314                                      Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
Nemški listi in doktor Foregger (poslanec celjskega mesta) s posebno interpelacijo v državnem zboru sodijo, da se krivica godi mestu celjskemu, ako bo moralo slovenske vloge reševati slovenski. Dokazujejo, češ, da Celje je nemško mesto, ter pozabljajo, da so prebivalci celjski izvecine slovenske krvi, in da je vrhu tega vsa okolica slovenska, in da je ta okolica tesno zvezana s Celjem, tudi vsled avtonomne uprave bolj, nego okolice mnogih drugih mest.1)
Občina Celjska okolica.
V Celjski okolici prebivajo sami Slovenci; naravno torej, da naj bodo v občinskem odboru tudi samo pošteni, trdni kmetje slovenski. Ali nemški celjski meščani so se bili vrgli z vso silo na okoliško občino ter so tudi res dobili krmilo v svoje roke.
Po blizu triletni silno hudi borbi pa so naši narodni voditelji — dr. Ivan Dečko idr. —- z rekurzom prevrgli volitev v drugem razredu ter je tako dne 23. mal. srpana 1. 1889. priborila si narodna stranka večino v občinskem zastopu. Nato je bil 6. vel. srp. 1890 izvoljen za župana Matevž Glinšek, posestnik na Gornji Hudinji, za svetovalce pa: Janez Zupane v Gaberjih, Franc Lipovšek v Medlogu, Jožef Jezernik na Polulah in Matevž Cocej na Dobrovi. „To je vesela zmaga; kajti priborili smo si tako silno močno trdnjavo Celjanov in njihovih privržencev, ravno pred  Celjem."
S tem je pa tudi krajni šolski svet okolice celjske prišel v narodne roke. In tako napredujemo Slovenci korak za korakom.2)
Okrajni zastop celjski.
Tudi v okrajni zastop so se vedno vsiljevali Celjani, in to posebno meščani, kateri od svojih hiš plačujejo po 60 gld. davka.
') Slov. Svet 1892. 9.
2) Slov. Gospodar 1889. 30.
Naporu narodne stranke, oziroma zopet dra. Dečka, posrečilo se je pa tudi leta 1889. te-le meščane celjske vreči iz skupine, v kateri morajo biti veliki posestniki, t. j. taki, ki imajo zares velika posestva zemljiška. Do tedaj je namreč veljalo več nego sto Celjanov za veleposestnike; proti temu pa je razsodilo upravno sodišče. Vsled te razsodbe je moralo c. kr. na-mestnistvo v Gradcu razpustiti na nezakoniti podstavi izvoljeni okrajni zastop celjski, ter v novi volilni imenik ni vsprejelo celjskih hišnih posestnikov, ampak le prave veleposestnike. Tako so Slovenci prodrli na podstavi zakonov, kakor jih  umeje upravno sodišče.
Zmaga v velikem posestvu je torej odločila, da imamo Slovenci v okrajnem zastopu celjskem veČino. Slovencev je 23, „Nemcev" pa še 17. V skupini mest in trgov sta namreč volila Žalec (1) in St. Jurij (2), vkup tri narodne zastopnike. Naposled pa so volile še kmetske skupine vseh deset zastopnikov narodnih. Dne 15. mal. travna 1889 se )e v°lil nov načelnik in odbor. Narodna stranka, ki je prišla polnoštevilna, izvolila je za načelnika dr. Josipa Serneca, odvetnika in deželnega poslanca v Celju, za njegovega namestnika Janeza Hausenbichlerja, župana v Žalcu; za odbornike pa, in to iz skupine veleposestnikov, viteza Berksa, grajščaka v Blagovni, iz skupine mest in trgov dra. Iv. Dečka v Celju, iz kmetske skupine Norb. Zanierja v St. Pavlu, iz celega zastopa L. Basa, c. kr. notarja v Celju, in iz skupine velikih obrtnikov in trgovcev, v kateri Slovenci nimajo zastopnika. Antona Ferjena v Celju.
Ta zmaga je pa zopet velikega moralnega in narodnega pomena ter je bila še lepša pri zopetni volitvi dne 1 6. svečana 1.1 893. Po tem uspehu in izidu volitev je od tedaj okrajni zastop celjski naroden, naroden je okrajni odbor in naroden tudi okrajni šolski svet, kar je za naše neugodne šolske razmere še posebno važno.1)                                                      (Konec.)
') Slov. Svet 1889. 7; Gospodar 1889. 17.
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej)
Lasa zob nam je pustil le malo spominikov            To moramo reči posebno o spominikih mo-
slavne starodavnosti.   Večina njih je ležala skrita      goČnih narodov, stanujoČih  nekdaj ob bregovih
v   nedriju   matere   zemlje;   Če   pa  so  bili  oČiti      Nila in Evfrata. Več ko 32 oziroma 40 stoletij
očem, ni jih  Človeški  um  umeval.   Stari  vek je      je bil zakopan slovstveni zaklad Asircev in Babi-
kakor umirajoči orjak Samson zakopal pod svoje     loncev, najstarše pismenstvo Egipčanov pa naj-
podrtine    skoro   vso   svojo   slavo,   veličje   in      manj 48 stoletij. Rod za rodom je korakal mimo
učenost.                                                                           piramid, sfingov in obeliskov, ne da bi razumel
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
315
skrivnostne njih pisave. Borni vnuk je v potu svojega obraza tlačil klasično zemljo slavnih pradedov, a o zakladih v njih skritih se mu ni niti sanjalo. Za bogatimi in izobraženimi narodi so prišli ¦— barbari: veličastne zgradbe so se premenile v nelične podrtije in kupe peska, rodovitne pokrajine in rajski vrtovi pa v puščave in bivališča divjim zverčm; še dandanes pase po njih nomad svojo čedo ali pa jih orje siromašni oratar.
Prišel pa je Čas, ko je zaoril glas božji po teh puščavah in grobovih ter je zemlja jela iz svojega krila vračati mrliče. In glej! Po grobnem polju zašumi, kosti se jamejo bližati druga drugi, kostnjaki se prevleČejo z mesom in kožo. Samo življenje ne polje še v njih. Tedaj reče Gospod Bog: Pridi veter od vseh štirih vetrov in dahni v te mrtve, da oživijo. In dih oživi mrliče, da so stali na svojih nogah —¦ ogromna vojska. (Ezeh. XXXVII, 7—10.) Tedaj se jim razveže jezik ter začno govoriti o starodavnih svojih Časih, o raju in potopu, o babilonskem stolpu in nebotiČnih piramidah, o smelem Nimrodu, o bojih in zmagah krutih Asircev in Babiloncev, o veličju in bogastvu Sargonov in Faraonov, katerih samo ime je pretresalo z grozo stari svet.
Res čudne so poti božje previdnosti, da kliče na dan mrtvece za priče svoje resničnosti ravno dandanes, ko drzni veleumi razdirajo sv. pismo in je „na znanstveni podlagi" razglasu jejo za  „zbirko bajk".
Predrzni Človeški razum hoče osmešiti večno resnico, Boga samega, ki je navdihnil svete pisatelje!
A on,  ki vlada jih z nebes, Gospod mogočni, posmehuje se; A pride čas,  da Bog maščuje se, Da zagrme jim  do  ušes, Njegove jeze grozni doni.
(Psalm II, prelomil Iv. Vesel.)
