tađntttro io ipawriStvo: Maribor, Korošice ulice 5. .STRAŽA“ Iztuja T pondcljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vmk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon M. 1)3. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo tJt. 147. Maribor, dne 15. decembra 1911. (Mollu fists: Celo leto . . . . . . 12 K Pol leta . . . , . . . 6 K Četrt leta . . . . . . . 3 K Mesečno . . . . . . 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. tnserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust. Letnik Ul. Volitve v trgovsko in obrtno komoro. Zadnjo volitve v trgovsko in obrtno komoro v Gradcu pomenjajo za nas spodnještajerske Slovence veliko blamaža in ne manjšo sramoto. Kot neodvisne-mn glasilu nam mora biti zato dovoljeno, öa poiščemo vzrqke za žalostno prikazen naše nemoči in si zasnujemo pot, po kateri nalm bo hoditi v bodoče. V. L. )S. je bila sklenila organizirati letošnje volitve iv trgovsko in obrtno zbornico. Pričela je bila že s predpripravami. Mi smo ta korak V. L. S. sar mo pozdravili in obljubili v listu najizdatnejšo podporo. Ko so se pa jele širiti govorice, d!a bodo naj&i slovenski trgovsko-obrtni korporaciji posegle v volitve in je bila V. ’L. S. napol oficijelno obv/eäöena, da se mariborsko trgovsko in obrtno društvo udeleži volitve, smo tudi umeli, zakaj se je V. L. S. odtegnila v o-zadje. Le predobro poznamo naše liberalce in vemo, da bi bili silno padli po vodilnih osebja|h V. L. S., če bi pri volitvah ne dosegli bogve kakšnega v speha. Brezdvomno bi bili vstali liberalni gromovniki, ki veliko govore, a nič ne store, in bi bili trdili, d'a zato ni bilo boljšiega vspeha, ker so se ,v stvar vtaknili „klerikalci“, ki o stvari nič ne razumejo. Odobravali smo zato korak V. L. S. povsem, ob enem smo pa pozvali naša somišljenike, naj pomagajo z vsemi močmi trgovsko-obrtnim korporacijam. Storili smo lo, to$a s precejšnjim strahom. Naše trgovstvo in obrtništvo — v mislih imamo v jprvi vrsti naše mariborske razmere, ki jih najbolj poznamo — nastopa na zunaj kaj rado v zgolj narobni, nadstrankarski pozi, pa samb na zunaj,. Na znotraj pa se žalibog dostikrat pogreša to nadstifankarstvo. Našo mariborsko trgovsko-obrtno društvo v 'svojih merodajnih faktorjih ni naklonjeno naši stranki. In i7, tega je izviral naš strah. Le preveč dobro nam je znano — skušnja nas je že izučila — da je vse, kar primejo v roke ljudje, ki diše po liberalizmu, navadno ponesrečeno in zavoženo. Na|ša bojazen je bilja, o-pravičena. Čeprav se je storil 'sklep, da se slovansko trgovstvo in obrtništvo udeleži volitve, še vendar ni nič storilo. Prišlo ni niti do kake manjše poskuš-nje, da bi imeli vsaj nekaj moralnega zadoščenja. Nič, prav nič. To je pa žalostno in vsak narodno Čuteč Slovenec mora tako ravnanje strogo obsoditi. Bajtar Kozjak* .(Povest iz Radia. Napisal Januš Goleč.) (Daljo.) To neusmiljeno očitanje vetra jej je zopet dale novo moč, napela je zadnje moči, grei:|la sneg z rokami in si pomagala dalje. , Obleka je že' bila vsa mokra vSled potu in pa snega,; pri .vsakem p ajde u v sneg je začel Lojzo bolj kakor doslej nadlegovati nekak prijeten spanec. In mrzel veter jej ni več pretresal udov in jela je dalje časa počivati. Kadarkoli se je v sedi a v sneg, da bi se nekolika odpočila, se jej je nehote sklonila glava in njena duša je odplavala v domačo bajto, kjer sta obhajala ona in 'Jurij sviatbo. Toda naenkrat, in ravno tedaj, ko sta bila oba najbolj srečna, odprla so se vrata in v bajto je stopil, kakor na dan svajtbe, Jurijev oče, pogledal jezno okrog, dvignil svojo koščeno roko in zagrozil Juriju: „Nisi me ubogal, in ne krajcarja ti, ne dam, p.a bodi bajtar, saj sem ti dosti branil.“ Silili so ga nato, naj priselcte za mizo med svate in naj odpusti Juriju, pa (dedec ni hotel, ampak jezno (zaloputnil z vrati in odšel. Slišala je Lojza v snu tudi1, kajko so se vrata za njim Zaprle in .cula je celo težke korake starčeva in udarjanje s palico, ko je stopal. Toda mrzel veter je znova ziatulil, pognat Lojzi kolobar snega v obraz; Lojza se je vzdramila iz tega groznega počitka, zmajala z glavo, hoteč se otresti bridke resnice in stopila par korakov naprej. A sneg se je vedno znova udiral, pogubljivi spanec jo jo znova nadlegoval in pri vsakem oddihu ta grozni senj. Lojzi so se kar lasje ježili, kajti pri vsakem piŠU vjetra je čula odslej počasne korake Jurijevega TU je treba temeljite remedure. Samo propaganda kilica Svoji k svojim!“ ne zadostujte na nobeno stran: ne z ozirom na občinstvo, ne iza obrtniški in trgovski stan. Tfudi pe dosega zaželjenega vspeha, ker skrbi premalo za vzgojo lastnega naraščaja in indirektno tudi za vzgojo ljudstva. Ravno trgovstvo in obrtništvo je, ki' nam po mestih in 'deželi v nar rodnem oziru največ škoduje. Temeljito ozdravljenje teh za slovenske trgovce in obrtnike, kakor tudi »za slovenski narod škodljivih 'razmer, to bi bila najvažnejša naloga slovenskih trgovcev in obrtnikov samih. Iz njihovih lastnih vrst morajo iziti inicijative za to prepotrebno delo. V drugi vrsti je pa potrebno, da se trgovstvo in obrtništvo definitivno otrese liberalizma in njegovih fraz. Liberalizem gospodarski, ki je Še ne dolgo tega šel roko v roki z političnim, je smrt vsakega manjšega in srednjega trgovstva in obrtništva. Ta liberalizem pridiguje popolno svobodo, ne zahteva ni-kakih sposobnostnih spričeval in odpira, trgovino in obrj vsakemu, tudi nesposobnemu. Ta liberalizem je tedaj po svojem bistvu protitrgovski in protiobrtniški, pomenja smrt teh dveh stanov. Zato je tudi takoj, ko so se pričele kazaiti posledice liberalne postavodaje, nastopila reakcija. Ljudje, ki so bili prej zaslepljeni in omamljeni, po blestečih 'frazah liberalizma, so se pričeli streznjevati. Zahtevali so vedno bolj nazaj nekdanjih cehovskih razmer, ki so temelječe na krščanski podlagi ustvarile bogato in premožno trgovstvo in obrtništvo. In res! Če zasledujemo trgovsko in obrtniško postavodajo iz zadnjiega Časa, vidimo, df’a se kljub liberalnim načelom, ki vladajo v naši javnosti, trgovina in obrt vedno bolj omejujejo na natančno 'določene kroge, da je pristop nepoklicanim v ta stan vedno bolj težaven, da se bližamo (vedno bolj nekdanjim cehovskim razmeram. Gospodarski liberalizem je tedaj povsem bankroten. Kakor je pa škodljiv in poguben za trgovstvo in obrtništvo gospodarski liberalizem, ravno tako je tudi politični. Vsi, dogodki zaojnjfega Časa kažejo, da ljudstvo liberalizma ne mara. Sprevidelo je njegov uničevalni vpliv in ga odklanja. Odklanja pa ljudstvo tudi vse, kar je s tem liberalizmom v zvezi. Zato se ni treba Čuditi tistim slovenskem trgovcem in pa obrtnikom, ki mnogokje tako radi koketirajo z liberalci, če ne najdejo med ljudstvom dovolj zaslombe. Tuji so mu. Če Hočejo trgovci in obrtniki, da se v tem' očeta in udarce s palico. Moči so jo zapuščale, to je spoznala tudi Lojza in čutila, da ne bode prišla do cilja — ne videla v’eČ svojega Jurija. Misel, di3j je ona 'kriva Jurijeve časne nesreče in sedaj Š;e morebiti večne, dala jej je Še toliko moči, da je skobacala iz zameti, toda dalje ni Šlo več. Utrujeno noge so odpovedale, palica jej je padla iz rok. Lojza se je. vsedlai v sneg, zakrila obraz z mokrimi rokami in bridko zaplakala. Torej tukaj v snegu bi naj bil konec najine ljubezni . . . Jurij čaka težko na mene in j,az sem Kriva, da toliko trpi . . . Mlatita njena duša) se je krčila od Ižalosti in bridkega kesainja, veter in kolobarji snega so jej klicali ha uKo jezo Jurijinegaj o-Četa. Vzdignila se je zopet Lojza, ker pa ni Šlo po dveh dalje, skušala je po vseh štirih rešiti dušo svojega moža:. Slo je tudi tako par korakov dalje, pa zopet se je vgreznil sneg in Lojza je uvidjela, da ni več rešitve. Začela je na ves glas tuliti, kakor divja, zvfer, misleč, mogoče me bode pa le kita slišal in odganjala si (je s tem tudi spanec, ki jo je vedno bolj’ nadlegoval. Pa vse zamanj . . . Veter je neusmiljeno dalje pel svojo žalostno pesem in zanašal Lojzine obupne klice Bog ve kam . . . v temno noč. Lojzi je začelo vedno bolj šumeti po glavi, o-mahnila ji je glava parkrat vsneg in ona se je pri tem vzbudila,, pa le za par trenutkov. Spanec jo je znova posilil, Lojza je Še enkrat zavpila, ko jej je pognal veter sneg v obraz, roke so omahnile, glava se je sklonila in Lojza je sladtko zasanjala . . . Videla je pred seboj Jurija, kako je rudečega in veselega obraza prihajal njeni bajti nasproti, kako jej je že od (Meč mahal z roko, se jej sladko nasmejal, jej stiskal roko» in šerjetal na uho: <,Ti, Lojza, in nobena druga!