kako zelo je naš „Koroški Slovenec" povezan s slovensko narodno družino. To bodi nam in njim v zadoščenje!
Ljudsko štetje. Nekateri listi so priznali vest, da bo dne 17. majnika t. 1. v vsej državi ljudsko štetje. Navesti bo treba poleg drugega tudi poklic ter narodno pripadnost.
Letnik 1913 in letnik 1919 (osebe, rojene od 1. januarja do 31. avgusta) sta klicana v šmohorskem okraju k naborom v času od 16. do 20. februarja.
Iz nadzorstva in načelstva Spodnjekoroške mlekarne so črtani sledeči člani Herman Gruber, inž. Hugo Ruess, Kristijan Adlassnig, Eric Kordesch, Jožef Kropf in inž. Rainer. — Novi načelnik zadruge je posestnik Hans Gruber, mlekarno vodi Walter Herburger.
Dve novi šoli v slovenskem ozemlju. Nar. soc. učiteljska zveza gradi na Koroškem dve novi šoli in sicer v Selah-Kotu in v Beli. Šola v Kotu bo zgrajena v alpskem slogu, imela bo svoje igrišče in kopališče ter jedilnico s kuhinjo. — Belska šola pa bo baje postavljena blizu znanega Gross-ovega zdravilišča. Šoli bosta imenovani po prvem vodji nar. soc. učiteljstva Hansu Schemmu.
Število avtomobilov narašča. Motorizacija prometa vidno napreduje. To dokazuje poleg drugega tudi stalni porast novih avtomobilskih prijav v Vzhodni marki. Samo v času od maja do novembra minulega leta je bilo skupno na novo prijavljenih 15.799 motornih vozil in od teh 5769 o-sebnih ter 1070 tovornih avtomobilov. Posebno dobro gredo v trgovini z motorji mali vozovi. Nenavadno napredovanje ima svoje vzroke v silni poživitvi gospodarstva in še v razširjenju trga avto-tovarn iz bivšega rajha.
Prenakazovanje denarja v Jugoslovijo je z najnovejšo devizno odredbo pod gotovimi pogoji zopet možno. S prenakazitvijo pa se ne sme plačevati blago (tudi ne listi, razven društveni listi, če se naročnina pobira s članskim prispevkom) in se ne smejo podpirati osebe, izvzemši prvih sorodnikov (starišev, otrok, deda in babice, vnukov, bratov in sester ter zakonskega druga, če se stalno | nahajajo v inozemstvu). Ni dovoljeno prenakazo-vati denarja za kritje obresti, najemnine in dolgov, nastalih pred 23. marcem 1938. Na podlagi ; potnega lista in inozemske nakaznice se sme m e-! sečno prenakazati 10 mark, kar odgovarja po uradnem tečaju 170 dinarjem. Poleg že navedenih podpor prvim sorodnikom sme denar služiti kritju pristojbin za nabavo osebnih listin (rojstnih in krstnih listov, domovnic i. dr.), članskih prispevkov, zdravniških honorarjev, sodnij-skih pristojbin, špedicijskih stroškov, stroškov za olepšavanje grobov. Podrobnosti poizvejo interesenti pri poštnih uradih, kjer podpišejo tudi posebno devizno^pravno izjavo, da služi denar resnično samo navedenim svrham.
V Ljubljani je umrl skopljanski škof dr. Janez Gnidovec. Njegova življenjska pot je bila pot svetega moža. Pred vojno je poučeval na šentvidski gimnaziji pri Ljubljani ter postal ravnatelj tega prvega slovenskega gimnazijskega zavoda. Leta 1919 je stopil v misijonsko družbo lazaristov ter bil leta 1924 imenovan za škofa v Skoplju. Bil je nenavadno svet in dober mož, mnogo je molil in se postil, svoje imetje pa delil ubožcem. Bil je pravi apostol na jugoslovanskem jugu. Ljubljana mu je priredila veličastno zadnjo pot.