Da se moderno šopirno znanstvo z lastil i m orožjem pobije, zato je modrost božja porabila znanstvo samo in sicer začetkom tega stoletja. Bistroumnemu Francozu Frančišku G h a m p o 11 i o n u (f 1832) se je posrečilo (ob Času Napoleonove ekspedicije v Egipet) najti na dvojezični plošči Rosetski ključ skrivnostnemu hijeroglifskemu pismu. Nemec Jurij Friderik Grotefend iz Hanovera pa je leta 1802. z duhovito kombinacijo razvozlal tisočletne zagonetke klinastega pisma ter tako odprl pot plodovitemu znanstvenemu raziskovanju, posebno o zgodovini vshodnih narodov. V narejen gaz je kar vrelo angleških, francoskih in nemških učenjakov. Po nemalem naporu in trudu se je sestavil alfabet, spominiki so se   jeli   zbirati   in   citati,  in   dandanes
imamo po muzejih cele knjižnice starodavnega tega pisemstva. Na znanstvenem polju je nastal pravi prevrat: stari, tisoče let vkoreninjeni nazori so se morali na mah umakniti novim, in zgodovina vshodnih narodov je dobila povsem drugo lice.
Naš namen je podati čitateljem v glavnih potezah, kar so učenjaki o klinastem pismu dognali, oziraje se posebno na sv. pismo stare zaveze. Saj se dandanes med izobraženci mnogo govori in piše o teh stvareh. Rezultati asirijolo-gije so zelo zanimivi in poučni, za sv. pismo pa pravi zagovor.
Predno podamo sadove, nabrane na polju asirijološke znanosti, treba razložiti zgodovino tega raziskovanja. In tako se deli naš spis na dva dela. V prvem delu hočemo govoriti o klinastem pismu samem, v drugem pa o spo-minikih klinastega pisma z ozirom na sveto pismo.
Prvi del razdelimo na tri poglavja: prvo poglavje razlaga zgodovino razvozlavanja tega pisma; drugo poglavje njegovo kakovost in različne vrste njegove; tretje poglavje obseg in vsebino klinastih spominikov.
V drugem delu hočemo primerjati rezultate asirijologije s sv. pismom stare zaveze, in sicer najprej s I. knjigo Mojzesovo in potem z ostalimi sv. knjigami, kolikor se dotikajo asirijologije.
Zbrati hočemo seveda le najbolj zanimive stvari,  da ne bodemo predolgi in presuhoparni.
L del.
O klinastem pismu.
I. Poglavje.
Kako   so  se našli  in   ra^vo^lali spominiki   klinastega pisma ?
Že v 16. stoletju so poročali potovalci o nekih Čudnih klinastih napisih, katere so videli na razvalinah Perzepolja (Persepolis), Babilona, Ktezifonta, Hamadana in ob bregovih jezera Vana v Armeniji. Imenitni potopisec P i e t r o della Valle1) je 1. 1621. prvi objavil nekaj klinastih znamenj, katere je bil iz Perzepolja s seboj prinesel v Evropo in je prvi uganil, da se to Čudno pismo mora citati od leve na desno. Sestavljalo se je to pismo iz dveh oblik, namreč iz klina in ogelnika (kljuke), ki pa se sklada zopet iz dveh klinov, zloženih v podobi pravokotnika. Ob tem se je tudi zapazilo, da   je   ost   navpičnega   klina   obrnjena   vedno
') Pietro della Valle, Viaggi  in Turchia, Persia ed India dali' anno  1614 al  1626, Roma  1650, 4 zvezki.
316
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
navzdol, če je pa bil postavljen klin vodoravno ali povprečno, bila je njegova ost obrnjena vedno na desno. Ravno tako je tudi ogelnik bil odprt samo  na desno.
Ko sta Ghardin inKampfer donesla novih klinastih napisov iz Perzepolja, tedaj so se evropski učenjaki še bolj zanimali zanje. Šele kojeKarsten Niebuhr, slavni danski geograf in preiskovalec vshoda, leta 1768. natančno prepisal vse perzepoljske napise in nekaj razjasnil z lučjo svojega veleuma, so začeli učenjaki reševati to skrivnostno pismo. Niebuhr je prvi zapazil in dokazal, da je treba razločevati tri vrste klinopisa, katere so se razločevale po številu in raznovrstnosti posameznih znamenj. Spoznal je tudi, da so se te tri vrste klinopisa   vrstile  zaporedoma  v  treh  predelih
nimamo še stalnega znanja in resnice. Ni čuda torej, Če so bili marsikaterega učenjaka napori — zastonj, kakor n. pr. Tvchsena in "VVitteja, orijentalistov v Rostocku, nadalje poskusi Fr. Miinterja v Kopenhagenu, Hagerja, nekritičnega prof. Lichtensteina itd.1)
Že Tvchsen in Mtinter sta opazila, da razdeljuje nekatere skupine klinastih pisem povprečni klin; vrh tega je Mtinter neko večkrat se ponavljajočo skupino razlagal za besedo »kralj".
Mnogo sta naši stvari pripomogla Syl-vestre de Sacy, ki je razvozlal leta 1793. kraljev Sasanidov napise, pisane v staro-per-zijskem narečju Pehlevi,  in Anquetil   Du-
')   Primeri:   Se ho Iz,   die   Keilschrift-Urkunden u. die Genesis, Wurzburg 1870, str. 12.
in sicer je bila najpreprostejša vrsta vedno na prvem mestu, bogatejša na drugem in najbolj zamotana na zadnjem mestu.
Prva vrsta klinopisa je zaradi svoje jedno-stavnosti potrebovala dvakrat več prostora kakor drugi dve vrsti. Na našem vzorcu M lahko raz-vidiš te tri vrste klinastega pisma.
Mimo tega je Niebuhr prvi uganil, da mora biti prva vrsta klinopisa, ki je Štel samo 42 znamenj,  alfabetična.
Ker se je tekst klinastega pisma vedno vrstil v treh predelih, menili so nekateri, da je napisan v treh različnih jezikih, in da se posreči razvozlati ostala dva, ako bi znali citati jedil ega.
V začetku je bilo torej dovolj ugibanja, konjektur in hipotez,  kakor sploh povsod, kjer
perron, ki je v francoščino preložil Zenda-vesto ali svete knjige Zoroastrove, ter spisal več slovnic in slovarjev za indijske jezike.
Tako daleč so bili prišli orijentalisti, poskušajoč razvozlati skrivnostno pismo. Ali usoda ni bila namenila lovorike učenim orijentalistom, ampak preprostemu, pa duhovitemu šolniku Grotefendu, ki je bil z razvozlavanjem rebusov že dobil marsikatero stavo. Ta mladi mož je namreč našel ključ za čitanje klinastega pisma. Slavni asirijolog O p p e rt je rekel, da ta Grote-fendov srečni umotvor spominja Kolumbovega jajca, F r. Kaulen pa ga prišteva stvoritvam genija, ki se ponavljajo v več stoletjih komaj jedenkrat.1)                                                  (Dalje.)
l) Dr. Fr. Kaulen, Assvrien u. Babvlonien, Freiburg 1891, str. 115.
Klinopisni vzorec M.
i. vrsta  klinopisa.
2.  vrsta  klinopisa.