“ Ni čutila več strašil« resnice oziru spremene razmere na boljše, potem naj se približajo ljudstvu, naj se otresejo vse odtujevalne liberalna navlake. Ljudstvo ’pomenja živo življenje in če boah naši trgovci in obrtniki šli s tem ljudstvom roko v roki, potem bodo imeli dovolj življenjskih pogojev in lep razvoj slovenskegal 'trgovstva in obrtništva je zasigursjn. Pripetili se pa tudi ne bodo več taki žalostni dogodljaji, kakor pri zadnjih volitvah v graško komoro, kajti za slovenskim (trgovstvom in o-brtništvom bo stala živa sila slivenskega ljudstva in mu bo dajala moč, a tudi potrebno veljavo. Prekupčija in draginj sko vprašanje. (Konec.) Prekupčija z živili. Najodločneje se moramo pa boriti proti nereel-ni prekupčiji z živili. Opažamo žalostno dejstvo, da s* se tudi prodaje živil lotili Špekulamtje. Prekupčija z živili se ne da) nikakor odpraviti. Postala je nekako potrebno zlo. Mesta so postala vedno večja; bližnja okolica ne more toliko producirati, da bi lahko producenti neposredno kajkor nekdaj oskrbovali mesta s svojimi pridelki. Žalibog se je vsled 'tega polastila vsake prodaje z živili deloma nepotrebna, deloma nereelnai prekupčija; prekupec donaša v; mesto, kar ta potrebuje, na primer: jajca, maslo, mleko, sočivje, perutnino, meso itd. Ti prekupci so postali deloma tako mogočni, da narekujejo cene vi (mestu in določajo cene kmetovialcu. Zato opažamo vedno bolj, da gredo eene včasih kvišku brez vsakega povodja. Poleg tega pa zgubijo (pridelki tud? na vrednosti, ker jih brezvestni prekupci potvarjajo in poslabšujejo, samo da imiajo več dobička. Škodo trpi seveda konzument, producent pa nima zato nič več dobička. Prekupčija včasih potrebna. Pri odpravi prekupčije se nam stavijo največje težkjoče. To je najtežavnejše (vprašanje, ki se ne da zlahka rešiti, ker je ravno prekupčija. Čedo, kakor smo že povdarjali, potrebno zlo. Prekupčije ne morejo pogrešati velika mesta; brez nje ni mogoče dobiti za velike majse ljudstva potrebnih živil. Brez malih trgovcev z živili si ne moremo prav, vsaj danes še ne, misliti možnosti aprovižije mtest. Na drugi sträni veter, ki jej je poprej klical grozna očitanja v spomin, pel jej je sedaj prijetno pestem pretklosti . . . j Jurij se je vrnil od vojakov domov, s strahom je gledala v njega, bode jej Še ostal zvest, ali ne?! Toda Jurij je tudi kot doslužen vojaK prišel pod okno in jej obljuboval, da bosta v kratkem obhajala veselo* svatbo. Naenkrat se je cela sreča obrnila/, Jurijev oče ni privolil v zakon z bajtarico, vendar Jurij — njen Jurij — je ostal zvest svoji obljubi. Oče ni dal dovoljenja, Jurij je pa vkljub temu pbhajal gostijo in še bil Vesel na njej; Jurijev sivolasi oce je tudi še okoli 10. ure zvečer prišel na svatbo, vsi gostje so se' razveselili, ko je vstopil, toda on — o groza! — je zapretil Juriju in n,ato odšel. (Jurij je sklonil gla-vo, tudi ona se je stresla, rajanje je bilo pri koncu, svatje so se kmalu razšli in od istega časa sta izginila tudi. sreča in blagoslov od njene hajte. Jjurij jo je sicer ljubil, pa le nekako sklonjen ‘in otožen je bodel okoli. Veter je odpihal dosedanje podobe iz njene duše in prinesel nove, — resnične — strašne. Jurija so prinesli Štirje iz gozda domov, drevo mu je bilo padlo na prša, imel je krvave ustnice in pri tem pogledu je (tedaj ona, Lojza, padla v omedlevico .... Veter je tulil ter prinašal v Lojzino dušo novih podob, podob iz mladosti, ko je še živela njena math ko je Še hodila z Jurijem skupno v šolo. kako sta že takrat bila vedno rada skupoj. Tlake in enake sanje so Lojzo mamile in zibale v sladkem spancu, da je pozabila »a svojo pot. UL Pri Kbčivniku so že davno odmolili sveti rožni venec in ste spravili k počitku. Vendar Franc,, še mlad gospootar, ni mogel isto noč zaspati; premetoval se je po postelji in kadarkoli je zamižal, da M zaspal, ga je nekak čudlen glas vzdramil iz polspanja. Nevoljen pokliče ženo: ;>/Jera, vstani, prižgi sjvetilko, greva pogledat, kaj da rogovili okrog bajte!" pa Se posebno poVdarjamo,'rda so za| nekatere kraje, ztasti take, ld so oddaljeni. od prometa, prekupci y prvi vrsti za poljedelca aJLi za producenta sploh veliki dobrotniki. Le po njih Se prodal producent nekaj pridelkov, katerih bi sicer ne.zamogel vnovčiti. V nekaterih kraljih so celo »živinski prekupci potrebni in koristni; opažamo lahko na stranskih šTejmih, da živinorejec, zamore sploh prodati živino le tedaj, če je dovolj tujih prekupcev na sejmu. T\afko imamo v nekaterih krajih slučaje, da so prekupci velikega pomena, dočim so po drugod zlasti za konzumenta velika škoda. Ravno radi teh razlik se vprašanje tako težavno da rešiti. , • Vspešni nastop proti prekupčljam. Kolikor nas učijo skušnje, se udira nepotrebna prekupčija po organizacijah. Nereelno prekupči-jo, ozirfoma nereelno kupčijo, pa mora omejiti zako-nodajstvo. Žalostne so pri nas v 'Avstriji razmere, dni še sedaj nimamo postav proti odjeruštvu z blagom, proti umazani trgovski konkurenci in pa sploh kupčiji, ki se ne izvršuje v primernih mejah. V prvem slučaju, namreč v slučaju nepotrebne prekupči-je, lahko (mnogo izda organizacija poljedelskih iin sploh gospodarskih zadrug. Vlada bode morala še posebej take zadruge izdatno podpirati, katere bodo oskrbovale za velikomestni trg živila. 'Gospodarske zadruge so za kmetijstvo najbolj pereče tvprašjanje; na drugi strani so pa le te v stanu odvrniti preikpp-ca. Ni treba misliti, da se postajamo v tem vprašanju le na agrarno stališče. (Trdimo namreč, da je ravno tako nujna potreba, da podpira vlada tudi zadruge ali društva konzumentov, če ta dosežejo svoj namen s tem, da oddajajo živila konzumentom bolj po ceni. Se vleda ne 'izključujem niti konzumnih društev, če le izvršujejo svojo nalogo v toliko, da oskrbujejo za odjemalce živila po nižji ceni. Na vsak način pa se moramo odločno izreči proti subvenciji ali vsaki podpori kapitalističnih zadrug, najsibodo zadruge konzumentov, najsibodb zadruge producentov. Za te zaldruge se ne moremo o-grevati; pač so danes že prepotrebne v velikih mestih, ker vsaj oskrbujejo mesta s potrebščinami; toda za konzumenta so nekako potrebno zlo, ker često najbolj podražijo živila. Res je, da uničijo te kapitalistične 'zadruge prekupce in jih potisnejo, v stran. IToda dobiček prekupcev ne pride v žep konzumentov, še manj producentov, temveč v prid kapitala, o-eiroma kapitalističnega podjetja. Ni potreba naštevati posebnih vzgledov, zadostuje le, če omenimo razne kapitalistične mlekarne, ki so nastale po [večjih mestih. Potrebne so za oskrbo mejita z mlekom; toda Toda dobiček prekupcev ne pride v žep konzumen-producenti pa nimajo nobenega poboljška ali večjega dobička. Saj vendar vemo, da prodajajo živinorejci takim zadrugam mleko po 12 do 14 'vinarjev, med tem ko morajo mestjani mlekarni dajati za njega) 28 do 40 vinarjev. Krivo vsem tem nedostatkom je, da nimamo povoljnih organizacij. Mi v Avstriji dobivamo sir, maslo in drugo iz Švice, Danske itd., toda tega bi ne bilo treba, če bi imeli dovolj razvito organizacijo. Ravno iste pomanjkljivosti občutimo pri o-skrbi mesa, živine, žita, moke itd. Cena žita in moke se bi lahko brez borze vstrajno na primerni višini Vzdrževala z velikimi skladišči' za žito. * tt * Ne preostaja nam prostora, da bi še, obširneje podali izvajanja poslanca» dr. V e r s t o v š e k a o tem velevažnem vprašanju. iTtoda osnutek njegovega govora nam že đoyqj| pojasnuje njegovo marljivo de-| Jovanje in neutrudljivo Studiranje . vseh najtežavnejših vprašanj v .^jplainentu. J , v ■ ' Na podfe ' ßx’fijih izvajanj , jb "’#avil gospod poslanec dr. Karol' V e r s t o v š ek sledeče predloge: : .. v 1. Vladal se poziva, da prisili ogrsko državo, da uredi razmere na borzi v Budimpešti, kakor se je zavezala v pogodbi. 2. Vlada mora predložiti v treh mesecih predlogo te-le vsebine: a) Vse kupčije in kupne pogodbe a žitom in moko, ki se sklepajo dalje kot na Šest mesecev, so postavno prepovedane. b) Državni, deželni in drugli 'dobrodelni zavodi naj bodo v tej postavi izvzeti. 3. Vlada se poziva, da podpira izdatno poljedelske zadruge, ki oskrbujejo mesta z raznimi živili. Ravnotako naj se podpirajo tudi zadruge konzumentov, ki oddajejo zares po nižji ceni nego trgovci živila in poljedelske pridelke. 4. Vlada se poziva, da predloži zakonski načrt proti o^eruštvu z blagom. 5. Vlada naj predloži tudi kmalu zakon proti nereelni, umazani konkurenci in nereelnim trgovcem. Politični pregled. zbor. Dunaj, 13. decembra. Med ljudstvom. Ponikva ob juž. železnici. V četrtek dne 14. t. m. se je vršil pri nas o-krožni zadružni 'shod za šmarsko-rogaški okraj. Tega shoda se je udeležilo lepo število zastopnikov zadrug v okrožju, vendar ni bila udeležba taka, kakor prejšnja leta, ker leži Ponikva ob skrajni periferiji okrožja. V .■ Vse zborovalce je prisrčno pozdravil podpredsednik okrožja, gospod delfelni poslanec Vrečko. Izvoli so staro načelstvo okrožja in določi kot kraj zborovanja prihodnjega leta Sv. Peter na Medvedovem selu. Nato predava gospod nadrevizor Vladimir P u-š e n j a k o navodilih za 'poslovanje, pojasnuje sklepe zadnje skupščine in da navodila za razne slučaje. Po predavanju se voame debata in se ha predlog gospoda deželnega poslani a Vrečkota soglasno sklene, da je udeležba na okrožnem zaidružnem shodu obvezna za vse članice v okrožju. Vsaka članica naj pošlje vsaj načelnika, oziroma, ako je on zadržan, drugega člana načelstva k shodu. Nadalnjo točko dnevnega reda tvori 'predavanje o načrtu novega zadružnega zakona. Gospod VI. Pušenjak pojasni glavne točko načrta; ter precizira . stališče kmetijskih zadrag&rjev napram posameznim določbam. " Gospod predsednik še zahvali udeležencem in gospodu predavatelju in zaključi nad d|v)e uri trajajoči zadružni shod. Pred zborovanjem in po zborovanju so prav spretno igrajli domfiči tamlburaši par mičnih komadov in pokazali, da so tekom kratkega časa zelo napredovali. j Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih „Slovenske Straže“ Danes se je vršilo v| zbornici 'glasovanje o prehodu v špecijelno debato o cesarskih naredhah, M so bile uveljavljene s pomočjo § 14 pod Bienerthovo vlado, in o proračunskem provizoriju. Prehod v špecijelno debato je sklenila zbornica z 208 proti 100 glasovom. Proti so glasovali socialni demokrati, Italijani, Malorusi, češki radikalci, češka neodvisna skupina in dalmatinski poslanci. Ker je Hrvaško-slovenski klub glasoval za prehod v špecijelno debato, je nastalo meu liberalnimi dalmatinskimi poslanci silno razburjenje. Tj, možje nis« nmeli, ida je edino taka politika dosledna. Kajti za zaupanje ali nezaupanje vladi bo govorilo glasovanja pri sprejetju proračuna;, glasovanje o prehodu v Špecijelno debato ni političnega značaja in posebno se še ne more glasovati proti prehodu, ko j,e vendar naš klub vložil več manjšinskih predlogov, o kar terih se, bo glasovalo Še-le v, Špecijelni debati. Tiakoj po glasovanju je prešla zbornica v špecijelno debato o c s'arskih napedbajh* a Italijani so pričeli z obstrukcijo. Poslanec Bngatto je izjavil, da bo govoril tako dolgo, dokler se ne streznijo vlada in Nemci. Začel je italijanski, nadaljeval je potem nemško in zopet italijansko, obdan le od maloštevilnih somišljenikov ir) naših' jugoslovanskih poslancev. Pravilo se je, da ba govoril najmanj osem ur in pa da se bodo italijanski obstrukciji pridružili tudi dalmatinski poslanca, da tako uporabijo priliko in izrazijo vladi svoje ogorčenje na|ö zanemjarjanjem Dalmacije. Med govorom poslianea Bugatta:, so se vršila med strankami pogajanja z ozirom na italijansko pravno fakulteto, ki so imela ta visipeh, da se je še Sklenilo, da se vrši jutri ob /410. uri dopoldne seja proračunskega odseka, ki se bo bavila z italijanskim fakultetnim vprašanjem. Nemci so baje obljubili, da ne bodo oibŠtruirali, uda! se ni edino-le poslanec Malik, Radi tega kompromisa je po 4. uri poslanec Bugatto aaiključil svoj govor. Da se nadomesti zamujeni čas, slo je vzlic temu, da so bili prijavljeni Še najmanj itrije govorniki, zaključila debata in sta bila izvoljena generalna govornika:: poslanec Udržal „za“ in poslanec Laginja „proti.