Uvod
Za rakom se~nika zboli vsako leto pribli`no 150 bolnikov.
Pogostnost stalno nara{~a. Zna~ilen bolnik je mo{ki (87%
bolnikov) po 65 letu starosti (77% bolnikov je ob diagnozi
starej{ih od 65 let) (1). Najpomembnej{i etiolo{ki dejavnik
je kajenje.
Ve~ina (90-95%) tumorjev so prehodnoceli~ni karcinomi, ki
se pri pribli`no 1/3 bolnikov prika`ejo kot {tevilna lo~ena
`ari{~a bolezni sluznice se~nika.
Glede na podatke Registra raka za Slovenijo je pri pribli`no
2/3 bolnikov bolezen ob diagnozi omejena na se~nik (1).
Na~in zdravljenja teh bolnikov je odvisen predvsem od
globine vra{~anja tumorja oz. tumorjev v steno se~nika.
Ve~ina bolnikov s t. i. povr{inskimi karcinomi se~nika, pri
katerih je rast omejena na epitelni ali submukozni sloj
se~nika, je lahko zdravljena s transuretralno resekcijo
(TUR). S tem posegom, ki se lahko ponovi in ki povzro~i le
manj{o morbiditeto, bolniki ohranijo se~ni mehur. Obi~ajno
zdravljenje bolnikov s t.i. mi{i~no invazivnimi karcinomi, ki
jih ozna~uje vra{~anje tumorja v mi{i~ni sloj stene se~nika
je cistektomija. Ta je prav tako nujna tudi v primeru t.i.
visokorizi~nih povr{inskih karcinomov se~nika – kadar so ti
tumorji obse`ni in jih s TUR ni mogo~e v celoti odstraniti,
pri nekaterih tumorjih z visokim gradusom ali {tevilnimi
ponovitvami po TUR, kadar so ugotovljena obse`na
podro~ja in situ karcinoma, ki ne odgovorijo na
intravezikalno imuno- ali kemoterapijo, in kadar je
ugotovljeno, da tumor vra{~a tudi v stromo prostate.
Obsevanje zaradi neizvedljive cistektomije
Zdravljenje z obsevanjem je navadno omejeno na bolnike z
mi{i~no invazivnimi in bolnike z visokorizi~nimi
povr{inskimi karcinomi se~nika, pri katerih zaradi okrnjene
zmogljivosti in spremljajo~ih bolezni cistektomija ni
izvedljiva. So~asen dodatek kemoterapije k obsevanju lahko
pri teh bolnikih izbolj{a rezultate zdravljenja (2).
Najpogosteje je obsevanju se~nika, podobno kot pri
zdravljenju tumorjev drugih podro~ij, priklju~en cisplatin.
Najpomembnej{a zadr`ka za kemoradioterapijo s
cisplatinom pri bolnikih z rakom se~nika sta pogosto
oslabljeno delovanje ledvic, ki nastopi kot posledica
oviranega odtoka se~a in zmanj{ana zmogljivost bolnikov,
ki je posledica izbire bolnikov za zdravljenje z obsevanjem.
Tako zadovoljiva zmogljivost, predvsem pa ohranjeno
delovanje ledvic, sta pomembna pogoja za kemotertapijo s
cisplatinom. Na Onkolo{kem in{titutu je bila, da bi
izbolj{ali rezultate obsevanja, temu dodana kemoterapija z
vinblastinom. V nasprotju s kemoradioterapijo s cisplatinom
je vinblastin sprejemljiv tudi pri bolnikih, katerih ledvice
slab{e delujejo in, ki so manj zmogljivi.