3.  vrsta klinopisa.
m ?i-M v <! <TT~« <Tt ^ \ «TT % m K-
KY T K- \ •L<«Y! m -H ~< tr fc V K-
Y «T?T T yTL rTt T m- T jfc- »*>- *T S=<r <T- ttfr
T 3H ST ED 9 ^ T ff Y<K "H « <h \-
yy6al^SBJi44&!feaM
344
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
lepših in najtežjih skladeb — v slovenskem jeziku — v njega ozidju. Nedelja dne 14. sušca 1. 1897. ostane zgodovinsko-pomenljiv dan za Celje in celjske Slovence.'*)
Naposled dostavljamo temu pregledu še poročilo, da se je v Celju lani dne" 17. vel. travna ustanovila zadruga „Rinka" v ta namen, da se ustanovi dostojna hiša za tujce — turiste v Solčavskih planinah. Ustanovni zbor je imela zadruga dne 20. rožnika lanskega leta in jela s tem delovati, da je kupila za svojo zgradbo potrebno zemljišče.
»Slovenci smo v Celju in okolici v poslednjem času res mnogo napredovali. Okolica je skoro že popolnoma naša; kajti občinski zastopi so po okoliških občinah skoro popolnoma že v narodnih rokah, in kjer še niso, utegne se v kratkem zgoditi; kajti naše ljudstvo vedno bolj in bolj zaupa domačinom, kateri spoštujejo domači jezik,  domače šege,  krščansko vero in
l) Domovina 1897. 12.
(Dalje.)
Dne 4 kim. 1. 1802. je Čital sedemindvajsetletni Jurij Frederik Grotefend(i775 do 1853) Pred gottinško učeno družbo razpravo „0 Čitanju in tolmačenju perzepoljskih napisov", kjer je prvikrat poročal strmečemu svetu o svojem izumku.1)
Nadrobnejše je potem razložil svoje delo v podobni nemški razpravi, katero je A. H. L. Heeren vsprejel v svojo imenitno zbirko2), obsezajoČo skoro vse tedanje znanje o starem svetu.
Znamenito je pa to: Ko se je Grotefend pripravljal, da bi razvozlal klinopis, sploh ni bil vešč vshodnim jezikom, še manj pa jeziku, v katerem so sestavljeni klinasti napisi. Vendar se njegov genijalni izumek ne sme imenovati slepa sreča ali slučaj, ker je ob vsem tem delu
l) G. F. Grotefend, Praevia de cuneatis, quas vocant, inscriptionibus Persepolitanis legendis et explicandis re-latio, Gottingae  1802.
a) A. H. L. Heeren, Ideen iiber die Politik, den Verkehr und den Handel der vornehmsten Volker der alten Welt. L Theil. i.Abthlg. Gottingen 1815. Beilage: Grotefend, Ueber die Erklarung der Keilschriften und besonders der Inschriften von Persepolis.   Str. 397 sqq.
krščansko življenje. Sedaj ko imamo okrajni zastop v narodnih rokah, napredovale bodo polagoma tudi razmere pri  občinah.
V  Celju nas čaka še veliko dela. Tukaj se Slovencem še kaj čudno godi. Po rodu, po materi ali očetu je v Celju seveda največ Slovencev; ali kedar nas naš mestni magistrat šteje, najde nas vselej mnogo manj, nego Nemcev. Kdor pa le malo po Celju hodi, sliši, kako se zelo slovenski govori, in to vedno bolj in bolj, ker vedno veČ Slovencev v Celje prihaja, in ne samo gospodskih, ampak tudi kmetskih ljudij.
V  bodoče se bodo že razmere zboljšale; kajti začeli so — domoljubi in rodoljubi — celjsko ljudstvo poučevati in mu kazati, da je ono slovenskega rodu, da se od Slovencev živi, da slovenščino tudi dejanski vsak dan rabi; naj se torej nikdo slovenščine, svojega materinega jezika, ne sramuje; temveč očitno naj pripozna svoj jezik, svojo mater, svojo narodnost. Sčasoma bo že celjsko prebivalstvo postalo zna-čajno  in  neupogljivo."1)
Dal Bog, da se nam te želje uresničijo!
') Domovina 1891. 2.
postopal pametno in ne svojevoljno. Seveda se je Grotefend naslanjal na dela svojih prednikov, kakor bomo kmalu videli, a izmed mnogih njihovih hipotez je z bistrim umom vedno pogodil  pravo.
Najprej je bilo treba določiti, v katero mer se morajo Citati klinasti napisi, potem, ali so pisani s črkami ali morda z zlogi, in slednjič, v  katerem  jeziku  so  zloženi.
Kar se tiče prve točke, postavil je Grotefend načelo: Vsi klinasti napisi se morajo citati vodoravno od leve na desno, ne pa navpično ali bustrofedično.1)
Iz lege klinov in ogelnikov, ki sestavljajo perzepoljske klinaste napise, sta že pred Grote-fendora jednako sklepala Pietro della Valle in Figueroa, Španjski poslanec Filipa III. Grotefend je podprl to hipotezo z mnogoterimi  novimi  dokazi.2)
1)   Bustrofedično (Pouaxpocp7jS6v) t. j. prvo vrsto čitaj od leve na desno, drugo od desne na levo itd., kakor n. pr. vol orje njivo, od tod grški izraz.
2)  Heeren, op. c. p. 405. Aus den angegebenen Merk-mahlen der Grundziige aller Keilschriften kann man, ohne zu irren, immer wissen, in wel che r Ri chtung die Inschrift eines Steines zu lesen sei. Man muss sie namlich   so halten,   dass   die   Spitzen   der Vertikalkeile
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej)
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
345
Primerjaje nadalje klinasta znamenja drugo drugemu, je opazil Grotefend, da se navadno mnogo znamenj skupaj sklada za jedno besedo in da jih je pri prvi vrsti (perzepoljski) če-stokrat jednajst le v jedni besedi. Vrh tega so se ista znamenja večkrat ponavljala, nekatera celo dvakrat, trikrat zaporedoma, kar bi se ne dalo razlagati, ko bi bil klinopis pisan z znamenji in ne s črkami. Zato je Grotefend sodil, da so vse tri vrste klinopisja Črkopis, imajoče svoj alfabet.1) Pri tem se je sicer Grotefend zmotil, zakaj kakor dandanes vemo, sta druga in tretja vrsta klino-pisa pisani z zlogi in znamenji. Ali to Grotefenda nikakor ni oviralo pri razvozlavanju klinopisa, ker je bila prva vrsta perzepoljskih napisov, s katero jedino se je on bavil, res pisana s Črkami.
Kar se tiče slednjič j e -z i k a , v katerem so sestavljeni trovrstni napisi perzepoljski, menil je Grotefend, da podaje prva vrsta jezik onih vladarjev, ki so v Perzepolju postavili te zgradbe in jih okrasili z napisi, tedaj jezik staro-p e r z i j s k i.2)
Da bo Čitatelj spoznal, za kaj se gre, podamo tu kratko razvrstitev   perzijskih jezikov.
Stari in novi perzijski jezik spada k indoevropskemu deblu in sicer se prišteva k iranskim ali zapadno - arskim jezikom. Obsega pa
i. starobakterski jezik ali Z en d. V tem starem, svetem jeziku sta pisani liturgij-ski knjigi Perzijcev, namreč Vispered in Jasna ter pravna knjiga Vendidad, katere vkup zlagajo takozvano A v esto. Te tri knjige so navadno zvezane v jedno knjigo, dobiva pa se tudi vsaka posebej.  Ako so druga
untervvarts, die der Querkeile aber rechtshin gekehrt und die Oeffnungen der Winkelhacken ebenfalls zur Rechten stehen. Beobachtet man dieses, so wird man finden, dass keine Keilschrift in perpendikularer, sondern immer in horizontaler Richtung geschrieben sei, und die nebenstehenden Figuren auf den Gemmen und Cvlindern keinen Massstab fiir die Richtung der Schrift abgeben. Tam str. 401.