“ Glasovanje se bo vršila jutri. Poslanec Udržal je izjavil, da stoje (Cehi na stališču, da imajo Italijani kakor avstrijski državljani popolno pravico do svoje visoke Šole na Dunaju, da tam goje svojo narodno posebnost. Upa, da zbornica ne bo Italijanov z ozirom na veliko kulturno preteklost in sedanjost italijanskega naroda zavrnila a Dunaja.: Ako bi se pa le to zgodilo, pa ima govornik pooblastilo od Češkega enotnega kluba, daj izjavi, da so Cehi pripravljeni ponuditi Italijanom gostoljubje v svojem deželnem stolnem (mestu. Poslanec dr. Laginja je : izvajal: Italijanska pravna fakulteta je za Italijane luksu», za Jugoslovana pa za sedaj absolutno nepotrebna stvafr in nevarnost za Slovane ob Adriji. V nadaljnjem je pov-darjal, da so po splošnem prepričanju neproduktivni izdatki za potrebe oborožene sile sedaj žal sicer potrebni, z ozirom na davčno moč prebivalstva pa previsoki» Monarhija bi se morala baviti z nalogo, da Toda Jera, nevoljna da jej je Franc pretrgal lep sanj, ga zavrne: „Bodi pameten, kaj bi le neki pri tem snegu lazilo okrog; na drugo stran se obrni, pa izajspi.“ Franc je resi ubogal Jerin nasvet; preložil svoje gete nja drugo stran; toda spanca le ni bilo, ampak čudni glasovi so se vedno ponavljali. Zdrega v drugič Jero in pravi: „Na vsak način morava pogledati, kaj da je, mogoče nam hoče lisica kure podaviti.“ Ko je slišala Jera o kurah, bila je brž na nogah, prižgala leščerbo in šKa za Francom, ki 'je vzel seboj močno okovano hribovsko palico, edino orožje pri bajti. Ravno ko stopita čez prag, jponovil se je strašni klic zopet. Jera se je streslia, Frajnc pa hitro pristavil :i „To ni lisica, to je Človeški glas. Najbrž se ga jo Harlakov Matevž zopet naJvlekel, pa ne more pogoditi svoje bajte.“ Že je mislil Frame tnjazaj stopiti v bajto, ko ga pocuka Jera za rokav: ,„;Ti, 'Kaj pa če bi bil kedo drugi, ne pa Matevž?“ Franc je skomiznil z rajmami, si nategnil par kocin poji) nosom, ki so mu branile prost vhod in izhod in rekel: „No, če boš ti svetila, potem pa pojdiva tjakaj na levo, pogledat skozi smrečovje, kjer ni tako na i,,tousto“ snega** t, Sla sta, napravila precej velik ovinek in prehodila smrekov les. Po smrečovju je Šlo lahko, pa izven gozda je bilo snega do pasu. Franc je godrnjal in se jezil, kedo bi le neki lazil okrog, še svojega ,„foksia“ ne bi spustil v takem vremenu iz hiše, ne pa Človeka. Vendar radovednost je prevladala v njem, pljunil si je v roko, zagrabil močneje za plalioo in se pognal v sneg, rekoč:’ „Tukaj počakal, Jara, malo bodem *• pogleJM dalje, pa bolj visoko drži leščerbo, da bodem kaj videl!“ Ni storil Franc deset korakov, je že zapazil človeško sled, ki je bila pa že precej zametana od snega. Lezel je dalje in prišel tudi ’do lukenj, v bajtere se je pogrezal nekdo pred njim. Poslušal je pazno, ali se Še bode 'kje oglasil kedo, toda vse je bilo — mirno. Bodil in hodil je dalje, vedno sie1 je bolj bližal dvoji »ajti, jezil se je že, zakaj da je napravil takšen ovinek. Ni bilo več daleč, še kakih tristo korakov pred bajto zadel je ob človeško telo. Akoravne pripravljen na kaj enakega, so mu vendar lezli mravljinci po hrbtu; toda ‘strah je bil 'kmalu premagan, jel je z rokami odgrebjati sneg in izvlekel izpod snega — truplo ženskega spola, ki Še ni bilo čisto trdo. Zakliče Jeri, M je še vedno i svetila ma nasprotni strani: (Okoli pojdi in semkaj posveti!“ Pri luči je spoznal Franc Kožjakovo Lojzo. Mrajz in strah sta ga spreletala, da je z zobmi zaklepetal, ko je zagledal pred' seboj ta bledi obraz, katerega je Še danes zjutraj videl svežega. Ni se pomišljal dolgo, zadjal je nesrečno žrtev na rame in s pomočjo Jere se mu je posrečilo napraviti še mučnih tristo koraikov do bajte. Položila sta nato Lojžo na postelj in začela s snegom rešilno delo. Dolgo se ni zavdlla Loj z a, vendar srce -je jelo krepkeje biti, znamenje, da se jej bode sčasoma vrnilo življenje. Po dolgem trudu je odprla oči, pogledala okrog, se nasmehnila in nato trdo zaspala. Spala je do jutra, večkrat se je pa v spanju stresla in zaklicala „Jurij“,! Proti jutri že spanju stresla in zaklicala! „(Jurij“! Proti jutru že pirala hči, pa nikogar ni jjoznala.:, Včasih se je Še tudi nasmehnila, govorila venonwer, toda popolnoma naraaumljivo in amadano. Ves trud Franca in Jere, splaviti iz nje, po kaj da se je podala na tako nevarno pot, je bil zamanj. Lojza, po imenu poklicana, se je sicer vjsikdar ozrla, se nasmehnila in jela nekaj čudnega mrmrati. Zopet jo je premagal sjpanec za par ur, bo se je pa prebudila, govorila je vedno zmešano in se smejala. Po zdravnika bi bilo treba poslati, kam — v Marenberg, nemogoče; še po gospoda ne, saj se tiste božične pravnike ni nikdo nikamor upal, še v cerkev ne. Čakala sta torej Franc in Jera, kaj da bode prinesla prihOdnjost, in bedela noč in dan, pri bolni Lojzi. IV. Težko je čakal Jurij, kedaj da še bode vrnila Lojza. Preganjal si je dolg, Čas s( tem, da se je zamislil nazaj, ko je bil še nja domu; bajko ga je oče rad imel, toda odkar se je bil zajgledal v bajtarco Lojzo, ga ni oče maral in vedno 'grozil: ,„jCe me ne ubogaš in to vnameš, ne dobiš od mene ne krajcarja ne.“ In res ni ubogal, ljubezen jej bila močnejša, nego očetovi Srebrnjaki, vzel je Lojzo v zakon in postaj on, posestnikov sin’ —. bajtar) in povrh si je Še nakopaj jezo očetovo. Pri tej misli se je Jiurij stresel, sreče res ni bilo pri Kajti od gostije semkaj ne, toda ljubezen je bila. (Stenska ura je natolkla 11 po noči, Lojze ni bilo od nikoder; vzdramil se je Jurij iz sanjarij v očetovi hiši in jel prevdarjalti, zakaj da pač Lojze še ni. Ni vedel siromak, na kako težavno in nevarno pot jo je poslal. Začel je računiti: ob 6. uri zvečer je šla od doma, eno uro je cito KoČivnika, eno uro je potem na Remšnik, sedaj bi že moral biti tu Franc z gospodom. Kaj pa, če sem jo razžalil s tem, (da sem jej spomenil jezo očetovo? Kaj, če jo je to očitanje taiu» »bodlo, da me je pustila na cedilu ? bi združila v samostojno bitnost vi okvirju monarhije energije in zahlade narave, ki se nahajajo v pokrajinah od Triglava do srbske meje in od Drave pa do črnogorskih meja in do Adrije. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih.) Končno je z ozirom nato, da je istrsko prebivalstvo naravnost v nevarnosti, da bo moralo umirati lakote, apeliral na ministra notranjih zadev, da naj poskrbi, za čim hitrejšo in izd'atnejšo ppmoč. b'voj govor, iti mu je sledilo živahno odobrrjv/anje pri Jtu goslovanih, je zaključil govoreč hrvatski. Poročevalec za manjšinjski preofog, poslanec Seitz, se je nato odrekel besedi, nakjfr še je razprava prekinila in nadaljevala debata o nujnem predlogu (poslanca Körner ja v zadevi zapostavljanja čeških sodnikov. Govoril je le poslanec dr. Batxa. Po celi vrsti vprašanj na zborničnega predsednika je bila seja zaključena ob VS. uri zvečer. Prihodnja seja jutri in se bo nadaljeval današnji dnevni red. Alpske dežele in vodne ceste. Pod predsedstvom poslancev Doberniga in barona Fuchsa se je vršila danes seja nemških alpskih zastopnikov, da se pogovore o predlogu glede vodnih cest. Poslanec Schrafll je predlagal, dial se k tem razgovorom pritegne tudi zastopnike drugih narodov. Sporazumno s Schrafllom je poslanec Hölmann-Wel-lenhof predlagal, naj se tudi’ Slovenci udeleže tega razgovora. V prihodnji seji pododbora se bode kone-čno še-le določilo, v kolikem 'število se bodo posvetovanja udeležiK Slovenci in mogoče tudi Italijani. Dunaj, 14. dec.. V današnji seji poslanske zbornice je prišel najprej na vrsto manjšinski predlog poslanca Seitza, naj se po par. 14. izdanim naredbom odreče odobrenje. Predlog je bil z 254 glasovom proti 151 odklonjen, in sicer je glasoval proti tudi Hrvaško-slovenski klub, ker so se odredbe po par. 14. izdale v Času, ko je bila zbornica razpuščena in bi bilo nastopilo brezpo-stavno stanje, ki je pač Še hujše, kakor vlada s pomočjo par. 14.. Sicer so se pa, s par. 14, dovolile tudi subvencije za paroplovbo. — Nato je prišel na vrsto manjšinski predlog ‘dr. Šušteršiča, naj se dovoli vladi b'udget.ni provizorij le za dobo štirih, ne pa šestih mesecev. Pri utemeljevanju tega predloga je izvajal dr, Šušteršič približno sledeče: Dolžnost vlade je, da vzdržuje konštitucionalizem in parlamentarizem. Vla„ da se mora brezpogojno pojaviti na tla parlamenta. Značilno za naše razmere je, da se je budgetni odsek, predno se je rešil proračun, bavil z drugimi rečmi. Pravzaprav