V za~etno raziskavo kemoradioterapije z vinblastinom je
bilo vklju~enih 19 bolnikov. Rezultati so pokazali, da so
akutni zapleti zdravljenja povsem sprejemljivi in podobni
kot po obsevanju. U~inkovitost kemoradioterapije z
vinblastinom je bila izrazito bolj{a kot samo z obsevanjem
(3-letna lokalna kontrola je bila dose`ena pri 66 % bolnikov
z dodano kemoterapijo in 24%, ki so imeli samo
obsevanje), glede na dele` popolnih remisij (71%) pa tudi
povsem primerljiva s kemoradioterapijo s cisplatinom. Na
podlagi teh rezultatov je kemoradioterapija z vinblastinom
postala standardno zdravljenje. Do leta 1995 je bilo tako
zdravljenih 83 bolnikov. Njihove zna~ilnosti bolnikov so
prikazane v tabeli 1. Decembra 2001 je `ivelo {e 25/83
ONKOLOGIJA / pregledi
	

	

	
 
 
			
11
[tevilo bolnikov 84
Mo{ki/`enske 75/9
Starost /mediana (obseg) 68 (42-81) let
Stadij T
T1,T2 58
T3,T4 25
neznano 1
Histolo{ki gradus
1, 2 48
3 34
neznano 2
Recidivna bolezen 16
Multifokalnost 24
Zapora se~evoda 12
Anemija (Hb<126g/l) 22
Nepopolna TUR 28
Pozitivna citologija po TUR 39
Tabela 1: Zna~ilnosti bolnikov pred pri~etkom kemoradioterapije z
vinblastinom
(30%) bolnikov, ki smo jim sledili s srednjo opazovano
dobo 10,3 leta. Glede na na~in izbire in starost bolnikov ni
presenetljivo, da je 24/59 (54%) bolnikov umrlo zaradi
spremljajo~ih bolezni. Pre`ivetje in specifi~no pre`ivetje
bolnikov sta prikazana na sliki 1, lokalna kontrola v smislu
trajne popolne remisije bolezni v se~niku je prikazana na
sliki 2. Tudi ti rezultati, ki temeljijo na dolgoletnem
sledenju, ka`ejo, da je u~inkovitost obsevanja z
vinblastinom  podobna kot pri kemoradioterapiji s
cisplatinom (51 % 10-letno specifi~no pre`ivetje v na{i
skupini in 48%-59% ob kemoradioterapiji s
cisplatinom)(6,7,8). Uspe{nost kemoradioterapije z
vinblastinom je bila odvisna od dveh klju~nih dejavnikov:
anemije ob za~etku obsevanja in prera{~anja tumorja prek
stene se~nika, manj pa od popolnosti TUR in zapore
1_2004.qxd  11/10/04  6:28 PM  Page 11
se~evoda. 82% 10-letno specifi~no pre`ivetje in 72% 10-
letna lokalna kontrola ka`eta, da je tako zdravljenje zelo
u~inkovito pri prognosti~no ugodni skupini bolnikov, pri
katerih je bolezen ugotovljena dovolj zgodaj, ko je tumor {e
omejen na steno se~nika, ne povzro~a anemije in zapore
se~evoda ter je vsaj na videz s TUR tudi v celoti odstranjen.
Po drugi strani pri nobenem od bolnikov, ki je imel
napredovalo bolezen ( z vsemi neugodnimi prognosti~nimi
dejavniki; prognosti~no neugodna skupina bolnikov), ni bila
dose`ena niti trajnej{a lokalna kontrola - vsi so umrli v manj
kot dveh letih po pri~etku zdravljenja (slika 3) (8). Glede na
te rezultate sta sedaj opredeljena cilj in na~in obsevanja, ki
je pri prognosti~no neugodni skupini bolnikov omejen na
paliacijo, obsevanja pa na zgolj nekajdnevno zdravljenje.
Pri srednje in prognosti~no ugodni skupini je cilj zdravljenja
ozdravitev, ve~tedensko obsevanje pa, ~e to dopu{~ajo
spremljajo~e bolezni, spremlja kemoterapija. I{~ejo pa se
tudi novi u~inkovitej{i radiosenzitatorji, ki bi izbolj{ali
rezultate obsevanja.
Obsevanje kot alternativa cistektomiji
@e rezultati TUR, kemo- in radioterapije pri bolnikih s
tumorji se~nika, ki jih ne moremo zdraviti s cistektomijo
ka`ejo, da je t. i. ohranitveno zdravljenje karcinoma
se~nika vsaj pri izbranih bolnikih lahko enako uspe{no kot
cistektomija. Prav tako pa uspe{nost takega na~ina
zdravljenja potrjujejo tudi na{e izku{nje s sistemsko
polikemoterapijo z metotreksatom, vinblastinom,
cisplatinom in nato obsevanjem, {e zlasti, ~e smo z za~etno
TUR in nadaljno kemoterapijo dosegli popoln odgovor
(9,10).
Radioterapija je pomemben del, glede na pozne zaplete in
ohranjenost normalnega delovanja se~nika pa verjetno tudi
najpomembnej{i ~len ohranitvenega zdravljenja.