1)  Heeren op. c. str. 408 sq.
2)   Tudi v tej točki se je bil Grotefend za trohico zmotil, a brez velike škode. Menil je namreč, da je prva vrsta perzepoljskih napisov pisana v jeziku,   ki  se ime-
od druge ločene, jim je priložena še prestava z glosami, katero nazivljejo Zend. Potemtakem je Avesta glavni tekst, Zend pa njegova prestava in tolmačenje. Oboje se imenuje Zend-Avesta. Starobakterski jezik je bil najbrž v navadi v severno-vshodni Perziji, je precej podoben najstarejšemu Sanskrtu in se piše z nekimi semit-s k i m i Črkami od desne na levo. Največ
zaslug za preiskavo tega jezika   si   je pridobil E. Burnouf.
2. Pe hlevi   ali  Huzvareš,   perzijsko   narečje,   katero   so   govorili  za   vlade Sasanidov
nuje Zend ali Zend-Avesta. Sicer je že Grotefend spoznal, da se jezik od njega razvozlanih napisov ne vjema popolnem z Zend-Avesto, katero je bil tedaj Anquetil Duperron objavil. Ali pomagati si ni znal, ker ni bil niti orijentalist niti zgodovinar, ampak le latinist. Sicer se staroperzijski jezik bliža Zend-Avesti, kar je Grotefendu k sreči pomoglo pri razvozlavi napisov, je pa vendar od njega razločen, kakor n. pr. slovenski od hrvaškega.
346                                       Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni  spominiki in  sv. pismo.
v spodnji Kaldeji. Zato je tudi pomešano s semitskimi besedami. V tem narečju so prestavljene in tolmaČene gori omenjene svete knjige starih Perzov. Tudi današnji Perzi ume-vajo Zend-Avesto, nauk Zoroastrov, s pomočjo tega jezika.
3.   Staroperzijski jezik je oni, katerega so govorili in pisali Ahamenidi: Cir, Darij Histasp, Kserks, Artakserks in ki se nahaja le v perzepoljskih klinastih napisih. Te je razvozlal Grotefend.
4.   Novoperzijski jezik (Parzi), ki se je razvil iz staroperzijskega in se dandanes govori. V tem jeziku je pisano Firduzijevo slavno delo Sabname. Pomešan je z arabščino.
Ko si je bil tako Grotefend pripravil pot z nekimi splošnimi načeli, izbral si je dva kratka in precej podobna si napisa, katera je bil Nie-buhr vestno prepisal z zidin perzepoljske palače (Tom. II. Tab. XXV., B in  G).
Že Miinter in Tychsen sta bila opazila, da obsegajo ti napisi, ki so bili vdolbeni nad podobami perzijskih kraljev, njih naslove. In ker je vshod v svojih navadah in šegah jako stanoviten, so naslovi poznejših perzijskih kraljev, n. pr. Sasanidov ali današnjih Šahov taisti, kakor so bili v starem Času. Že M ii n t e r je slutil, da neka skupina znamenj, ki se je v prvi vrsti perzepoljskih napisov ponavljala, najbrž pomenja besedo „kralj". Zaporedno spajanje teh dveh skupin bo tedaj pomenjalo »kralj kraljev", kakor se n. pr. še dandanes nazivlja perzijski kralj šah in šah.1) Ista skupina, po-menjajoČa »kralja", se je ponavljala v obeh napisih še jedenkrat z nekim drugim pridevnikom. To bi bil — tako je sodil Grotefend — drugi naslov kraljevski, ki se nahaja pri Sasanidih, pomenjajoČ  »kralj veliki".2)
Potemtakem bi pomenjale štiri besede, katerih Grotefend ni znal ne Citati ne razlagati, ,,kralj veliki, kralj kraljev" Dosledno morajo besede, stoječe pred temi naslovi, biti lastna imena staroperzijskih kraljev, kakor se 11. pr. Čita v napisih poznejših kraljev Sasanidov. V obeh napisih, katere je hotel razvozlati Grotefend, sta stali v začetku dve različni besedi oziroma skupini znamenj; pomenjali sta torej dva različna staroperzijska kralja.3) Isto ime (kraljevsko), s katerim začenja napis B, ponavlja se v drugem napisu G (v tretji vrsti za prvim delivcem), le z drugačno končnico. Grotefend je sklepal  iz tega,  da znači dotiČno ime
') Glej klinasta napisa B in G, kjer se v obeh v drugi vrsti za klinom delivcem \ ponavljata ti dve skupini „kralj kraljev".
2)   Glej napisa B in G, prvo vrsto, daljšo skupino za prvim klinom delivcem.
3)   Glej začetek obeh napisov B in  G.
v prvem napisu nominativ, v drugem pa ge-netiv, in da zaznamuje drugi napis o Če ta dotič-nega kralja. Ta »oče" ima zopet pridejan naslov »kralja" in za tem sledi neka beseda, ki mora zaradi vsebine pomenjati „sina". (Glej malo skupino za prvim delivcem Četrte vrste v napisu G). Taista beseda („sin") stoji tudi v napisu B za prvim delivcem v peti vrsti, ali pred njo je citati neko lastno ime, ki nima pridevka „kralj". Iz vsega tega je sklepal Grotefend, da ima pred seboj tri lastna imena, ki so si v sorodu  kot stari  oče,  oče in sin.
Oba napisa sta tedaj poJajala ta-le obrazec :
a                                               c-jev
I.....kralj veliki, kralj kraljev .... sin . . .
b                                                     a
II.....kralj veliki,   kralj  kraljev .... kralja
sin . . .
Potemtakem je moral biti a oče b-]<zv, c pa oče a-ov; in ker imata a in b kraljevski naslov, mora biti c, ki nima kraljevskega naslova, začetnik kake nove kraljevske dinastije. Ker pa sta bila izmed perzijskih kraljev, ki so zgradili perzepoljske palače in jim vdolbli te napise, samo dva začetnika novih dinastij, namreč Cir in Darij Histaspov: je morala skupina a ob-sezati ime Cirovo ali pa Darijevo. Ali prva hipoteza je bila nemogoča, ker sta se oce in sin Čirov imenovala oba Kambiz. V tem slučaju bi morala b in c biti jednako pisana. Vrh tega je bila skupina a predolga za besedo Cir, torej Grotefendu ni drugega kazalo, kakor vzeti za skupino a ime kralja Darija. Darij je bil sin Histaspov, Darijev sin pa Kserks. Zatorej je čital Grotefend skupino a za Darija, c (brez naslova kraljevskega) za Histaspa in bza. Kserksa.1)
') Umestno je, da se stvar laže razume, navesti Grotefenda samega: „Vollig uberzeugt, dass hier zwei Konige aus der Dvnastie der Achameniden gesucht werden mtissten, . . . fing ich an, die Reihe der Konige durchzugehen, und zu untersuchen, welche Nahmen den Characteren der Inschriften sich am leichtesten an-schmiegten. Cyrus und Cambvses konnten es nicht sein, weil die beiden Nahmen der Inschriften keinen gleichen Anfangsbuchstaben hatten; es konnte uberhaupt weder ein Cvrus noch ein Artaxerxes sein, weil der erste Nahme im Verhaltnisse zu den Characteren zu kurz, und der zweite zu lang war. Es blieben mir also nur die Nahmen des Darius und Xerxes iibrig, und sie fugten sich in die Gharactere so leicht, dass ich in die richtige Wahl der-selben keinen Zweifel setzen konnte. Dazu kam, dass in der Inschrift des Sohnes dem Vater gleichfalls der Konigstitel beigelegt war, aber nicht so in der Inschrift des Vaters, welche Bemerkung sich durch alle Perse-politanische Inschriften in allen Schriftarten bestatigte. Da mir nun durch eine richtige Entzifferung der Nahmen schon iiber zvvolf Buchstaben bekannt werden mussten, und darunter sich gerade alle Buchstaben des Konigs-titels bis auf einen befanden, so kam es darauf an, jenen   nur   aus   dem   Munde   der   Griechen   bekannten
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni spominiki in sv. pismo.