Eberndorf — Dobrla ves. Pred tedni smo izgubili obče priljubljenega gospodarja in očeta Antona Sienčnika, pd. Bolta. Rajni je dosegel starost 72 let. Bil je vsikdar zvest sin svojega naroda, rad je prebiral slovenske knjige — bil je ves čas ud družbe sv. Mohorja — ter naročal slovenske liste. Kot gospodar se je lahko ponašal z veščo izkušnjo in stvarnim znanjem, še v čebelarstvu se je z uspehom udejstvoval. Za njim žalujejo žena in dva odrastla otroka. Izrekamo jim naše sožalje, Bohovemu očetu pa želimo večni mir! — Naš prosvetni dom nekam sameva in predvsem okoliško ljudstvo vprašuje, kedaj ga bo društvo spet povabilo na kako prireditev. Naši idealni društve-niki ga gotovo ne bodo pustili predolgo čakati.
Cesto je zasulo. (Rechberg — Reberca.) Dne 31. p. m. bi se bila na cesti med Miklavčevim in Reberco zgodila domala velika Inesreča. Veli-kovški prometni avtobus je ravno vozil po cesti, ko se vsuje z hriba plast kamenja in zemlje ter voz poškoduje in ustavi. Oseba ni bila k sreči nobena poškodovana, promet pa je bil več dni ustavljen.
Eisenkappel — Železna Kapla. (Tatvina.) Trgovino Wiltschek so v noči na 1. februar obiskali zlikovci — še povrhu v ženskih krilih. Podnevi I so se skrili v trgovini, v noči se splazili v skladišče ter iz. nekega skritega kotička odnesli 2250 mark, 17 dinarjev in še hranilno knjižico, glasečo J se na 47.000 dinarjev. Očitno je bilo, da so mogli 1
biti samo domači ljudje in že dan navrh je orož-ništvo prijelo tatici Hildo Edlacher, služkinjo o-kradenega trgovca, ter najemnico Ano Kreulitsch. Priznali sta tatvino ter navedli skrivališče, kjer so našli ukradene svote. Nahajata se sedaj pod ključem.
Koroški drobiž. Od 17. do 19. februarja se vršijo pri Beljaku zimsko-športne igre narodno-sociali-stičnih skupin. Prijavljenih je že nad 1400 tekmovalcev. — Dež. glavar-namestnik Pawlovsky po prestani bolezni spet uraduje. — Povodom šest-letnice prevzema oblasti po narodnem socializmu so bili odlikovani tudi štirje koroški narodno-soci-alistični prvaki z zlatimi medajlami. Istočasno je napredovalo večje število funkcionarjev v nar. soc. skupinah. — Tudi v wolfsberškem okraju so od 16. februarja do 2. marca nabori letnikov 1913 in 1919. — Neznanci so vlomili v skladišče celovške NSV in odnesli blaga v vrednosti 500 mark. —■ Predzadnjo nedeljo je nabirala prispevke policija in samo v naši deželi nabrala 70.000 mark, kar je doslej najvišja svota. — V nedeljo so nabirali za zimsko akcijo člani stranke. •— Državni delovni minister je dovolil 1 milijon mark za stanovanja neoženjenih poljedelskih in gozdarskih delavcev. Najvišja podpora znaša 300 mark, popravila ali izgraditve stanovanj morajo biti gotove vsaj do 30. septembra. — Na Kostanjah se je 5. t. m. pričel nemški kuhinjski tečaj. — V Spittalu ob Dravi je nek angleški inženjer zabodel 211etno kmečko dekle, ki je prej služilo v Angliji. — V Celovcu so ustanovili „družbo za pospeševanje koroških umetnosti". Hkrati so bile razpisane nagrade za najboljše koroško literarno delo. — Medgorje so dobile svojo telefonsko zvezo preko Grabštanja. Medgorski posestniki pa imajo velike križe s konji, ki bolehajo na raznih boleznih. — Možje, ki so odslužili 3 leta vojaške službe in niso stari preko 35 let, lahko vstopijo v obmejno carinsko službo. Prošnje vložijo na carinski urad svoje občine. — V času od februarja do maja t. 1. se vršijo okrožni kmečki dnevi, katere bo zaključil veliki pokrajinski kmečki dan. Prvi kmečki dan je bil minuli teden v Št. Vidu ob Glini. — V Rutah pri Hodišah si je petletno dekletce posestnika Schòttla pri igranju zlomilo nogo in so revco prepeljali v bolnico. — Na pod-korenski cesti se je ponesrečil 391etni delavec Hanto. Hlod mu je stisnil prsni koš ter polomil več reber. — Pri Velikovcu se je ponesrečil 341et-ni delavec Karl Nograšek. Pri padcu si je zlomil nogo.