Operativno zdravljenje je v sklopu ohranitvenega
zdravljenja ve~inoma omejeno na ~im popolnej{o TUR,
vendar je pri delu bolnikov kljub temu nujna tudi
cistektomija. Odlo~itev zanjo je lahko sprejeta `e med
zdravljenjem, ~e z za~etno TUR in kemoterapijo ali TUR,
kemoterapijo in delom obsevanja ni dose`ena popolna
remisija ali vsaj izrazito zmanj{anje tumorja. Cistektomija je
v tem primeru odlo`ena za nekaj tednov. Lahko pa je
sprejeta {ele po kon~anem ohranitvenem zdravljenju, ~e ni
dose`ena popolna remisija, ali ko pride do ponovitve
karcinoma. V tem primeru je cistektomija odlo`ena za
nekaj mesecev, lahko pa tudi za ve~ let. S cistektomijo,
ki je omejena le na te izbrane bolnike, je omogo~eno, da
50 – 70 % pre`ivelih bolnikov ohrani se~ni mehur
(6,7,8,9,10).
Glavna pomisleka zoper ohranitveno zdravljenje sta, ~eprav
so mnenja o tem deljena (6), morda slab{a prognoza
bolnikov, pri katerih je na koncu nujna cistektomija, ki je
zaradi predhodnega zdravljenja s kemo in radioterapijo
odlo`ena za ve~ mesecev, bolnik pa v tem ~asu izpostavljen
mo`nosti napredovanja karcinoma ter ve~ja zahtevnost
cistektomij ob katerih je tudi verjetnej{e, da bo pri{lo do
ONKOLOGIJA / pregledi
12
Slika 1. Pre`ivetje in za karcinom se~nika specifi~no pre`ivetje
bolnikov zdravljenih hkrati z obsevanjem in kemoterapijo z
vinblastinom.
Slika 3. Za karcinom se~nika specifi~no pre`ivetje glede na
prognosti~ne skupine. Nizkorizi~ni so bolniki brez
neugodnih prognosti~nih dejavnikov, srednjerizi~ni so
bolniki z anemijo ali prera{~anjem stene se~nika,
visokorizi~ni so bolniki z anemijo in prera{~anjem stene
in/ali nepopolno TUR oz. zaporo se~evoda.
Slika 2. Lokalna kontrola, ocenjena na podlagi pre`ivetja brez
ponovitve karcinoma (povr{inskega ali invazivnega)
se~nika. Popolna remisija, ocenjena {est mesecev po
pri~etku obsevanja, je dose`ena pri 78 % bolnikov, 10-
letna ocena trajne popolne remisije je 55 %.
1_2004.qxd  11/10/04  6:28 PM  Page 12
akutnih pooperativnih zapletov. Tudi delovanje se~nika je
lahko precej okrnjeno, predvsem ~e je bil obsevan z
radikalnimi dozami (ki presegajo 60 Gy).
Tem te`avam se vsaj delno lahko izognemo z izbiro
bolnikov pri katerih je verjetnost cistektomije kar najmanj{a
in pri katerih je sprejemljiva tudi ni`ja doza obsevanja. Ti
bolniki imajo (glede na izsledke raziskave, ki je vklju~evala
105 bolnikov, zdravljenih z za~etno TUR, nato
kemoterapijo in glede na dose`eno remisijo s cistektomijo
ali obsevanjem) solitarni, visokorizi~ni povr{inski ali
mi{i~no invazivni, na steno se~nika omejen tumor, ki ne
povzro~a zapore se~evoda in je bil, vsaj na videz,
popolnoma odstranjen s TUR (vklju~no z negativno
citolo{ko analizo se~a po TUR oziroma pred pri~etkom
kemoterapije in obsevanja). V letih od 1988 do 2001 je bilo
takih 31 bolnikov, pri katerih je bila tudi doza obsevanja
omejeno na 50 Gy. Aprila 2004 je bilo `ivih {e 25/31 (80%)
bolnikov, ki so bili sledeni s srednjo opazovano  dobo 6,2
leta. Trajna lokalna kontrola je bila dose`ena pri 24/31
(77%) bolnikov; rezultati specifi~nega pre`ivetja brez
ponovitve bolezni so prikazani na sliki 4. Predvsem pa so
mo`nost pre`ivetja kot glede na lokalno kontrolo lahko
enako uspe{no kot cistektomija in zaradi tega alternativa
radikalni cistektomiji. Predvsem pa je ve~ini teh bolnikov
omogo~eno, da trajno ohranijo se~nik in tudi normalno
delovanje se~nika.