bi se moralo budgetnemu odseku prepovedati, da se peča z drugimi rečmi, kakor z bud-getom. Danes stojimo pred tem, da ali proračunski provizorij dovolimo, ali pa nastopi brezpostavno stanje, oziroma par. 14. S parlamentarnega stališča je torej najbolj pravo za provizorij glasovati. Zato je Hrvaško-slovenski klub glasoval za prehod v Specialno debato, da1 pride s Specialno debato strogo konšti-tneionalno stališče našega klpfba do veljave. Toda iz tega konštitucionalnega stališča, nikakor ne sledi, da bi bilo potreba glasovati za proračunski provizorij za celega pol leta, Sedanja vlada ni v pravem pomenu besede konštitucionalna, in dolgotrajni budgetni provizorij je v njenem interesu, ki pa ni konšiituciona-len interes. Ce ima parlament kaj moštva, naj glasuje za štirimesečen provizorij. Za dr. Šušteršičem je govoril 'dr. Korošec, Toda Jurij je zamajhnil z roko, sfe prijel za Čelo in odpodil take misli, kajti kaj takega Lojza m bila zmožna. Da bi si preganjal strašne minute pričakovanja, izvlekel je izpod zglavnika s težavo star, velik rožni venec in začel prebirati po jagodah. lie počasi so paofale jagode druga za drugo po niti, kajti 'Jurij je molil s presledki in se ‘pri vsa|ki skrivnosti globoko zamislil. Bil je nekako pri sredi, kar ga zmoti pokanje strehe. Veter je namreč tulil ‘in nosil sneg na streho in ta je ječala pod* njegovo težo. Jurijev Odmor v molitvi ni bil dolg, pokanje je potihnilo im Jurij je začel znova spuščati jagode. Veter je prepeval svojo tužno pesem okrog dajte; Jurij, ki je Se vedno molil, pogledoval je na ure in prisluškoval, kedaj da bode zaslišal tako zaželje-ni glas zvončka. Včasih se mu je zdelo, da že. čuje zvončkanje, tudi' korake pred* bajto, pa veter je za-brizgal in bilo je vse zopet mirno. Jiuriju je postajalo vedno hujšfe, molek mu -je zdrknil iz rok in padel z ropotom na tla. Zakašljal je Jurij in kri tam je bruhnila skozi usta. Nehote je zaklical: „iLojza!“ Teda ni je Mio, 'da bi mu bila podala kozarec slane vode, s katero bi si ustavil kri. Kašelj ga je vedno bolj nadlegoval in pri vsakem najmanjšem naporu prikazala se je tudi kri na Jurijevih ustih. Vedel je Jurij takoj, kaj to pomeni, da bode še nocoj zamahnila bela žena s svojo koso (po njem. Nestrpno je pogleötoval na uro . , . prisluškoval . . . mislil, sedaj in sedaj se bodo vrata odprla, pa zopet vsle — tiho. Ura je počasi udarjala svoj tik-tak, in tudi Jurij se je zavedal, da bode Itudi ž njim kmalu za večno — tak. Luč, ki jo je bila Lojza pjrižgala, je jela poje- Dr. Korošec govori. Kot minoritetni poročevalec se dr. Korošec bavi najpoprej z italijansko fakulteto. Včerajšnja obstrukcija Italijanov je odobrila postopanje Jugoslovanov, ker so krepkeje nastopili, ko se ni hotelo ž njimi pogajati o njiliovih zahtevah po univerzi. Univerzno vprašanje pa sedaj da dela zbornici. Tudi načelnik Polskega kluba Hodi zamišljen v univerzno vprašanje po zbornici gori in doli. Človek bi bil mnenja, da misli on na najbližje sosede Poljak.ov, a njegove skrbi so obrnjene Jugoslovanom. Jugoslovani so nad to očetovsko ljubeznijo globoko ginjeni, mislijo pa, da gre ta ljubezen predaleč in izjavljajo, da bodo to zadevo na jugu sami oskrbeli, Jugoslovani niso principijelni nasprotniki italijanske fakultete, ker bi si sicer nažagali vejo, na kateri sami sede, pač pa se proti-vijo temu, da se to vprašanje forcira po neki zunanji sili. To jih je tudi dovedlo na ostri odpor v spomladi. Mnenja so, da to forciranje tudi tokrat ne pride od dr. Concija, marveč od drugod, Ali je prišel sedaj pravi čas, da se v trenot-ku, ko so valovi sovraštva na Italijanskem tako razburkani, ko je vsa meja na italijanski strani prenapolnjena z vojaki, izpolni po ital. kraljestvu forci-rano vprašanje. Jako nevarno je danes govoriti o tem, da imajo Italijani sedaj mejo zastraženo z oboroženo silo. Ce kdo o tem govori, da pride ob meji pet italijanskih vojakov na dva avstrijska, se označi kot hujskač k vojski. Poslanci se ozmerjajo, tudi prestolonaslednika se ošteva, ker ima baje tukaj neko drugo mnenje, ker ne sme politizirati. Ravno od socialno-demokratične strani so padla razna očitanja na prestolonaslednika in na tiste, ki ž njim drže (živahni medklici od socialnih demokratov). Njihovi vodje so odrekli prestolonasledniku pravico, politizirati. Vsaki čevljarček že pač sme v Avstriji politizirati, samo prestolonaslednik ne, (Živahno pritrjevanje in odobravanje pri Jugoslovanih.) Mi moramo skrbeti za varnost naše dežele, kajti mi bi v prvi vrsti trpeli, Če bi prišlo do resnosti. Izdajo se milijoni za kanale na severu. Spodaj na jugu bi pa bile ravno za varnost potrebne železnice. Edina železnica, ki pelje na jug, južna železnica, se odcepi od Nabrežine v Gorico in vodi od Nar brežine do Trsta ob morski obali. Nove alpske železnice so oddaljene od italijanske meje le 6 km, — Čeravno vojne oblasti kažejo na potrebo novih železnic na jugu, se iste ne gradijo. Za kanale na severu se pa izmečejo milijoni. Danes je tisti patrijot, kateri skrbi za kanale, vsak drugi hujska k vojni. (Poslanec dr, Šušteršič: Vojsko bomo imeli mi, Če ne bomo meje dosti Ščitili! Vojna stranka so torej tisti, ki ne čuvajo mej,!) Poslanec dr, Korošec izvaja nadalje, da se da brezbrižnost za jug dokazati z mnogoštevilnimi dokazi. Za most Čez Krko, za katerega se je v letošnjem proračunu postavil prvi obrok, se Še niti eden kamen ni položil, ves denar se je porabil za komisije. Za regulacijo Bistrice so se delali tako dolgo načrti, dokler si ni poiskala hudomušna Bistrica druge struge. (Veselost.) Se-le potem so morali sestaviti komisijo, da so zopet našli Bistrico! (Ponovljena veselost.) Bržčas bodo zopet delali razne načrte, dokler ne bo postalo iz bistriškega potoka — jezero. Staviti bo pač treba vprašanje, če mora ministrstvu za javna dela načelovati kakšen inženir in če mora biti ministrstvo za javna dela nekako oskrbovališče za inženirje in za tehnične uradnike, ki se igrajo z raznimi projekti. Govornik utemeljuje nato svoj predlog, ki je matt, vedno bolj temno je postajalq po bajti in tema je Jurija grozno pretresla. Le enkrat je uprl svoj pogled* v stenski križ, milo se mu je storilo in, globoko jfe Vzdihnil: JTorej — moj Bog — z očetovo jezo na vesti — mor,a|n iz tega — sveta!“ Solza bridkega kesanja, se mu je pocedila po prepadenem licu, in z zadnjo močjo je še enkrat krčevito sklenil roke i'n šepetal: „(Križani — odvzemi to ~ iz mojega, srca.“ Bila; je JurijeVa molitev prisrčna, 'gotovo je bil uslišan, kajti prijel, se je za srce in se globoko oddahnil. Luč je že čisto malo gorela, le tu in tam je Še Švignil plamen kvišku iii razsvetil za, par trenutkov izbo. Se parkrat je Švignil in se ni več pokazal. Jurij jo gledal srpo v zrak, ni se več zmenil nie za luč, ne za uro, ampak počasi so se še premikala njegove ustnice in šepetale: „V — miru — Gospod v miru! “ Se enkrat ga je skaŠelj posilil in mu privabil na ustnice mesto krvi rudeče pene; krčevito je Še prijel Jurij za postelj, Zagrljalo mu je v grlu in — zavladal je (mir v bajti — za vednb. • ■* * Pravil mi je Srečkov Andrej, ki mi je podal to povest, da so Še-le Čez štirinajst dni potem, ko je 'Jurij umrl, ga nlpšli podsutega v 'snegu; kajti streha, se je bila zrušila vsled snegove teže in podrla celo bajto: „jžalostne božične praznike smo obhajali tisto leto pri sv, Juriju na RemŠjniku, kajti teden potem, ko smo pokopali Jurija, Šla je tudi Lojza za njim. Ni se več zavedla od onega večera, kb je ostala v snegu in vročica jej je upihnila življenje. Rajni go-stpod župnik Žmavc so jej napravili pri odprtem grobu lep nagovor, da smo se vsi 'navzoči bridko jokali", je še pristavil Andrej. bil sprejet od odseka, zadevajoč dovolitev treh milijonov za olajšanje bede.. Slika nadalje bedo na Štajerskem in izreče nado, da se zbornica ne bode dala zapeljati po ministru, da bi glasovala zoper to postojanko. V utemeljevanje svojega minoritetnega votuma, zahtevajoč 12 milijonov v obrambo depekoracije, navaja govornik, da je dolžnost zbornice, da dokaže z dejstvi svojo skrb za poljedelstvo. Draginjski odsek, kateri ropoče noč in dan ter kuje resolucije, zahteva vse možne kredite v svrho zabranitve depekoracije, agrarci pa imajo usmiljeno srce le tedaj, Če stojijo pred kmeti, v .budgetnem odseku glasujejo pa zoper 12 milijonov. Tudi socialni demokrat j e so odklonili predlog, Četudi zagotavljajo, da vedno podpirajo poljedelstvo,. Sramota je, da poslanci, ki se na-zivljejo kot agrarci, rajše glasujejo v tako važni agrarni zadevi z vlado, kakor pa za kmečki stan, iz katerega so izšli. Tiste agrarce, kateri so glasovali zoper teh 12 milijonov, ne moremo drugače nazivati kot izdajice na agrarični stvari. (Živahno pritrjeva-oje in ploskanje pri Jugoslovanih.) Nato je utemeljeval posl. Seitz svoj predlog, da se ima dovoliti deželam 20 milijonov, ki naj se pora-bijo za zvišanje učiteljskih plač* Nemški nacionalci so namreč, kakor hitro je vlada zapretila, da parlament odgodi ali raizpusti, ako sprejme predlog za učiteljstvo, ta predlog opustili in ga izpremenili v brezpomembno resolucijo. Za Seitzem je govorilo še več govornikov, med njimi tuđi grof Stürgkh, ki je povedal, da se strinja z Vvaldnerjevo resolucijo. Malo pred Šesto uro je bila seja zaključena. ... Dober Četrt ure pozneje je bila o-tvorjena izredna seja za volitve v delegacije... Trpela je do 11, ure ponoči. Za dalmacijo je bil izvoljen poslanec Cingrija, za namestnika poslanec Biankini; za Štajersko Huber in Marckhl, kot namestnik Stölzel; za Kranjsko poslanec dr. Korošec, kot namestnik dr,. Šušteršič;; za Istro Spinčič, in Mandič kot namestnik; na Goriškem ip v Trstu sta tokrat izvoljena Italijana. Haška fakulteta