347
Ko je Grotefend pogodil, katerih kraljev imena tiče v posameznih skupinah, naš rebus ni bil še rešen. Vprašanje je nastalo, v kakem jeziku je treba imena citati? Da se ne smejo rabiti v ta namen po grških pisateljih popačena imena Xerxes, Dareios, Hystaspes, razvidi lahko vsak. Trebalo je marveč dobiti staro-perzijsko obliko teh imen. Naslanjaje se na hebrejsko ime Darjaveš in na neko sliČno mesto pri Strabonu, je Čital Grotefend začetek prvega napisa B (skupino d) D . a . r . h . e .u . š. Kakor dandanes vemo, se je bil zmotil naš raz-vozlavec samo pri Četrti in peti Črki, ker se mora D.a.r.j.a.v.u.š citati. ¦— Za Či-tanje drugega lastnega imena v I. napisu (sku-
pina c) mu je Zendavesta ponujala več oblik : Goštasp, Gustasp, Kistaps in Vistasp. Grotefend se je žalibog odločil za napačno obliko Goštasp, ko bi prav za prav Vistasp — tako slove staroperzijsko ime kralja Histaspa — imel citati.
Lože je bilo uganiti imensko obliko tretji skupini b, ki je na Čelu II. napisa G, ker so se njene črke, izvzemši prvo, nahajale že v imenu Darijevem. Grotefend si je tu pomagal zopet s hebrejsko obliko Kserksovega imena, ki se nahaja v sv. pismu in ki se glasi „Ahaš-veroš" (Ahasverus). Grotefend podtakne neznani prvi Črki pomen soglasnika kh, to je nemški ch, ter oziraje se tudi na grško obliko
^tmmmrmrm*** —
yy yyy Lt K- HfE<yy « \ «yy « yyy K- KT 11 K>
Perzepoljski napis B.
1L M Sf ^ -s «yy ^ yyy yf y<y yy y<- \ «yy <l
yyy
KKT ff>m ~< m -W \«11 « yyy Y<- KY ff K- \ § <K K- <fy ^< ffY -W \ fy yy << ?M i P ? <K Kr
mMl <tt fy v <K «yy m^T K 11 << 11 Kr^  <K
1tr\ft -hI >TtT v *W rr Ly -M v m <y <yy L< <s <<
«yy <<*r wLy << m v«yr ^ m ^Ktyf K- ¦		vf*HS!
y-\«yy^yTyK-KyyfK-	* «UZ<WK»1<1	u" y<*- m
KmHMf \fffftsriM2	-<K<yy ^\«yy^	m yf r<y
Tf ^ <K K" m v fr <yy y?	v^^Tm^K^?	<< yf*r <<
»»BssBa&Bpsrass^ggjes?^«?*
D.a.re.JB.v.u š. Darij
Kh.š.a.JB.th.i.JB kralj
va.z.ra.ka. kh š.a.je.th.i.JB. kh.š.a-veliki,              kralj           kra-
JB.th.i.j.a.n.a.m.     kh.š a.JB.th.i.je. Ijev                       kralj
da.h-j.u.n.a.m.     v.i.š.t.a.c.pB.h.j -de\el                  Histaspov
a. p.u.trB. ha.khla.mB.n.i.š.i.JB. h-sin            Ahamenid          k-
jb. i.mB.m. ta.ce.rB.m. a.k.u.nB.u.š i      to     poslopje (je) napravil.
Perzepoljski napis  G.
Kh.ŠB.i.a.r.š.a.    kh.š.a.ja.th.i.jB.   Va z.re-Kserks                  kralj             veli-
ks.       kh.š.a.JB.th.i.JB.      kh.š.a.JB.th.i.j a-ki              kralj                       kra-
n.a.m.     D a.rB.JB.vB.h.u.š.     kh.š a.JB.th-Ijev               Darija                   kra-
i.JB.h.je.    p.u.t.r.a.    Ha.kh.a.mB.n.iš.i.JB. Ija             sin               Ahamenid.
(¦e pomenja kratki a.)
Eep^c. Čita Khšharša. Tudi tu se mu je vrinila mala pomota, kakor zgoraj pri čitanju imena Darija, ker je zamenil soglasnika h in j.
Iz razvozlanih teh treh imen je sledilo samo ob sebi, kako je citati kraljevski naslov, ki jim je pridejan. Grotefend je posluževaje se Zenda-vestinega slovarja tolmačil kraljevski ta naslov „kbšeioh"   (kralj),  novoperzijsko  „šah".
Nahmen die Persische Form zu geben, um durch die richtige Bestimmung des Werthes eines jeden Characters die Konigstitel zu entzifFern, und so die Sprache zu errathen, worin die Inschriften mochten geschrieben sein. Anquetils Zendavesta schien mir um so mehr die beste Auskunft zu geben, da schon Miinter aus dem haurigen Gebrauche der Vocale auf Zendsprache gerathen hatte.
Potemtakem bi se po Grotefendovih mislih imela citati oba napisa G in B tako-le :
I.  Darij,   kralj   veliki,   kralj   kraljev . štaspov  (Histaspov)  sin . . .
II.   Kserks,  kralj   veliki,   kralj   kraljev . rija kralja sin,  jemlje  vladarja.
Go-
Da-
Nun lernte ich aus dem Zendavesta, dass der griechische Nahme Hvstaspes im Persischen Goschtasp, Gustasp, Kistasp oder Wistasp laute; dadurch waren mir die ersten sieben Buchstaben im Nahmen des Hvstaspes in des Darius Inschrift gegeben, und die drei letzten hatte ich schon aus der Vergleichung aller Konigstitel fiir die Flexion des Gen. Singl. erkannt.8 Heeren, op. c. p. 414.
348
Dr. Simon  Šubic: Prodiranje proti  severnemu  zemskemu tečaju.
Da je Grotefendova razvozlava res prava, to se je kmalu sijajno pokazalo. V pariškem Louvru hranijo namreč staro vazo (posodo), okrašeno s štirimi različnimi napisi. Prvi napis je hijeroglifski, katerega je že Ghampollion tolmačil za ime kralja Kserksa. Ostali trije napisi pa so klinopisi. In glej Čudo! Prva vrsta klinopisa, namreč staroperzijskega, obsega ista znamenja, katera je Grotefend v svojem per-zepoljskem napisu razlagal za znaČilo kralja Kserksa.
Tedaj je bilo jasno, da je Grotefendov iz-umek stalna podlaga, na katero smejo učenjaki zidati nadalje.
Vendar vesel ta začetek ni imel povoljnih uspehov, kakor bi človek pričakoval. Tudi Grotefend ni dosti uspel pri svojem nadaljnem raziskovanju klinopisov, dasi se je ž njimi bavil celo svoje življenje.1) Vzrok je tičal v tem, da so orijentalisti premalo poznali staroperzijski jezik in Sanskrit ter da so dolgo Časa zamenjavali jezik, v katerem so zloženi perzijski klinopisi, z Zendavesto.