Naša prosveta
Zakopani zakladi.
Nenavadna je prirodna inteligenca našega ljudstva. Fantè, ki razven društvenega odra svoje fare še ni videl nobenega kosa žive dramatike, se vsede in napiše igro s prizori in dejanjem, da bi pri mnogih mestih zastrmel nad drznim početjem sam slavni Šekspir. Drugemu se vsipajo čustva in misli, da napolni z bolj in manj dobrimi verzi cele tri knjige. Nedavno mi predložijo delce sli-karja-diletanta, iz katerega vpije vsa živa, barvana narava njegovega okolja. V Celovcu živi starček-slikar, čigar barvni kompoziciji bi se čudila slovenska umetnika Kralj in Gaspari. Cela vrsta jih je med nami, ki se igrajo z melodijami, duri in moli, da bi očarali profesorja akademske glasbe. So drugi z nastopom, da bi se jim divili visoki diplomati, so govorniki, tekmujoči s slavnim Ciceronom, pripovedniku, kosajoči se z Žil-vernom, družabniki in šaljivci, da bi spravil v zadrego slavne pariške konferansjeje, igralci in igralke, da bi jim ploskala še gospod Levar in gospa Nablocka, slavna člana ljubljanskega teatra.
Smo kakor začaran narod. Vse bi lahko imeli: znanstvenike, pisatelje, pesnike, slikarje, komponiste, operne pevce in dramske igralce, govornike, družabnike in šaljivce. Pa nimamo ničesar! Na nedavni razstavi slovenske knjige v Ljubljani so nekam s pomilovanjem zrli na tri bore slovenske knjige s Koroškega — in več tudi res ni vidnega. Nenavadna je prirodna inteligenca našega malega naroda, talenti pa ostanejo zakopani.
Najprej je temu kriva naša šola. S svojo jezikovno in umsko drezuro ubija v našem človeku ustvarjajočega duha in niti najmanj ne ljubi mlade slovenske genialnosti. Ozračje je pri nas, da smeš misliti res samo na slovenske delavce, kmete in duhovnike. Vcepljeno je rodu, da sme samo garati in sicer preprosto, zelo preprosto garati. Ne verujemo še, da je bil celo slavni jugoslovanski kipar Meštrovič nekoč neznaten pastirček, da se je veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar rodil v skromni učiteljski družini in da je naš pesnik Oton Župančič bil doma v preprosti podeželski gostilni, pistelj Finžgar pa je nekoč pasel krave. Saj je morda komaj desetina slovenskih kulturnih delavcev iz mestnega ozračja, kjer je nebroj knjig,
knjižic, muzejev in odrov, zaprašenih in nezapra-šenih. Seve, v boljše šole so sodobni veliki Slovenci pohajali in doma se niso znašli povsem na kulturni ledini.
Mi sami smo precej neokretni. Sodobna slovenska kultura je tudi za nas visoka šola slovenskega duha. Bogato slovensko literaturo imamo, Slovence znanstvenike, pesnike in pisatelje, slikarje in kiparje, pevce in igralce. Kaj, če bi Ljubljano, naše kulturno osrčje, primaknili vendar nekoliko bližje k nam? Saj smo v času tiska, radia, železnice in pošte.