v 'proračunskem odseku. V današinji seji budgetnegaj odseka je najpreje poslaneo dr. Korošec energično protestiral proti temu, da se je odsek sklical, kajti v konferenci načelnikov so se stranke domfenile, d*a se budgetni o-1-Hek ne bo vleč sklical, dokler se vprašanje, kam se ima laška äakult ta postajvjti, ne reši. Načelnik Korytowski je odgovoril, 'da se je posvetoval z merodajnimi osebami in prišel do prepričanja, dal bo dobri stvari koristil, ako skliče odsek k seji. Nato je govoril poslanec Silinger, ki jc naznanil, da bo 'v špecijelni debati predlagal za sedež italijanske pravne fakultete Prago. Nato je poslaneo dr. Ellenbogen polemiziral še proti izvajanjem dr. Erlerja Za njim je prišel do besede poslanec Malik, ki je začel obštrukoijski govor. Ker «e je med tem zbrala zbornica k seji, je načelnik sejo odseka prekinil. Prihodnja seja se vrši jutri ob pol 10. uri dopoldne. V tej seji bo Malik nadaljeval svoj obštrukoijski govor. * * * Jutri zvečer bo debajta o železničarskih zahtevah in se stranke omeje na kratke izjave. Prihodnji teden bo prvo bjranje finančnih predlog, čemur pa socialni demokratje ugovarjajo. Potem pride na vrsto poročila draginjskega odseka. Med ‘strankami se vrše pogajanja’ dip, se tudi itajlijanteka pravipa fakulteta reši pred božičem. * «* * 'Odsek za podpore. Dne 13. t. m. se je v seji odseka za pjodpore soglasno sklenilo, pozvati vlado, 'da se po suši poškb-dovViim posestnikom, ki so v bedi, rd)ajo brž ko .mogoče stolni odjpadki, in dalje, da železnice dovoiijo znižano ceno bednim pogorelcem (če so tudi le posamezni slučaji). V tej seji so je izvolil tudi pejtodsek, in sicer poslanci Kadlčak, P i š e k, Simonoviči, Kasper, Viškovski in F iß thaler. N» predlog poslanca Pišeka se je izvolil kot načelnik KaBlčak, kot poročevalec 'Fißthaler. Hrvaško-slovenski klub. Hrvaškio-slovenski klub je imel dne 12. t.. m. pod predsedstvom načelnika dr. Ivana Šušteršiča cfalje trajajočo sejo, v kateri se. je živahno razpravljalo zaradi zanemarjanja slovenskih in hrvaških dežel v gospodarskem oziru, zlasti zaradi strankarskega poštopanjla pri podporah vsled Vremenskih nezgod, Glede, na italijansko 'fakultetno vprašanje, so bili sprejeti važni sklepi, za katere je bila sklenjena stroga tajnost. Dne 13. t. m. je konferlral pjoslanec Udržal v važni zadevi z dr, Šušteršičem, med tem ko je dne 12. t. m. v odsotnosti dr. Šušteršiča imel ministrski predsednik grof Stürgkh s poslancem dr. Korošcem daljši razgovor. Italijanska pravna fakulteta. Danes dne 15. t. m. sklepajo 'italijanski poslanci o tem, kakšno stališče naj zavzamejo naprarn raznim predlogom. V prvi yrsti bodo zahtevali, da se italijanska fakulteta ustanovi V Trstu, v drugem slučaju bi se pa tudi zadovoljili z Diunajem ali s kakšnim drugim istrijskim mestom, nikakor pa ne s Prago. SS rt» u 4: ,; .j; _______ ' ~ "tT kh?s Us fl" J\ Moravsko. Deželnj predsednik v Bukovini, dr. Oktavijan baron Bley leb,en, je imenovan c- ikr. namestnikom mo ravskim^ Naš četrti dreadnought. Naš četrti dreadnought tipa ladije ii,jViribfus Unitis“ jprično graditi miešeca januarja v Danubije-vi ladjedelnici v Reki.. Poljsko-rusinska sprava. Dne 12. t. m. se je vršila tretja poljsko-rusinska spravna konferenca. Rusini so izjavili', da, je najmanj, kar morejo zahtevati, ena tretjinaf mjandatov prihodnjega gališikega deželnega ztlora, dasiravno tvorijo Rusini po oficijelni Statistiki več (kakor 42% vsega prebivalstva. Ker se Poljaki o tej zahtevi niso hoteli izraziti, in ker hočejo imeti dozdevno za tako dovoljenje neke feomppnzacije, so izjavili zastopniki Rusinov, da so nadalnja pogajanja brezpomembna in tifa so se poljsko-rusinska spravna pogajanja razbila. Ährenthal in Auffeuherg. Glasilo Kossuthove stranke „ßudapest“ prinaša zanimive informacije o zadnji skupni ministrski konferenci. Pri tej konferenci sta baje vojni minister Auffenberg in zunanji minister Ährenthal zelo ostro trčila skupaj. Vojni minister je zahteval, da razširi Avstrija) spoj program zlasti glede zgradbe novih u-trjdh na jugju tier je zahteval ob enem, da sklene ministrski svet brez ozira na razvoj predloga o bram-bni predlogi, zvišati rekrutni kontingent za 30.000 mož. Temu predlogu vojnega ministra se je grof (Ährenthal ‘najodločneje uprl in mu je pri njegovem nasprotovanju pomagal tudi ogrski ministrski predsednik Khuen. Končno je le zmagalo mnenje grofa Ahrenthala. [Državnozborske volitve. Pri ožji vjolitvi v ,XV. moravskem češkem volilnem okraju je bil izvoljen Viljem [Wotruka, pristaš napredne ljudske stranke. Zla državnozborski mandat odstopivšjega dr. Ebenhocha kadidira/ žup(an v, Bergu pri Rohrbachu, Hötzendorfer. Kranjski deželni zbor. Kranjski deželni zbor je sklican na kratko zasedanje dne 28. t. m., da ‘reši proračunski provizorij. Iz Hrvaškega. Kakor smo že opetovano naznanili, so se začele danes volitve v sabor. Da se ohrani mir in red, se je tudi zahtevalo vojajštivio iz Gradca. S posebnim vlakom se je že odpeljalo iz Gradca 5 (častnikov in 103 huzarji in ravt no toliko iz Radgone y Virovitico. Niadalnjih 5 častnikov in 100 mož od 2. bosanskega pešpolka se Je že odpeljalo v Koprivnico. Hrvaška vlaida nadaljuje s terorističnim preganjanjem opozicijonelnih kandidatov. !T|a'kjo je izgnala dne 12. t. m. Svetozarja PribiČeviČa iz njegovega volilnega okrajaj in dne 13. t. m. je z orožniško asistenco izgnala iz njihovih volilnih krajev drage opozici-onelne kandidate, tako tudi na primer v Glini ih v Ogulinu. Drugo poročilo pravi: Takšnega terorilzma ni bilo niti pod Khu'en-Hedervbryjem, kakoršnega zdaj izvaja iTtomašičevja vlada. V Brlogu so orožniki aretirali kandidata hhvaško-srbske koalicije dr. Srgjana Budisavljeviča in notarja dr. Polovino. V policijskem za.poru so jih imeli 24 ur, sedaj pa jih je okrajni predstojnik obsodil jv šestdnevni zapor, češ, da sta ščuvala narod. Dr. Budisavljevič je bil vrhu tega še obsojen na izgon iz brloškega okraja. V Petrijevcu v volilnem okraju Valpovo je odstavljen ondotni župan samo zato, ker se, je zavzemal za kandidata hr-vaško-srbske koalicije. V Virginmostu je okrajni u-praivitelj Surma dal zapreti volilca) Rokiča: Zjločin: agitiral je za kandidata hrvaiško-srbske koalicije. V. Zagreb je dospelo več inozemskih žurnali-stov, da si ogledajo sloveče .jhrivaške volitve.“ Med temi je tudi dopisnik pariškega ,,JMatina“ — Loise-aux. Avstrija in Italija. Od dobro informirane strani smo prejeli: Oidsjtop Konrada pl. Hötzendorfa je pač zadnja žrtev, katero je prinesla Avstrija naj ljubo trozvezi. Tudi stališče Aehrenthalovo je bilo, v zadnjem času zelo omajano; z vso naglico so se vršile v njegovi prašiči palači predpriprave, da bi se. zamoglo nuditi ministru zunanjih zadev pribežališče. Tokrat se je še obdržal Aehrenthal na površju, le radi avstrijske popustljivosti. Od sedaj pa naj se ne jemlje več toliko ozira na Italijo. Ce se naš ljubi sosed še tudi sedaj ne bode ugnal, tedaj so pač dnevi Aehrenthalia že prešteti. Sicer je pa on le še po imenu minister zunanjih za-deiv. Zhnajnjo avstrijsko politiko vodita v istini že bivši poslanik v Petrogradu Berchtold in mejni grof} Pallavicini v Carigradu. Kot presumtivni naslednik A hrenthalov sie že sedaj smatra Berchtold, ki uživa brezpogojno zaupanje prestolonaslednika, ter stoji ž njim tudi v korespondenci. Berchtold je vnet pristaš in boritelj naziranja obnovljenja „svete alijanee“ Rusije, Avstrije, in Nemčije po vzgledu ‘Metternichovem iz prve polovice, poprejšnjega' stoletja. Vsak avstrijski domoljub bi to iz-premembo v zunanji avstrijski politiki z Veseljem pozdravil, tembolj pa avstrijski Slovjani. Italija — z Bogom!! 1 8 T fit & 2i 'A. Avstrija in Rusija. Iz Kijeva poročajo, da so (prišli tamkaj na sled sistematičnemu avstrijskemu špijonstvu. Povdarja se, da lvovska akademija naravnost po nalogu avstrijskega generalnega štaba [vzgaja ljudi, ki jih leto za letom pošilja na) (Rusko v vohunskem poslu. 'Tavjest se v resnih krogih smatra za popolnoma — neresnično. Nemčija. Nemčija namerava ustanoviti novo. izhodišče za svojo vojno mornarico. Zlt,četkom leta 1913 hoče premestiti del svoje mornarice v Emden in v Larrettu sezidati za ondotno vojno pristanišč,© Še vojašpice za 12.000 mož. Anglija in Turčija. V dobro poučenih 'krogih se zatrjuje, da je Anglija spremenila svoje stališče napram ‘TlurČiji, ker je Rusija Angliji ‘dovolila v Perziji in y perzijskem zalivu velike ugodnosti, Turčija ne spremeni začasno svojih sklepov, marveč se bode opirala na dane garancije Avstrije in Nemčije, pač pa bode svojim poslanikom naročila, naj patančno poročajo o pogajanjih med velevlastim v zadevi perzijskih morskih ožin. Francosko. V debati o francoski mornarici je izvajal mornariški minister. Deicasse, da je določen za vrhovnega poveljnika cele francoske mornarice poveljnik o-fcjeh ,‘sredozemskih skupin. Izjavil je tudi, da bodo prihodnje velike mornariške vaje, če ne pride nič vmes, na severu. Angleško. Zatrjuje se, da se v angleški admiraliteti že sddaj posvetujejo o potrebah za vojno mornarico. In pričakovati je, da bo Angleška v prihodnjem letu izdala najmanj za 2,000.000 funtov šterliUgov manj, kakor letos. Seveda je to odvisno od Nemčije, če pusti ta dvoj mornariški zaikon neizpremenjen, če pa Nemčija revidira svoj zakon in gradi nove ladije, bo to storila) tudi Anglija. Anglija tudi ne potrebuje nobenega posojila za zgradbo bojnih ladij, če pa bo iskala posojila, je ho iskala 'samo za zgradbo novega vojnega pristanišča. Srbija. Srbski državni proračun za) leto 1912 izkazuje skupaj 129,900.980 dinarjev izdatkov« in sicer za: državno osredno upravo /40,132.410, justično ministrstvo 3,070.4St7, naučno 9,206.884, notranje. 