Literatura:
1) Pompe Kirn V, Zakotnik B, Zadnik V. Pre`ivetje bolnikov z
rakom v Sloveniji. Register raka za Slovenijo, Ljubljana, 2003.  
2) Coppin CML, Gospodarewitz MK, James K in sod. Improved
local control of invasive bladder cancer by concurrent cisplatin
and preoperative or definitive radiation. J Clin Oncol
1996;14:2901-7.
3) Kragelj B, Jereb B, Kragelj L in sod. Concurrent vinblastine and
radiation therapy in bladder cancer. Cancer 1992; 70: 2885-90.
4) Tester W, Porter A, Asbell S in sod. Combined modality program
with posible organ preservation for invasive bladder carcinoma:
results of RTOG protocol 85-12. Int J Radiat Biol Phys 1993; 25:
783-90.
5) Chauvet B, Brewer Y, Felix-Faure C in sod. Concurrent cisplatin
and radiotherapy for patients with muscle invasive bladder
cancer who are not candidates for radical cystectomy. J Urol
1996; 156: 1258-62.
6) Shipley WU, Kaufman DS, Zehr E in sod. Selective bladder
preservation by combined modality protocol treatment: Long-
term results of 190 patients with invasive bladder cancer.
Urology 2002; 60: 62-82.
ONKOLOGIJA / pregledi
13
Slika 4. Lokalna kontrola glede na prognosti~ne skupine.
Nizkorizi~ni so bolniki brez neugodnih prognosti~nih
dejavnikov, srednjerizi~ni so bolniki z anemijo ali
prera{~anjem stene se~nika, visokorizi~ni so bolniki z
anemijo in prera{~anjem stene in/ali nepopolno TUR oz.
zaporo se~evoda.
vsi bolniki, pri katerih je bila dose`ena trajna lokalna
remisija, ohranili tudi normalno delovanje se~nika.
Zaklju~ek
Radioterapija lokaliziranega raka se~nika je praviloma
omejena na bolnike pri katerih cistektomija ni mo`na. Tem
bolnikom lahko hkrati dodamo kemoterapijo. Dodatek
kemoterapije in tudi na~in obsevanja je odvisen od cilja
obsevanja, ki ga opredlimo na podlagi prognosti~nih
dejavnikov. Pogosto je cilj obsevanja zaradi napredovale
bolezni in okrnjene zmogljivosti omejen na kratkotrajno
paliacijo.
Pri manj{i skupini bolnikov pa je obsevanje v kombinaciji s
popolno TUR in sistemsko polikemoterapijo tako glede na
Slika 5. Za karcinom se~nika specifi~no pre`ivetje brez
ponovitve bolezni pri bolnikih s solitarnim in s TUR
popolnoma odstranjenim tumorjem, brez zapore
se~evoda in negativno citologijo se~a, ki so po TUR prejeli
2–4 kroge polikemoterapije in bili obsevani z manj{o dozo
obsevanja.
Tabela 2. Raz{irjenost izrazitih kroni~nih zapletov, ki `e lahko
vplivajo na kakovost `ivljenja (zapleti 3. in 4. stopnje
glede na lestvico SOMA).
obdobje % bolnikov z motnjami % bolnikov z motnjami
opazovanja odvajanja se~a odvajanja blata 
3 leta 18 0
5 let 23 3
9 let 66 11
1_2004.qxd  11/10/04  6:28 PM  Page 13
ONKOLOGIJA / pregledi
14
7) Sauer R, Birkenhake S, Kuhn R in sod. Efficacy of
radiochemotherapy with platin derivatives compared to
radiotherapy alone in organ-sparing treatment of bladder
cancer. Int J Radiat Biol Phys 1998; 40: 121-7.
8) Kragelj B. Kemoradioterapija invazivnih karcinomov se~nega
mehurja. Doktorska dizertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Medicinska fakulteta, 2003.
9) ^ervek J, ^ufer T, Kragelj B in sod. Sequential transurethral
surgery, multiple drug chemotherapy and radiation therapy for
invasive bladder carcinoma: initial report. Int J Radiat Biol Phys
1993; 25:777-78.
10) ^ervek J, ^ufer T, Zakotnik B in sod. Invasive bladder cancer:
our experience with bladder sparing approach. Int J Radiat Biol
Phys 1998; 41:273-8.
11) Pavy JJ, Denekamp J, Letschert J in sod. Late effects toxicity
scoring: the SOMA scale. Int J Radiat Biol Phys 1995; 31:1043-
7.
■
1_2004.qxd  11/10/04  6:28 PM  Page 14