Tudi je bilo takrat odkritih le malo klino-pisnih spominikov, da bi bil mogoč kak znaten napredek v tej  znanosti.
Šele Čez štiriindvajset let je uganil Norvežan R a s k klinopisni znamenji m in n v besedi ;;Ahamenid* in končnico nam za genetiv pluralis.2) Sedaj je bilo mogoče citati popolnoma besedi „kralj kraljev" : „khšajatija khšaja-tija-nam.
Med tem je zaslovel na zapadu sanskritski jezik in pripravljal pot, da se je Zendavesta bolje razumevala. Od Zendaveste do staroper-zijskih klinopisov je bila pot filologom še bližja. Slavnemu Francozu Evgenu Burnoufu, temeljitemu poznavatelju perzijskega jezika in vere, se je posrečilo leta 1836. dognati pomen vseh Črk perzijskega klinopisa;   mimo   tega je
') Glej: Der literarische Nachlass Grotefends von I. Flemming v zbirki: Beitrage zur Assvriologie, heraus-gegeben von Friedr. Delitsch u. P. Haupt, I. Bd. Leipzig 1890, str. 80 sq.
2) R. Ras k, Ueber das Alter und die Echtheit der Zend-Sprache und Herstellung des Zend-Alphabets. Ueber-setzt von Friedrich H. von der Hagen, Berlin   1826.
on prvi dokazal, da jezik klinopisnih spominikov ni isti ko Zendavestin, ampak samo soroden.
Isti čas je Nemec Kristijan Lassen, profesor v Bonnu, vešČak v indijskem slovstvu in starožitnostih, pomagal naši znanosti za do-beršen korak naprej. Opozoril je namreč sovrstnike, da se nekatere besede, ki se v klinastih napisih čitajo sicer pravilno ne dado izgovarjati, n. pr. „cprd, ktptuk, fraisjm" itd. Zato je Lassen učil, da je treba vsem soglasnikom pripeti kratki samoglasnik a, slično kakor v indijskem alfabetu. N. pr. kralj Darij se piše v klinopisu: DARJVHUS, a citati je treba DA -RaJaVaHUS. Šele po tem izumku Lasseno-vem so dobili perzijski klinasti spominiki svojo filolosko vrednost in pravo razlago.
Omeniti nam je še, da sta ta dva učenjaka vsak posebej, a jednako razvozlala neki zaznamek narodov in dežel, ki se nahaja na nekem perzepoljskem napisu.1)
Burnouf in Lassen sta v glavnih stvareh prestavljala prav; njiju malenkostne zmote so popravljali njih sovrstniki: Beer (paleograf), Jacquet, Holtzmann, Anglež Rich in Danec Westergard, donesši v Evropo nove napise.                                                          (Dalje.)
') O tolmačenju tega imenika piše dr. A. Scholz: Die Keilschrift-Urkunden und Genesis, Wiirzburg 1877, str. 15 prav zanimivo: Beide Gelehrten fanden in einer langen Inschrift ein Wort, welches nach den bereits gevvonnenen Buchstabenwerthen einzelner Zeichen : mod hiess und lasen : Medien, hebraisch Madai. Man sucbte nun nach vveiteren Namen von Satrapien in dieser Inschrift. ¦— Es braucht kaum bemerkt zu werden, dass diese Bestimmung des Lautwerthes eines Keilschrift-zeichens, wie das einer Hieroglvphe, anfanglich blos durch Eigen namen erreicht werden konnte, da man ja noch keine Inschrift iibersetzen konnte, und nicht einmal deren Sprache mit Sicherheit wusste. — Unmittelbar neben mad stand eine Gruppe, deren letzte sechs Zeichen : akhtris zu lesen war, und man bestimmte den Laut des ersten Zeichens mit B, also Bakhtris. Nun konnte man auch den persischen Namen fiir Babylon —¦ Babirus — die persische Sprache hat kein / und setzt an dessen Stelle r, — lesen. Andere geographische Namen er-gaben andere alphabetische Laute und so konnten Burnouf und Lassen bereits 1836 an die Entzifferung von Inschriften gehen. Sie stiitzten sich bei dieser Arbeit auf Sanscrit, die Zendsprache und das Neupersische.
Prodiranje proti severnemu zemskemu tečaju.
(Konec.)
„[Nekaterim velja", pravi Christoferson, ^prežimo vanje v ubožni kolibi, zgrajeni z lastnimi
(Spisal dr. Simon Šubic.)
zopet vlak sanij s psi po roglastem in grobljastem ledovju. Ko bi bili norveški kmetje vse to opravljali s svojimi — trdih del v najhujšem mrazu vajenimi  —   žuljavimi   rokami, pa bi  bilo pri
rokami,  prezimovanje v neznano dolgi arktični     kraju z vsem junaštvom!  Žuljavih rok je torej noči,  — to jim velja za orjaško delo; drugim     pomanjkovalo na ladiji  ,Fram'."
37i
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.)
(Dalje.)
ulavno zaviro naše znanosti, namreč pomanjkanje klinopisnega gradiva, je premagal s svojo železno vstrajnostjo Anglež H e n r y Rawlinson. Podvzetni in vstrajni Angleži so navadno na vseh znanstvenih poljih prvi in so si tudi pri raziskavanju vshodnih dežel pridobili največ zaslug. Med prvake in ustanov-nike asirijologije štejemo omenjenega H. Raw-linsona, ki je bil rojen 1.18to. v Oxfordshireu in še dandanes živi. Leta 1826. je prišel kot Častnik bombajske armade (Bombay Army) prvikrat na vshod in sicer v Indijo. Po minulih šestih letih ga je poslala vlada v Perzijo, kjer je začel iskati, prepisavati in tolmačiti staro-perzijske spominike. Najimenitnejši spominik, katerega je našel naš H. Rawlinson ter še dandanes nosi njegovo ime križem sveta, je tako zvani Behistanski napis. Jedno miljo nad mestom Kirmanša proti severo-vshodu se vzdiguje iz planjave strma gora Bisutum ali Behistan, 540 metrov visoka. Ko je Rawlinson 1. 1835. potoval iz Kirmanše v Hamadan, zapazil je na gladko obsekani steni te gore izklesane podobe, pod njim pa trovrsten, zelo obsežen klinopis. K sreči je ta napis tako visok (v visoČini 120 metrov), da ga niso ljudje pokvarili in se je precej dobro ohranil, ako iz-vzameš mali del na levi strani, čez katerega se razliva potoček. V to steno je dal Darij Histaspov vdolbiti 400 vrst klinastega pisma v treh jezikih, da bi sporočil potomcem prva leta slavne svoje zgodovine. Rawlinsona je ta znameniti spominik tako zanimal, da se je jel baviti z razvozlavanjem klinopisa. A žal, v daljni tujini kot vojak ni imel pri roki knjig in drugih znanstvenih pripomočkov, kakor drugi evropski učenjaki. Opiral se je jedino le na svoje znanje in svoj bistri um. Zvedel je sicer, da je Grotefend razvozlal neka imena perzijskih kraljev, v katerih napisih pa in po katerem alfabetu, tega v oddaljenem perzijskem. mestu ni mogel seznati. Kakor je bil Grotefend pred triintridesetimi leti razvozlal kraljevska imena Darij, Histasp in Kserks, tako je tudi Rawlinson popolnoma samostalno po isti indukciji našel taista imena v dveh elvendskih napisih. S pomočjo teh treh imen je Rawlinson razvozlal v behistanskem napisu še imena Arsa-mes, Ariaramnes, Teispes, Ahemenes in P-ersia. Na tak način si je sestavil alfabet, ki je štel 18 črk.