5,302.192, zunanja 5,302.192, finančno 13,829.558, vojno 29,666.312, gradbeno 19,399.706 in narodno-gospo) iarsko ministrstvo 5,382.827 dinarjev"; skupaj okrog 130,000.000 dinarjev stroškov. Dohodki so proračunjeni: davki 94,171.068, državni dohodki 28,840.781, razni dohodki 2,703.868 in izredni dohodki 4,274.633 dinarjev. Proračun je sedaj v razpravi 'v skupščini, ki fciode pa mnenju mnogih politikov takoj razpuščena, kakor hitro reši to stvar in bodo; po novem letu zopet volitve za skupščino. Iz Macedonije. V zadnjem času se je izvršilo v Mlacedoniji vec hudodelstev z dinamitom; Bolgarski list „(Mir“ označuje ista kot „(blazna“ in pra(vi, da obstoja očividno namen, vzbuditi v Turčiji vznemirjenje, da bi se) na ta način kalilo dobro razmerje med Bolgarijo in pa Turčijo. Iz Carigrada: Kafklor poročajo listi, je poklicala Turčija pod orožje redif-diviziji ijz 'Seresa in iz Strumnice z namenom, Čuvati macedonske železnice (pred eventuelno ponavljajočimi se atentati z dinamitom. Vi diplomajtičnih krogih se trdi, da. so ti atentati predznamenja splošnih homatij na Balkanu. Crnagora. Dne 11. t. m. je bila volitev predsednika črnogorske skupščine v Cetinju. Vlada je kandidirala Gojnica, ki pa je ostal s 30 glasovi v manjšini. Izvoljen je opozicionalec Plamena« s 33 glasovi. Kalbinet je podal vsleđ tega poraza demisijo. Kralj ni sprejel demisije kabineta. Ker je tudi skupščina izjavila, da bo podpirala kabinet, kabinet ostane. Kreta. Revolucionarna skupščina je odposlala 16 Člar nov kot zastopnike Krete v grški parlament. Angleške in francoske laidije so pred Kainejo, da preprečijo odhod zastopnikov. Španija. Kraljica je dne 12. t. m. ob %B. uri zjutraj po-^ vila princezinjo. Mati in otrok se počutita razmeroma dobro. Indija. V Delhiju v Indiji je bil dne 12. t. m. proglašen kralj Jurij angleški indijskem cesarjem Raznoterosti. Društveni koledarček S. K. S. Z. v Ljubljani so začeli razpošiljati. Prosi se nujno, da ga vsi, ki ga žele Imeti, blagovolijo po dopisnici takoj naročiti, ker se bo na zakasnela naročila le v toliko oziralo, kolikor bo po razmerah mogoče. Društveni koledarček z natančno Statistiko riašegjaj društvenega življenja, je naša oficijelna knjiga, vsak član ali vsaj že vsako društvo bi ga moralo imeti. Zadružna Zveza v Mariboru prosi vse svoje članice, katere nameravajo poslati Člane nadzorstva k tečaju za nadzorstvo, ki se začne dne 27. t. m. v Celju, da to takoj store, da se morejo izvršiti vse priprave. 15. decembra T9li- 7- ■ . •Jr meće,.1: 'VlfJI1, 7“ Hr J "7. v Liberalci povsod enaki-,. uNeodkritosrčnost, nezanesljivost in nedoslednost, ?;td so tri lastnosti, ki jih vsak pravi liberalec vedno visoko ceni in vestno goji. Že mnogokrat smo imeli priliko, ožigosati naše štajerske liberalce radi teh nelepih lastnosti. Toda naši liberalci niso osamljeni. Tildi po drugod („krasijo“ liberalne velmože te vzgledne lastnosti. Kranjski liberalci so ravno pred par dnevi doprinesli dokaz, da so vredni bratci drugih liberalcev. V( začetku tekočega tedna so se vršile" v Ljubljani volitve v osebno-dohodninsko komisijo. Liberalci so potom svojega trgovskega društva „^Merkur“1 sporočili „(Slovencu“ kompromisno listo, katero je potem ta tudi priobčil in priporočil. Ravno tisti dan pa .(v soboto), ko je prinesel .„Slovenec“ tisto taikonhzivano kompromisno listo, je izšel y „(Sloy. Nahodu,“ poziv, naj liberalni volil-ci Črtajo v III. razredu „(kompromisnega)“ kandidata kanonika Sušnika, ki je bil NB. edini pristaš S. L. S. na „.kompromisni“ listi, ‘in naj mesto njega vidijo liberalca Franchettija. Zagrešili so s tem liberalci u-rnazano zahrbtnost in povzročili, da. so v I. In pa II. razredu vsled zmed, ki so nastale radi zlobnega, liberalnega postopanja, zmagali Nlemci. Liberalna hinavščina in nezanesljivost je tedaj povzročila, da so v beli Ljubljani, slovenski metropoli, zmagali Nemci. Toda liberalci so tako ‘nedosledni, da ne najdejo nobene besede, s katero bi obsodili to res izdajalsko početje. S'arno da so v III. razredu zadostili svoji strankarski strasti in izbacnili mirnega našega pristaša, pa so že zadovoljni. Kranjski Über alci so očividno ravno taki 'kakor paši. Dr. Kukovec je tudi šel iz zgolj strankarskih Interesov v Gradec, kjer je prodajal vse naše splošne narodne in gospodarske zahteve za zvišanje učiteljskih plač. Vsem liberalcem je p>aČ glavni principi: lastni in strankarski žep. Naša sodišča. Interpelacija, poslanca dr. Ver-stovšeka, Pišeka ih tovarišev na ekscelenco gospođa justiČneg ministra radi postopanja sodnika dr. Rako-veca v 'Slov. Bistrici na Štajerskem. V Slov.. Bistrici je nameščen kot kazenski sodnik neki dr. Feliks Rakovec, kateri si prizadevaj, potlačiti Vsako uradovanje v slov'ensfeem jeziku pri tamkajšnjem sodišču. To dejstvo utrjuje prebivalstvo o istinitosti vesti, katera kroži v okraju, [da se je dr. (Rakovec namreč moral zavezati nemškemu Volksratu, da postane renegat in le pod tem pogojem je baje dobil to službo sodnika. Vso izpovedbe prič, Če jih tudi slovenske stranke izpovedo v slovenskem jeziku, se protokolirajo. nemški, in generalije slovenskih zatožencev in prič se zabeležijo vedno le v nemščini. V zadnjem, času si 'je dovolil ta kazenski sodnik dr. Rakovec nečuvene reci, ki pač presegajo vse meje. Dne 4. t. m. ‘je prepovedal svojemu pisarniškemu uradniku Marišju Rakušu, govoriti v njegovi navzočnosti slovenski1. Označil je za nesramnodt, da se predrzne Rakuš govoriti z dr. Lemežem i'n s pismonošem v njegovi navzočnosti v slovenskem jeziku. Značilno za dr. Rakovičevo postopanje je, da je rojen Slovenec. Ko je prinesel ta slučaj ,.'Slovenski Narod“ dne 8. t. m., in je ‘dobil to notico dr. Rakovec v rope, je šel opoldne iv gostilno gospe Krulc, kjer je obedoval pisarniški uradnik g. Rakuš in je tamkaj naravnost obsodil Rakuša kot piscja dotične notice. Pri tem je kričal v prisotnosti več gostov v vedno hujši1, njegovemu stanu nedostojni meri nad Rakušem in mu je pretil z ovadbo na predsedništvo okrožnega sodišča. Vsi pričujoči so bili nad surovim vedenjem tega kazenskega sodnika skrajno ogorčeni. Ker tako počenjanje renegahfkega sodnika škoduje ugledu avstrijskih sodnikov, dovoljujejo si podpisani staviti da njih ekscelenco sledeča vprašanja: 1. Ali je vaši ekscelenci znano vedenje kazenskega sodnika dr, Rakoveca? 2. Kaj namerava ukreniti vaša ekscelenca, da se ne bode 'pustilo nekaznovano taikjšno postopanje sodnika, kakor je v tem slučaju, ki škoduje stanovskem ugledu vseh sodnikov ? Usoda Štajerskega deželnega zbora. Tržaška ,„(Edinost““ od dne 12. t. m. poroča iz .Dunaja.: „Danes je prišel 'v parlament štajerski' namestnik grof Clary-Alldringen In tu konferiral z VeČimi štajerskimi politiki in pa s ‘poslancem dr. Šušteršičem v zadevi delazmožnosti Štajerskega deželnega zbora. Iz parlamenta je odšel grof Clary-Aldringen k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu, da mu je poročal o položaju.“ (So ‘to bržčas le časnikarska ugibanja.) „Narodni List“ deli naše ljudstvi)? v;' misleči del in V nemisleči del. Misleč del so seveda liberalci in teh je, kakor sploh vseh pametnih ljudij, nju. svetu primeroma malo. Več ;ie neumnežev, kar posebno o-pažama pri Slovencih, ki so z malimi izjemami v krščanskem, .ali, kakor izvolijo liberalci nazivajti, v klerikalnem taboru. Štajerski Slovenci so kajpada z veliko večine nemisleči, zakaj y državnem zboru nimajo nobenega liberalnega poslanca, v deželnem zboru pa samo enega. Potemtakem je, kakor meni „Narodni List“, samo eden zastopnik mislečih štajerskih Slovencev v Gradcu, eden in edini knisleči Slovenec, misleči dr. Kukovec. Ker pa nfe moremo nobenemu pogledati v glavo in brati njegovih misli, temveč jih presojamo po besedah in (dejanjih, moramo z ozirom na „dela“ Kukovca in njegove stranke izraziti „mislečemu“ delu štajerskih Slovencev svojo globoko sožalje, da še niso prišli do višjega političnega ‘mišljenjskega! razvoja, kakor do Kukovca. Celo „Sloga“ nima dovolj rešpekta do („mislfeČega“1 Kukovca, ki je učiteljskem zborovanju v Gradcu ‘izpovedal svojo misel, da ima štajerska) dežela še dovolj virotv za iv'h j e izdatke, pa ni dovolj določil, kako misli to svojo misel. kje bi namreč njegova misel našla tiste vire za -višja izdatke. In ravno to je pri izdatkih misel vseh misli. Misleči Kaj torej bolj'‘mislijo! ■ Učiteljsko plače infajo- slabe zagovornike. V državnem zboru se je učiteljstvo obrnilo na liberalni nemški nacional verband, ki je seveda e.elo zade.vo srečno zavozil. Na Štajerskem pa se učiteljstvo zateka k nemškim in slovenskim liberalcem, ki imajo kakor povsod, tako tudi v tej stvari prav nesrečno roko. Ne nemški in ne slovenski liberalci ne morejo zakriti, da im;$o pri tej akciji čisto navadne sebične namene. Gre se zato, d!a se plačajo liberalni agitatorji, in to plačilo naj bi oskrbelo ljudstvo s svojim davčnim denarjem. V državni zbornici se. je ta strankarski sebični namen nemških nacionalcev jasno po-vkiajrjal. In isti namen se odsvita iz sumljive vneme „Narodnega Lista“ in Narodne stranke. Slovenski liberalci so izgubili vsak narodni Čut ’in nimiajo niti najmanj smisla za veliki i'n težavni boj nagega ljudstvu proti ‘skrajni in že nečloveški krivičnosti nem-škjoliberaine večine v, deželi. Ni{ö jim ni' mar, ali bo iz (tega boja najše ljudstvo izišlo zmagovito, če ne s popolno zmago, pa, vsaj z znatnim vspehosn. Zahtevajo konec slovenske obstrukcije in delovanje deželnega zbora, ki bi naj povišal učiteljske plače, da bi potem slovenskemu učiteljstvu slovesno oznanili: Mi liberalci lsmo v|am priborili večje plače. Ijzsilili' smo jib klerikalcem. Mi smo vaši prijatelji, torej bđiite vi naši agitatorji! Tak finale že napoveduje „.Narodni ■List“ z dne 14. t. m., ko piše: „(Obzorje je postalo cisto. (Zjafcatj slovensko učiteljstvo danes vidi, kje ima svojo prijatelje in kje sovražnike. In s tem mora v vseih bodočih političnih bojih rjačunati!