Tudi naš narod bo moral nekoč dajati odgovor na vprašanje, kam je zapravil svoje talente, svojo prirodno inteligenco, svojega ustvarjajočega duha!
r.
Narodu več srčne kulture! Pod tem naslovom piše ljubljanski „Slovenec“, da je med nami še dokaj surovosti, katera se na zunaj izraža često z grdimi kletvami. „Toliko se kulturno dela — in vendar je še dovolj surovosti! Ali ne vidimo tega madeža na našem narodnem telesu? Ne smemo gojiti samo umske, marveč veliko več srčne kulture! Na to naj mislijo in gledajo naša društva in naša cerkev. Začeti moramo smotern boj surovosti, narodu moramo dati več srčne kulture !“ — Velja i za premnoge naše pojave.
Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik se je rodil v zgornji Šiški pri Ljubljani. Že dalje časa se kulturna društva bavijo z mislijo, da odkupijo hišo ter jo preuredijo v Vodnikov muzej. Ob sodelovanju vse slovenske javnosti bo lepa zamisel nedvomno uresničena. Tako so slovenski šolski otroci s svojimi darovi pred letom pripomogli, da je bil rojstni dom Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem urejen kot Prešernov muzej.
Zanimive izkušnje slovenske tečajnice. Podjetna Katica iz spodnjega Roža je pred leti obiskovala slovenski gospodinjski tečaj. Usoda jo je potlej napotila v službo v Anglijo. V družini, kjer služi, je zaposlenih več deklet. Nekega dne odpove službo kuharica, ker se je nameravala poročiti. Gospa vpraša Katico, če bi hotela prevzeti za čas, da pride nova kuharica, kuhinjo. Dekle je pritrdilo, se vestno lotilo dela in si za pripomoček vzelo kuhinjske recepte iz tečaja. Okusna „košta“ je bila družini tako po okusu, da je bila nova kuharica očitno pohvaljena ter še naprošena, naj zaupa svojo kuhinjsko umetnost že najeti kuharici. Tudi sicer se Katica hvali, da je danes vesela lepega pouka, ki ga je uživala v tečaju. Posebno pa je vesela, da je ohranila svojo vernost in zavednost, v katerih najde v času težkih uric edino resnično uteho. Želimo ji še naprej vesele slovenske korajže, ki bodi dika slovenskih tečajnic in deklet vobče!
Za 5. t. m. napovedano zborovanje S. P. Z. na Pečnici je bilo na odlok okrožnega vodstva nar. soc. stranke v Beljaku preloženo na poznejši čas.
Gospodarski vestnik
Povečajmo našo proizvodnjo !
To je trumf kmečkega gospodarstva od danes! V veliki naši državi bodo imeli kmetijski pridelki svoje gotove in dobre kupce. Obdelane zemlje je premalo in še ta se manjša ob nastajanju novih industrij, cest in drugih naprav. Pri tem pa raste število državljanov in se pojavlja težnja po boljši jedi in obleki. Vprašanje je, kje se da več pridelati.
Oglejmo si našo živinorejo! Mi nimamo dobrih molznic. Dočim da v rajhu krava na leto nad 3000 kg mleka, pade letna množina mleka pri nas pod 200 kg. Vzroki so v slabi plemenski vzreji in v malomarnem krmljenju. Država nam hoče pomagati z zakonom o živinskih pasmah, z nadzorstvom mlečne proizvodnje, s pocenitvijo krmil in umetnih gnojil. V našo državo uvažamo meso, ker je domačega premalo. Danes se pristojna organizacija na vso moč trudi, da dvigne pitanje in težo za prodaj namenjenih živali. Svetuje pa predvsem večje pridelovanje okopavin, ki bi dale izdatno pitalno krmo. Za podvig živinoreje velja načelo, da se morajo bolj pobrigati za živali, ki jih imamo in rajši njihove vrste razredčiti, nikar pa živine še dokupovati.