Ves navdušen zaradi dobrega začetka je začel Rawlinson vkljub vojaški službi študirati Sanskrt, Zend in Pehlevi. Nato je do 1. 1837. prepisaval perzijski del behistanskega napisa ter poslal v začetku 1. 1838. svojo prestavo azijskemu društvu v London. Kot nekak odgovor je dobil Rawlinson iz Londona in Pariza Bur-noufova in Lassenova dela o klinopisu in spoznal, da sta ga ta dva v tej znanosti že prekosila. Na drugi strani pa mu je bilo v zadostilo, da se je njegova razvozlava popolnem vjemala z nauki  evropskih učenjakov.
Leta 183 j. je prepisal Rawlinson celi behistanski napis in že je upal, da ga s prestavo in komentarom izda, ko ga pošljejo v vojsko nad uporne Afgane. Šele čez štiri leta se je mogel povrniti v Bagdad ter nadaljevati svoje študije. Leta 1844. je pregledal tretjikrat svoje delo in naslednje leto je posamne njegove dele dal  natisniti  v  Londonu.
Tako je torej slavno Rawlinsovo delo o behistanskem napisu zagledalo beli dan šele po desetletnem trudu in marsikateri prevari. Učenjaki so bili kar presenečeni. Fleischer n. pr. je pozdravil to delo v znanstvenem letopisu nemških učenjakov društva za vshod s temi-le navdušenimi besedami: „Wir kommen zu dem glanzendsten und folgenschwersten Siege, den europaische Wissenschaft in neuester Zeit tiber die neidischen Machte der Vergangenheit errungen hat. Welches Hochgefiihl durcbdringt uns, wenn wir uns vergegenwartigen. wie, nach-dem die Entzifferung der friiher gevvonnenen persischen Keilschriften den Weg gebahnt. die Konigin aller. die Felsenurkunde von Behistun ihren triumphierenden Einzug halt, von einem und demselben Manne dem rohen Gestein ent-rissen, iibersetzt und sprachlich wie geschichtlich erlautert in gleichem Masse eine Verherrlichung der Grossthaten des Perserkonigs Darius L, der Wahrheitstreue des Griechen Herodot, der Gei-steskraft und Ausdauer des Englanders Raw-linson." *)"
Rawlinsonovo delo je natisnjeno 1. 1846. do 1850. v „Journal of the Royal Asiatic So-ciety" in obsega cele tri zvezke, in ako dodaš 1. 1851. izšli babilonski del behistanskega napisa, celo štiri zvezke (X., XI., XII., XIV.) Ko bi Ravvlinson le nekaj let prej živel, imel bi on pravico   do   Grotefendove   lavorike,   ker je
') Zeitschrift der deutsch-morgenlandischen Gesell-schaft IV. p. 79.
24*
372
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
razvozlal ves perzijski klinopisni alfabet. Ali isto so našli že pred njim drugi učenjaki izvzemši pet črk in zlogov. Kar pa je izgubil slave kot razvozlavec, dobil jo je kot razlagalec klin opisov.
Perzijski del behistanskega napisa, katerega zanimivo vsebino podamo drugikrat, obsega 115 lastnih imen, a asirski del, t. j. tretja vrsta istega napisa, nam jih je ohranil samo 90. S pomočjo tega imenika in primerjaje ga s Hero-dotovimi podatki se je posrečilo učenjakom sestaviti popoln alfabet perzijskega klinopisa ter določiti mu  36 znamenj.
Ravvlinsonovo delo so spopolnili in dovršili Irec E. Hincks v Dublinu1), slavni Nemec-Francoz, prav za prav zid Julij Oppert, ki je 1. 185 1. v „Journal Asiatique" priobčil tekst, prestavo in razlago vseh do tedaj odkritih aha-meniških napisov2); profesor Frid. Spiegel v Erlangenu3); Poljak dr. Kajetan Kossowicz4), profesor sanskrta na petrograjskem vseučilišču, Th. Benfey, R. Lepsius5) in drugi.
Na podlagi teh raziskovanj je oživel staro-perzijski jezik, katerega so govorili slavni Aha-menidi in bil uvrščen med druge indoevropske. Podoben je precej sanskrtu in tudi slovanskim jezikom. Kot znamenitost navajamo iz K. Kosso-vviczevega dela neke besede:
adam (zend: asem), slov. jaz;  dat. maij, acc. mam; abl.
ma = slov. meni, mene, me. anija, lat. alius, rusko inoj, hrv. ini. ava, sanskrt. in zend: ava, hrv. ovi. avahanam, vicus, sanskr. vas, slov. vas, nemško wohn-en. ah,  esse  1. pers. s. praes.
1)   E. Hincks, On the first and second kinds of Per-sepolitan writing, Dublin   1846.
2)   Oppertovo delo je izšlo 1. 1852. v posebni izdaji! Les Inscriptions des Achemenides, concues dans 1'idiome des anciens Perses, editees et commentees. Pariš. — Spiegel piše o tem znamenitem delu: „Neue treffliche Bearbeitung des vorhandenen Materials; behandelt die Inschriften als einen selbstandigen Zweig der Philologie. Oppert beschrankt das Sanskrit immer mehr und sucht die Inschriften aus sich selbst zu erklaren; er nimmt von den verwandten Sprachen nicht blos die Avesta-sprache, sondern auch die neueren eranischen Dialekte zu Hiilfe, die ihm wichtige Dienste leisten." Spiegel, die altpersischen Inschriften. II. Auflg. 1881., p. 146,   147.
3)  Spiegel, Die altpersischen Keilschriften, im Grund-texte mit Uebersetzung, Grammatik und Glossar, Leipzig, 1862. Taisti je preložil na nemško Avesto  1. 1852.
4)   Kajetan Kossowicz, Inscriptiones palaeopersicae Achamenidarum quot hucusque repertae sunt ad apo-grapha viatorum Chr Lassenii, Th. Benfeyi, I. Opperti nec non Fr. Spiegelii editiones archetvporum typis primus edidit et explicavit, commentarios criticos adjecit glossa-riumque comparationum Palaeo-Persicum subjunxit . . . Petropoli 1872. Kakor kaže naslov, obsega to krasno delo, izdano na stroške ces. petrograjskega vseučilišča, vsa dela predhodnikov in dela vso čast slovanskemu učenjaku.
5)   R. Lepsius, Ueber das Lautsvstem der persischen Keilschriften. (Akademie der Wissenschaften.) Berlin 1863.
amij, zend. ahmi, sanskr. asmi, st. rusko   esmi, hrvaško
jesam. i  = slov. iti, lat. ire. ima,  pron. hic, slov. oni, on. gauša, lat. auris, slov. uho.
garb, lat. capere, slov. grab-iti, nemško greifen. gub, lat. dicere, slov. gov-or, govoriti. taks, zend. taš, slov. tes-ati, tešem. tritija, slov. tretji.
darga, longus, slov. dolgi, grško SoAt^og. darš, audere, zend. dareš, sanskr.'darš, cdrš, grško ftapaslv,
%-dpog, slav. derz-at", drzen. da,  dare, dati, deti.
dan, zend. san, nemško  ken-nen, si. zna-ti. duvar, slov. tvor-iti. duvara, zend. dvara, sanskr. dvara, slov. dver, okipa, lat.
foris. nama, lat. nomen, si. ime.
naha, sanskr. naša, nem. Nase, slov. nos.       * pat, grško ulutci), slov. pad-ati. pati, sanskr. pant'an, nem. Pfad, slov. pot. parš, interrogare, nemško frag-en, slov. pros-iti. band,  nem. binden, band, slov. vez-ati. bar, lat. ferre, deferre, grško <pspo), slov. ber-em, brati. bratar, zend. brata, sanskr. bratar, nem. Bruder, slov. brat. baga, sanskr. baga, slov. bog, lat. deus man, lat  mens, nem. meinen, slov. meniti. mar, lat. mori, slov. mreti. maha,  sanskr. mas   (luna),   masa   (mensis),   grško   |iijv,
slov. mesec. rad, gaudium, gratia, ava hja-radij, lat. hujus rei gratia,
slov. radi tega (tega — radi) rad, radost. had, sedere, sanskr. sad, slov. saditi, sesti,   nem. sitzen,
grško š^saiku, SSog.