“ Učiteljstvo naj torej resno prevdari, ali sta t„Narodni List“ in dr. Kuikovec prava zaveznika in varilca in ali se stanovska koristi branijo s tem, dla se jih postavi pod obrambo falitne Narodne stranke. In če bi učiteljstvo prišlo do tega, da bi na to ‘vprašanje odgovorilo pritrjajoče, bi samo morali nositi n(asledke tega napačnega in ponesrečenega strankarstva. Otvoritev železnice Weiz-BirkfelcI. Ob' navzočnosti c. kr. namestnika grofa Clary-ja, deželnega glavarja grofa Attemsa in drugih dostojanstvenikov, se je včeraj, dne 14, t. m. otvorila nova železnična proga Weiz-Birkfeld. Grof Sternberg obsojen. Dne 13, t. m,, se je vršila pred okr. sodiščem „Landstraße“ obravnava proti bivšemu državnemu poslancu grofu Sternbergu, ki ie pred nekako enim mesecem na javnem shodu imenoval nemškega radikalnega poslanca Wolfa „izmeček človeštva“. — Grof Sternberg je bil obsojen na 5000 kron globe, „Deutsches VolksMatt“ na Dunaju — pro'đap. Vergani je prodal .„Deutsches Volksblatt“ za 6,500.000 K „(Länderbanki“, ki ga poifabi zla svoj finančni list. Tako poročajo listi. Ce 'je res, potem kajže to antise-mitično prqpagando gotovih dunajskih krogov v zelo čudni luči. Zdi se, kakor da je Verganijev antisemitizem bil zelo dobra molzna krava. Vojaške; zrakoplovne postaje v 'Avstriji. Vojna uppava je odposlala v Gorico štiri Etrichove letalne aparate. — Cez nekaj dni se ustariovi tuđi v Pulju mornariška aviatičn-a postaja, V A^pernu se tudi nastani letalni, oddelek. Našla vojna, uprava bo imela tako pet letalnih postaj, ker ž.e obstajata letalni postaji v Dunajskem Novem Mestu in v Fischamendu pri (Dunaju. Razvoj akcijskih družb na Nemfejkem. Se poznamo v naših slabih časih rokodelstvo z — zlajtim dnom! Celo prav prijetno je — brez pridnosti, bre^ spretnosti in brez modrosti izhaja, kdor je bil dovolj oprezen pri izberi stairišev, ali pla kdor ima drugače zadosti denarja, podedovanega a.li pa priženjenega, jo rojen za. ta poklic. V mislih: imamo rokodelstvo V-akcionarjev. Edini posel, ki gja človejku nalaga, — striženje kuponov — lahko opravi tudi sluga,, in ak-cionarju ostaja le še težka naloga, da pospravi dividendo. Velikost zlatega produkta,, ki s.e izliva iz produktivnega dela v žep. akcionarjev, pokazujejo naslednji uradni podatki: Leta 1908J9 je razdelilo 3690 nemških družb z 1O.0I17 (milijoni Vic!niške glavnice 9iG0 milijonov, to je 7.38% dividend.,, leta 190Skl0 pa 3771 družb z ll.!5|58 milijoni glavnice 1043 milijonov, to je 7.7* > % dividend. Do konca, (meseca julija je izkazalo 3267 družb z 10.235 milijoni kapitala svoje dividende, ki znašajo povprečno 8.04%. Položaj aikcio-narjev se je torej nekoliko '«zboljšal — lepa tolažba za straidajjoee proletarce. „Slovenska Straža44 v Ljubljani prične v nekaj dneh z razpošiljanjem novih nmetnfiških, božičnih i'n novoletnih razglednic. Posamezne stanejo 10 vin. Zavedni Slovenci! Podprite .„(Slovensko Stražo“ s tem, da razpošiljate o božiču in o novem latu le te razglednico svojim sorodnikom in znancem! Ne pozabite pri tem «tudi na koleike, ki jih je založila „Sl. Straža“!! v Štajersko« Mariborske novice. Ravnatelj dr. Tominšek. „(Gorica“, glasilo S. L. S. na Goriškem, z dne 12. t. mj. piše.: Včeraj je zapustil Gorico ravnatelj dr. Tominšek in se je podla! v Maribor na torišče svojega novega delovanja. Med nami jie bil ravno, eno leto! Ce premotrimo zdaj, k« ga ni več ,v Gorici, njegovo 'delo tekom tega teta, moramo priznati, «da je bil mož na svojem mestu. Z nenavadnoi sipretnostjo se je lotil zamotanih razmer na tukajšnji gimnaziji in jijh, kolikor je bilo v njegovi moči, tudi uredil. Njegov odhod iz Goric,e pomeni izgubo za najšo deželo. Z viesjejjem se ga bodo Še spominjali stariši, učenci in učitelji, kj so imeli priliko, poznati ga. Da ga je oblajalo pri njegovem odhodu iz Gorice anarhistično glasilo naših liberalnih Inteligentov („(Soča“), je umevno, umevno bi ne bilo, Če bi' si bil gospod ravnatelj zaslužil hvalo takih gospodov. Slov. Straža ima, kakor navadno, v ponedeljek zvečer pri g, Kirbišu svoj družinski večer. Somišljeniki pridite! Cvetoče vijolice. V sredo sta dobila dva slovenska gimnazijca na izprehodui proti Kamnici cvetoče vijolice. Prijetna toplota, ki je zavela po prvih mrzlih dneh tega tedna, jih je zvabila na dan. Svoj pomladanski pozdrav so prinesle tudi v naše uredništvo. Hvala, Pač redka prikazen sedaj sredi zime. Porotne obravnave. V: četrtek je sedel na zatožni klojpi 20 let stari hlapec Ignacij Farkaš iz Hva-letino, okraj Ljutomer, tožen uboja. Ranil je nekega Alojzija Hojsa tako nevarno, da je isti radi zarobljenih ran izkrvavel. Obsojen je bil na 4 leta težke leče. — Danes je bila obsojena na smrt na visliejah 391etna 'Julijana Kmetič iz Razvanja, ker je z arzenikom zastrupila svojega moža. Našim liberalcem na uho. Se-le po dolgem Času so prišli liberalci na to, da „,tiho delo“, ki se je od slovenske strani «izvrševalo pri volitvah v osebno-đo-hodninska komisijo in prej v okrajni z as top v mariborskem okraju, nj bilo pravo in da bi se lahko dosegla zmaga na celi črti, če bi agitacija bila bolj glasna in živahna. Žaluje tudi v [„(Slov. Narodu“ liberalni dopisnik, zakaj se ni dr. Rosino vpreglo v agitačni j^rem, ker baje uživa (pri ljudstva velik u-gled. Ne vemo, ali se je hotel dopisnik pošaliti z „Narodom“ z dr. Rosinom, ali morda celo samim seboj? Saj jo vendar ;še v dobrem spominju, da je bil „Nab rocf‘ ob končanih volitvah v okrajni zastop zadovoljen z vspehom in je celo pohvalil tiste, ki so pripomogli, da smo Slovenci dosegli tako lep Vspeh. Udarjati Čez „tiho delo“ je plač tudi nesmisel, Če povemo liberalcem, da so z vpitjem, kajkoršmega razumejo edino liberalci, ob volitvah opozorili Nemce. Povemo, da je pri volitvi v pridobninsko komisijo manjkalo v II. in I. ralzredu samo nekaj slovenskih volilcev, dočim pa Nemcev (v I. razredu 50% ni (volilo, v II. celo 60%', v III. razredu pfa smo itak zmagali. Usojamo si samo Vprašati liberalce, kakšen vspeh so im»li pri volitvi v 'osebno-dohodninsko komisijo za mesto Maribor, kjer so imeli vse volilne priprave vendar liberalci v laistni režiji. „Slovenski Narod“ Še do sedaj ni razglasil volilnega rezultata. O „velikem ugledu“ gotovih liberalnih advokatov "pač nočemo izgubljati esed. Dopisnik vprašaj o teni „ugledu“ ljudstvo. Liberalci in dopisniki liberalnih listov, malo več soli! Celjske novice. Nemec o „kulturi“ celjskih Nemcev. Med celjsko mestno občino in ravnateljem mariborskega gledališča dr. Schlismann-Brandtom je nastal oster prepir. Graški listi so prinesli ra/di gledaliških razmer v Celju dolg napad na dr. Scjhlismainnas, na katerega sedaj ta odgovarja. Z žgočo ironijo se nemški ravnatelj norčuje iz „jkulturne misije“ celjskih Nemcev, ki so pravi prototip nekulturnosti, ki hočejo uničiti vsakega, ki se jim ne klanja. Zlasti župan Ja-bornegg se nam pokaže v zelo Čudni luči. Se Še povrnemo k temu konfliktu. Ptujske novice, Nekaterokrat se je že pripetilo, da so dijaki tukajšnje gimnazije sploh kaidili na kloru med sv. mašo. ‘Radi bi vedeli, čemu je na koru sploh inšpekcija in zakaj se tak slučaj precej ne Naznani! Ce se kajenje na cesti stroge kaznuje, «zahtevamo od ravnateljstva, da take elemente še občutljivejše kaznuje. Slovensko gledališče. Ptujski slovenski dile-tantje priredijo v nedeljo dne 17, t. m. v veliki ctvo-rani Narodnega doma ljudsko igro ;„pimež, strah kranjske dežele.“ Kolikor nam je znano, tai še-le pred kratkim izišla igra do sedaj sploh še ni bila vprizor-jenr*. Igro, katero je spisal A. C. Danilo, so vsi slovenski Časopisi zelo pohvalno kritikovih in jo priporočali. Naši igralci se vadijo s pravim navdušenjem in upamo, da bo predstava vsakega obiskovalca zadovoljila. Pridite torej vsi ljubitelji gledališča h Ptuja in okolice! Zlačetek točno ob y28. uri zvečer. Po predstavi prosta zabava. Lepo trozvezo tvorijo JSloig|ai“, „Narodni List“ in „.Štajerc.“ „.Slogi“ ni všeč, da smo pred kratkim objavili, kako pogubna je z‘a naš okraj žiganjica in pravi, da so vsegja tega krivi „klerikalci.“ „Narodni List“« je 'piiSial pred kratkim, kako odirajo duhovniki naše ljudstvo; seveda se je 'hitro oglasil „Stajerc“, koliko premoženja da ima Cerkev pri nas v Avstriji. To se mu pa ne zdi potrebnb omeniti, da je ta denar večinoma le na papirju, «ali v cerkvah in cerkv. oblačilih itd. Njemu je le na tem, da 'šunta ljudi proti Cerkvi in duhovnikom. Treba bode vse te liste popolnoma razkrinkati. Da sta pa „Narodni List“ in „Stajerc“ res (dobra prijatelja, kaže tudi dejstvo, da imata, isto dopisnike. Čestitamo! Občni zbor. V nedeljo teden, to te dne 24. t. m., se vrši občni zbor krčev|inskega bralnega društva. Govorit pride Idr. Hohnjeo iz Maribora. Želimo, dia pridejo vsi udje in pripeljejo še novih v našo sredo. Natančneje prihodnjič. Ljutomerske novice. Zveza proste voljnih gasilnih; društev ljutomerskega okraja je nabrala na svojem''žabjem občnem zboru dne 3. t. m. v Stročji vasi ža^P^edporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru 6.09 K in za „Slovensko Stražo“ 3.35 K. Zavfcdnim članom srčni Bog plačaj! Za volitve v komisijo za osebno dohdinino se Slovenci v Ljutomeru in y okraju niso zmenili, zato nimamo v isti nobenega zastopnika. Ttarej si sami pletemo bič. Obe političiai društvi spita. Kam piove-mo ?!, Trboveljske novice. Trbovljski tehnični pazniki si niso znali zbrati bolj pripravnega časa za svoj pljesni venček, kakor pretečeno nedeljo dhe 10. it. m. Da je ta nedelja ravno v adventnem času, ko sv. Cerkev prepoveduje veselice, to jih