Letošnja poljska letina je bila dobra, a še zdav-na ne zadostna. Pristojni krogi skušajo postopoma zboljšati žitne vrste, podpirajo pridelovanje ozi-min ter svetujejo v vrstih krmskih žit predvsem zimski ječmen, v vrsti žit vobče pa pridelovanje koruze, v kolikor je potrebna v domačem gospodarstvu. Bolj kot pri živinoreji je skrb za izboljšanje letine prepuščena zasebni gospodarjevi podjetnosti.
Mnogi gospodarji se sprijaznujejo z umetnimi krmili, katerih nakup mora biti v načrtu moderne kmetije. Naša krma je po količini nezadostna in po kakovosti preslaba. Naglaša se v prvi vrsti belja-kovinasta krmila, kakor so živinska moka, kostni zdrob, tropine in dr. Največ gospodarjev misli na gradnjo lastne ensilažne naprave, ki spada k vsaki kmetiji vsaj srednjega obsega.
Mimogrede naj še omenimo klic, naj posvečamo svojo skrb tudi vsem postranskim kmetijskim panogam: čebelarstvu, sadjarstvu, perutninarstvu, vrtnarstvu, ribarstvu i. dr. Kočno pravijo, da ima vsakršna domača obrt (izdelovanje košov, prta, panjev itd.) zlato podlago. Rabili bi samo še našega Vodnika, da bi nas pozval z ono: S 1 o v e n’ c, tvoja zemlja je zdrava!
Ostani na deželi! Država ima velik interes na tem, da števila kmetov ne samo ohrani, marveč ga tudi pomnoži. Posebno podpira osamosvojitev kmetijskih delavcev. Glasom odloka poverjenika za gospodarsko štiriletko dobi kmetijski delavec ob svoji poroki darilo 1800 RM. Nadalje ima pravico na običajno poročno posojilo (Ehestandsdar-lehen), katerega višina znaša povprečno 600 RM. Posojilo je brezobrestno in se po 10 letih črta, če zakonca dokažeta, da sta bila v tem času nepretrgoma zaposlena v kmetijstvu, gozdarstvu ali rokodelstvu. Ce sta zakonca pred poroko 5 let nepretrgoma bila zaposlena v kmetijstvu, imata pravico na posojilo za nabavo gospodinjskih in družinskih potrebščin. To posojilo znaša povprečno 800 RM, posebna doklada še nadaljnih 400 RM. Posebne novejše odredbe predvidevajo možnost, da se kmečko dekle izobražuje v mestu, vendar ne sme biti nad leto dni v zadnjem petletju izven doma. — Podrobnosti o državnih podporah za kmetijske delavce izve vsakdo pri krajevnem kmečkem vodji.
Složnost poveča proizvodnjo. ZdR. Zanimanje za zadružno nabavo kmetijskih strojev raste. Mi-čejo razmerno lepe ugodnosti nakupa in nedvomno tudi ugodne splošne prilike. Skupna nabava strojev in drugih mehaničnih primočkov se priporoča posebno v področju sadjarstva, izsuševanja, vrtnarstva in čebelarstva, t. j. v bolj stranskih gospodarskih panogah, kjer so prepiri vsled vrstnega reda in brezhibne uporabe manj običajni. Ob krepki zadružni zavesti pa je skupna nabava mehaničnih pripomočkov možna tudi v poljedelstvu in živinoreji.
Še o davčnih izkaznicah. Dosedanji dohodninski, krizni, samski in mezdni davek se bo odslej plačeval kot razširjeni mezdni davek (Lohnsteuer). Način plačevanja je prav socialen: Za posle in služkinje, za vzdrževanje polnoletnih otrok in drugih družinskih članov, za plačevanje življenjskih zavarovanj in še nekatere druge slučaje so davkoplačevalcem dovoljeni odpisi od mesečnega zaslužka, iz katerih izhaja tudi znižani mezdni davek. Odpise izvede finančna oblast na podlagi posebne vloge in potrdil ter jih beleži v davčnih izkaznicah. V istih zabeleži urad tudi davka prosti zaslužek, ki ne sme presegati mečnih 84.50 RM, pri čemer je prehrana vračunana v vrednosti 30 RM. Od urada izpolnjene izkaznice izroči posel ali nastavljenec delodajalcu. Oženjeni posli in delavci morajo imeti za obdavčevanje mesečno vsaj 104, z enim otrokom 130, z dvema 156 RM zaslužka, sicer so davka prosti. A tudi oni morajo izročiti svoje davčne izkaznice svojim delodajalcem, sicer se jim vračuni od urada 52 RM k mesečnemu zaslužku, s čemer lahko izgubijo davčno prostost. Kdor je pri več delodajalcih zaposlen, mora imeti več davčnih izkaznic. Tudi žena, ki ima svoj zaslužek, mora imeti svojo izkaznico. — Postopek okoli izkaznic je nekoliko kompliciran, zato pa so ugodnosti pri malem zaslužku in velikih družinah velike. Podrobnosti mezdnega davka so razvidne iz besedila na davčnih izkaznicah.
Kedaj se smatra obdelana zemlja za stavbišče. Za ocenjevanje dedne zemlje so izšla nova navodila, ki pravijo: Obdelano zemljišče se smatra za stavbišče (Bauland), če ni samo možno, marveč tudi verjetno, da bo zemlja služila za stavbe v doglednem času. Pod „doglednim časom“ se razume normalno doba 6 let. Ce lastnik zemljišča, ki mora biti kmet, nima namena, da zemljo uporabi kot stavbišče ali jo proda, se zemljišče oceni kot obdelana zemlja. Omenjene smernice so važne za predmestne kmetije.
Zakaj se bojimo svinčnika in gospodarskih zapiskov? K urejeni kmetiji spada načrt, po katerem naj se dela skozi leto dni. Nikdar danes na slepo gnojiti, saditi in sejati! Za vsak poljski sadež so posebne postave, med katerimi je najvažnejša postava njihovega menjavanja. Vsaka rastlina pozna svoj čas in svoj način gnojenja, obdelave in žetve. V kolikor dovoljujejo zemlja, vreme in druge nespremenljive gospodarske postavke, se je treba ozirati tudi na ceno in čim zgodnejšo letino. Osnove gospodarskega načrta ostanejo skozi de-
1 setletja, male spremembe pa zahteva vsako leto. j Tako štedimo s časom, delom in denarjem.
Uspeh v svinjereji zavisi od časa, v katerem j zamoremo živali spitati oz. vzrediti. Čim krajša je doba od gnezda do prodaje, tem lepši je uspeh.
Ì Svinja rabi za prehrano predvsem beljakovino, j Zato spretni svinjerejci urejujejo danes celo že traj-! ne svinjske pašnike, ki dajejo živalim čim več mlade, sveže krme. Tudi travnike krmijo z dušikom, fosforjevo kislino, apnom in kalijem, da je ! paše vedno dovolj.
Pozor pred slinavko! Že je okužen šmohorsJki 1 okraj vsaj v enem hlevu in tudi v spodnjem Rožu i se je pojavila živinska kuga. Ali se bo nevarna | bolezen dala omejiti? V precejšni meri zavisi to od previdnosti podeželja. Nič ni lažjega na svetu, kakor prenašati bolezenske klice. V nekem tirolskem kraju so se pojavili bogveodkod cigani, nihče si ni delal zbog tega preglavic, koj po njiho-I vem odhodu pa se je bolezen pojavila. Posebna • previdnost je potrebna pri novih poslih. V splošnem pa se priporoča v času živinske kuge podvojena snažnost.