ni brigalo. Pred nekaj leti je bil še marsikateri med njimi čisto priprost rucjfar in je še ime] nekaj verskega čuta. Mesto, da bi pa sedaj hvalil Boga za talent, ki mu ga je pbdtelil, se prireja k|a-kor nalašč ples tv adventnem času. Ali mogoče gospodje ne poznajo več cerkvenih zpjpovedi? Drugi kraji. Selnica ob Dravi. V/ dneh od 1. do 8. t. m. smo imeli pri nas sv. misijon. Prišli so k nam čč. gg. lazaristi iz Celja, ki so z vnemo in v srce segajoče pridigo vali in vodili vsa druga cerkvena opravila, Udeležba od strani ljudstva je bila ogromna. Za trdno smemo pričakovati, da besede Čč. gg. pridigarjev niso padle na nerodovitna tla in bodo gotovo obrodile lepe sadove. Kopivnik. Martin Hlebič, 72 let star krojač v Klopivniku, je pil v nedeljo dne 10. t. m. v krčmi Jožefa Korena istotam. Pridruži se mu kovač Henrik Germ, ki ga začne zmerjati in ga povrh šle s tako silo vrže na tla, da je revež obležal in zadobil več poškodb. St. Vid-Grobelno. Slovensko ljudstvo je bilo že od nekdaj ponosno na svoje mladenke, nedvomno posebno radi izrednih vrlin, ki dicijo slovenska dekleta. Versko življenje je vedno najbolj živahno in razvito med dekleti. Kdo toliko prepoje ob cerkvenih slovesnostih, kakor ravno zvonka dekliška grla? Kdo ne občuduje razumnosti, gibčnosti in klorajjže naših mladenk pri javnih nastopih? Kdo prešteje njih zasluge na polju narodne izobrazbe, probuje in obrambe ? Skoro povsod je treba začeti pri mladenkah, če se hoče kaj doseči, pri njih je vspeh najsig\urnejši in najizčjatnejši. Tudi v političnih bojih in pri gospodarskih vprašanjih je dekliško delo «vsega priznanja vredno. Ta dejstva veljajo tudi o naši Dekliški zvezi. Dne 3. t. m. je imela dobro obiskano zborovanje. Razpravljalo se je na njem temeljito o pomembnih .vprašanjih versko-izobraževalnega napredka n . juh deklet. Anica Senjker je v «lepih besedah navduševala zbraine tovarišice, da naj se« s pogumom in srčnostjo bojujejo za najdražja bisera slovenske domovine. Končala je svoj, temeljito izdelan govor z besedami našega nepozabnega škofa Antona M. Slomšeka: „Vrli Slovenci! Prava vera bodi vam luč, materni’jezik bodi vam ključ do zveličanske naroUne omike !“ Roza Novak razvija lepe misli, kako moramo z Bogom in Marijo delovati za slovensko domovino. Nato je govoril naš Častiti gbspod kaplan Venčeslav Ja-strobnik in iz svetopisemskih besed dokazoval, da je naša sveta dolžnost slovensko domovino ljubiti. In sklenil je svoj govor z besedami: JOj mati moja domovina, ljubezen moja ti edina“, ter pristavil: ,-IBog čuvaj dobrotljivi te!“ Volil se je tudi nov odbor. V odboru so: Gajšek Marija, predsednica; Novak A-nica, podpredsednica; Nunčič Roza, knjižničarKa; Senker Anica, tajnica; Arzenšek Ana, blagajničarka. Končno so zapela dekleta in vsi smo se divili lepim, Čistim glasbvom čentvidskih deklet. Označimo kratko vtis lepega .zborovanja! V zvezi je življenje, v zvezi1 se dela. Žal nam je le za drage članice, ki se ne zavedajo visokega smotra, h kfiteremu jih je zveza poklicala, zelo žal nam je za deklice, ki zveze no poznajo, ali pa je nočejo poznati. Milo nebo, poglej na n)ašo zvezo, da bo v njej vjedna pomlad s svojim delom in vedna jesen s tisočerim sadom. Slovenlgradec. Kje naročajte) sveče? Opozarjamo častita župnišča na svečar j a gospoda Günther j a v Slovlehjgraldcu. Sedaj ob novem letu je prilika, ko si velečastita župnišča! oskrbijo sveče, da se izkažemo na1 ta način gospodu Güntherju hvaležni in ga podpiramo, kakor tudi zasluži. Gospod Günther je že izkazal veliko dobrot našemu slovenskemu kmečkemu ljudstvu kot načelnik okraja, zato 'tudi zasluži vsestranske podpore, tem bolj, ker je njegova obrt znano jako solidna. Rimske Toplice. Zgradba mostu. Pred kratkim se je vršila kolavdacija. mostu Čez Savinjo pri Rimskih Toplicah. Most je železno-betonast in veže kolodvor s kopališčem. Dolg je 110 metrov, visokost nad vodo znaša 10 metrov. Kolavdacija je pokazala., da je most solidno dodelan. Stroške zgradbe sta prevzela gospoda Rudolf in Karol Uhlich, ki sta posestnika kopsSli&ča v Rimskih Toplicah. Savinjska dolina. Mladenke Savinjske doline se vabijo na prvi občni zbor Savinjskega okrožja dekliških zvez, kateri se vrši prihodnjo nedeljo dne 17. t. m), v St. Petru v Savinjski dolini 'v novem Društvenem domu. Zborovanje se 2aČne točno ob 2. uri po-pbldne, da se mladenke lahkb še pravočasno vrnejo domov. Kratke večernice bodo db Ji2. uri popoldne. Ker so nti, vslporedu jako važne in zanimive točke, je želeti, da bi bila udeležba savinjskih mladenk polnoštevilna. Ni sicer primeren čas, a se lje oziralo na to in se vsled tega priredi ta občni zbKraljedvorskega rokopisa.“ Kakor poroča „Ceske slovo“, je pričakovati v kratkem revizijo kraljedvorskega rokopisa. Rokopis bodo preiskali v Parizu in Ttirinu, da končno doženejo, ali je rokopis pristen ali ponarejen. Sičinski srečno pobegnil. Maloruski dijaki so ddbili prepco Londona, obvestilo, da je morilec bivšega gališkega namestnika grofa Potockega, Sičinski,. o katerega'senz^eionelnem begu iz stanislav^ke kaz-nilnice se je toliko pisalo v časopisju, srečno dospel v New-IYopk; odkoder je odšle 1 v Kjatiado. Beg se je torej Sičinskemu posrečil popolnoma;. Zrakoplovstvo. Zrakoplovec Prodan je vzletel’ dne 10. t. m. v redkem pristajniŠču, plul čez lukp do» otoka Cresa, tam obrnil, pluli proti (Opatiji in se ko-nečno vrnil pat Reko. Prodan si je s tem priboril 1900 K nagrade od notranjega ministrstva, 1000 K darilo magistrata in zlato medaljo. Prodan namerava prihodnjo nedeljo vzlet ponoviti. Velika tramvajska nesreča. V Oportu aia Portugalskem je vlak električne» železnice padel v reko Duero. 13 osleb je bilo pri tem usmrčenih, 30 poškodovanih. (Večina pasažirjev je u-tonila;; mnogo; so jih zamegli rešiti. Drugo poročilo pravi: Ponesrečeni vlak elek- tričnega tramvaja ja prišel iz Leixoesa, Nesrečo je pripisovati slabemu stanju tira, na katerem je silen naliv naplavil peska, in tudi pomanjkanju hladnokrvnosti motornega vodje, ki je skočil iz voza in zbežal, ko je opazil nevarnost. iVoz je, skočil iz tira pred velikim ovinkom in je telebnil v valove. Dosedaj so izvlekli iz vode 14 trupel, med temi dve ženski trupli, in rešili 30 (oseb. Zfopet ’druga vest: Nadejati se. je, da se ne nahaja v valovju več nobene žrtve tramvajske katastrofe. Večina pasažirjev so bili potniki, dospeli iz angleškim poštnim parnikom. Prebivalstvo je silno ogorčeno proti tramvajski družbi. Remize družbe morajo stražiti vojaki, da preprečijo izgrede. Velika rudniška nesreča. V Ameriki se je zopet pripetila velika rudniška nesreča,. V rudniku Knoxville je dve milji od vhoda v premogokop eksplodiral premogov prah in je zasulo 200 rudarjev. („/Berliner Tageblatt“ objavlja o strašni nesreči i sledeče podrobnosti: Vsled eksplozije se je rušilo v rudniku skalovje in zemlja, M je zasula izhod iz rova rudarjem, ki so delali, oddaljeni približna dve milji od vboda. Eksplozija je povzročila v jami požar, ki se razširja v rovu. Rudarji, 1 ki jim je bil ishod zajprt, so še morali ali zadušiti ali pa zgoreti. Iz rova šviga plamen in gost dim. Rešilno moštvo zato ne mOre v rov, da, reši rudarj v rovu. Z največjim naporom so zajbranili ženam tistih rudarjev, ki se nahajajo v rovu, da niso poskakale v goreči rov. Eksplozija je bila tlako silna, da se je daleč pa okoli tresla zemlja. Ob vsaki eksploziji je Švigal plamen iz jame. V rudniku, kjer se je pripetila nesreča, kopljejo premog že 20 let. V sosednem 'rudniku FfaterVille je ob eksploziji leta 1902 tudi ponesrečilo do 200 rudarjev. ,/Slovencu“ poroča nekdo, ki »je bival dolgo Časa v Ameriki, naslednje:. Bati se je, da so med ponesrečenci zopet Slovenci žrtve. ZA svojega bivanja V Ameriki sem nabiral pOdajkfe (o bivališčih naših rojakov in. načinu njihovega dela v dotičnih krajih, Med njimi' je tudi Knoxville, država Tlenešsefe, skoro •dinj kraj v tej deželi, kjer »bivajo rojaki iti delajo V premogokopu. ...; . ST.BÄ2K. —' . Dobro rodbinsko kavo priredi že mali dodatek „pravega Franckab kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. lje vsled Svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprčkožene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu. Schlüter- Hst Straža 1 "^krul^ redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje pekarna Berner Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici. MMSMSW Slovenci pozor! Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-imam sedaj posebno veliko izbiro. 1 Popravila se točno in hitro izvršujejo. Urar, očalar in zlatar ^ Bureš Mn&%r Tegethofova cesta št. 39. Vosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške, Orehe, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju, vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi. Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniram vodovodni inštalater Ivan Rebek, C®U® Poljska ulica št- 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu fli vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobov Itd., Stedilna ognjišča vqph sistemov za zasebnike gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Tzdn tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücker*-wagen), prevzamem iste kakor tudi ntčže v popr» vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vna v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista toči o ______in solidno, vse po zmernih cenah. Ellina šfaj. narodna steklarok® it^gjiiwinr 448 na dabtlo in nn Franc Strupi i Celje Iraška oi frijpsMto po sajmžjfti cenah svoje bogate stiege steklene In poreeknas posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ža podobe. Ppgvset$® «Mb stoki^nldh dsB pri mmphwmb ta priv« stavbah, eooooeeoi»»»» IRsR|