Zakaj ne? V rajhu se je mlečno nadzorstvo izkazalo kot prav uspešno. Po nasvetih in namigih j strokovnjakov raste dnevna množina mleka. V i rajhu pa so uvedli tudi že svetovalce za perutnino, ki vodijo v svojih seznamih več milijonov kokoši. V sledečih letih bo število nadzorovanih kokoši narastlo na 10 milijonov. In uspeh? Povprečno leže kokoš letno 90 jajec. Ob dobri skrbi pa se letno število jajec ene kokoši lahko dvigne na 175 komadov. Zato pa je treba seve strokovnjaških nasvetov.
Cene za krompir. Za neposredno prodajo krompirja iz rok producentov v roke konzumentov so veljavne v februarju sledeče cene: 2.90 RM za belo, rdečo ali modro vrsto (100 kg), 3.20 za rumeni krompir, 4.20 za Juliperle in Kipfler 5.20. V krajevnem tržnem prometu se prodaja beli, rdeči in modri krompir po 8 pf kilogram, rumeni 9, Juliperle 10, Kipfler 12.
Zanimivosti
Orli moderne vojne.
Največ se danes govori o oboroževanju in pri oboroževanju o orožju v zračnih višinah. Angleže vprek skrbi, kaj bi bilo z njimi, če bi se kedaj pojavili jekleni ptiči na njihovem modrem nebu in bi sipali grom in žveplo. Francija in Amerika hitita z zračnim oboroževanjem, še Stalin se hvali s svojo zračno armado, ki bi bojda zatemnila sonce. Posebnost zračne vojske so letala, kakršna pozna naša država. Naziva jih „Stuka-Staffeln‘'. Opisuje jih koroško glasilo nar. soc. stranke „Grenzruf“, iz katerega posnemamo:
Visoko nad oblaki brnijo motorji. Nenadno se iz višine 4000 m z bliskovito naglico bližajo zemlji vitka letala, tik nad zemljo zarijejo v svoj cilj bombo s 500 kg eksplozivne snovi in se spet kot orli dvignejo v nedosegljive višave. Letalci morajo biti pravi junaki železnih živcev, drzni, premeteni, popolnoma zdravi. Z vizijem merijo cilj, pridrvijo na zemljo kot blisk, pritisnejo na gumb in sprožijo bombo ter jadrno odhitijo nazaj k nebu.
Stuka-letala (Sturzkampfflugzeuge) so velikega pomena. Naj gre za mostove, tovarne, municij-ska skladišča, železniški tir, elektrarne, jezove, kot blisk iz neba priletijo, vržejo svojo bombo in spet odhitejo. Vsak letalec ima samo eno bombo, a ta mora sedeti. Ni prej pokoja, dokler niso iz-vojevali zmage.
Ladja se je pretrgala na dva kosa. Norveško ladjo „.Iaguar“ so sredi Atlantskega oceana zajeli valovi in jo pretrgali na dvoje. Ko dve orehovi lupini sta se oba ostanka lovila po razburkanem morju. Slučajno se je približala druga norveška ladja, kateri se je posrečilo spraviti na varno sedem mož posadke, medtem ko so morali ostali mornarji pretrgane ladje čakati še dolgo noč in se oprijemati ladjinih ostankov, prej da so jih rešili.
Blizu Skagena v severni Nemčiji so se minuli teden pojavile take množine slanikov, da so jih ribiči lovili kar z rokami in jih z lopatami metali v čolne. Lov je trajal celo noč in cel dan, bil je nadvse obilen. Sodijo, da so ribe prignali ob obalo neke vrste kiti, ki so slanike nagnali v tako gnečo.
Urednik: Dkfm Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. Upravnik: Rado Wutej, Klagenfurt, Schiittgasse 9. Založnik: Politično in gospodarsko društvo ža Slovence na Koroškem. Ljudska tiskarna Ant. Macha t & Co., Wien, V., Margaretenplatz 7