Uspehi pri razvozlavi staroperzijskih klino-pisov so vabili učenjake poskusit srečo pri ostalih dveh njih vrstah. Že Grotefend je slutil, da je druga vrsta pisana v medskem, tretja pa v babilonskem jeziku, ker so Ahame-nidi ukazovali tudi tema dvema glavnima narodoma svojega ogromnega kraljestva. Videč, da je bila druga vrsta klinopisa manj zamotana kakor tretja, so se učenjaki lotili najprej te. Ali kmalu so našteli pri tem raziskovanju nič manj nego 11 1 posameznih znamenj ter spoznali, da to pismo ni pisano s Črkami, temveč z zlogi. Vrh tega so zapazili raziskovalci, primerjaje lastna imena prve vrste klinopisa z do-tiČnimi imeni druge vrste, da je čestokrat pisan jeden zlog z dvema znamenjema, na primer sij z SI-{- IJ.
Prvi, ki je na tak način izkušal raztolmačiti klinopis druge vrste, je bil danski orijentalist Westergaard (leta 1844.). Po njegovem mnenju bi obsegal jezik drugega klinopisa Čudno zmes indijskega, turškega, arabskega in celo keltskega narečja. Ker se je to ljudem zdelo neverjetno, so drugi asirijologi, n. pr. dr. Hincks v Dublinu (leta 1846.), de Saulcv v Parizu (1. 1850.) in prof. Norris v Londjnu (1.1853.) stvar temeljiteje in obširneje raziskovali ter jezik, v katerem je pisana druga vrsta klinopisa, določili. Norris je krstil ta jezik za scitski,  ker je kazal pripenjajoče tvorbe (aglu-
J. M-č: Dolenji Istrijanec.
373
tinacije) in ker Herodot piše o Skitih, da so vlomivši v Medijo premagali Mede in v Aziji zavladali.
Ko je našel W. K. Loftus med razvalinami staroslavnega mesta Suza napise elamitskih kraljev Sutruk-Nahunti, Kudur-Nahunti itd., je dr. Mordtmann, tedaj bivajoč v Carigradu, na podlagi teh dokazal, da je pisan drugi klino-pis z zlogi in sicer v narečju suzijanskem, katerega so nekdaj govorili v Suzijani, drugi provinciji perzijskega kraljestva. Do istega zaključka je prišel tudi Fr. Lenormant, med tem, ko nazivlje slavni Oppert ta jezik med-ski, ki pa je po njegovih mislih soroden suzi-janskemu.1) Ker pa sveto pismo v znanem narodopisnem imeniku (Gen. 10, 2) prišteva Mede Indoevropcem, je treba jezik drugega klinopisa vendar-le prideliti pripenjalnim jezikom. V obče imenujejo dandanes ta jezik s u-z i j a n s k i ali e 1 a m i t s k i. Suza je bilo namreč glavno mesto prastarega kraljestva elam-skega. F. I. We i s s b a c h   ga zove  novosuzi-
') Oppert, Le peuple et la langue des Medes, Pariš,  1879.
IN a bornem ležišču tam v kotu si mane oči skrben mož, oče obilne družine. Jutro je, vstati treba. Naš Istrijanec vstaja rad zgodaj, da gre na težko delo.  Kako obleko ima naš Istrijanec?
Moški nosijo ozke, bele, volnene semtertje tudi Črne ali modre hlače — gače ; povrh srajce ali košulje iz debelega domačega platna devajo naramnico iz sive, debele, tudi domače volne: to je kamižola ali telovnik brez rokavov ali pa z rokavoma. Navadno pa je Istrijanec oblečen le v en rokav, tako da mu kamižola in drugi rokav nekako po hrbtu doli visi. Na glavi ima slovansko Čepico Črne boje iz Črne volne, a jo imenuje klobuk, dasi je skoro taka, kakor sem jo videl naslikano v uniformi, po carju Aleksandru III. uvedeni za ruske vojake. Naš klobuk —• šiljar — malokdo tu nosi. Kogar je pa oblizala laška kultura, nosi tudi že mehak klobuk. Včasih, osobito kadar mrzla burja brije, nosijo še sivo, volneno suknjo s kapuco. Ženske pa oblačijo povrh dolge bele obleke, košulje, jedno samo dolgo krilo iz debele, temnosive, domače volne z rokavoma, ki sta pa poleti vedno zadej za pas pripeta. Spredaj je ta vrhna obleka kar po dolgem nekoliko izrezana. To imenujejo modrino. Predpasnik dolenjufot-rijanki
janski, dr. F r i t z H o m m e l pa ga prišteva v svoji Še dandanes imenitni knjigi1) a 1 a r o d-s k i jezični skupini (rodbini), h kateri spadajo hetitsko, kapadoško, staro-armensko, kosejško, elamitsko, georgiško (ob Kavkazu) in basško (basiško) narečje. Učeni katoliški teolog F r. K a u 1 e n 2) pravi ob koncu svoje razprave o tej stvari, „da je dandanes dognano, da podaje druga vrsta klinopisa jezik ansanski, materin jezik Čirov." Potemtakem je slavni Cir v svojem materinem  jeziku tako-le govoril:
U       Kuras   Ko   Akkamanisij, Jaz  (sem)    Cir     kralj     Ahamanid (Glej obrazec M str. 316.)
Žal, da nam je Čas obvaroval le malo spo-minikov staroperzijskega in suzijanskega klinopisa, zato so učenjaki s tem večjo vnemo posvetili svoje študije tretji vrsti klinopisa, ki je zaradi svojih bogatih in obsežnih spominikov obetal  največji  dobiček.                            (Dalje.)
*) Fritz Hommel, Geschichte Babyloniens und Assyriens, Berlin   1885, str. 47.
2) Fr. Kaulen, Assyrien und Babylonien, Freiburg, 1891, str. 1 27.
malo rabi. V kite vpletajo bel trak tako, da sta bel trak in črna kita skupaj spletena ter se vije tako spletena kita od jednega uha preko senc do drugega uha. Na glavo devajo štirikoten kratek bel robec — facol — iz debelega „bumbaka" (pavole) dvojno zavit in v trikot zložen, da čopi, ki so ob Štirih konceh robca, doli vise. Po zimi ima nekatera bogata Istri-janka še vrhno suknjo brez rokavov, „gjecerma", in pa še veliko temno , z nekaterimi zelenimi nitkami pretkano, volneno ogrinjalo „krpet", ki ga nosijo nekako jedno leto po smrti sorodnikov. Moški in ženske nosijo kratke, a močne Čevlje kakor avstrijski vojaki; saj je pa tudi treba za istrsko blato.
Dasi je Istrijan ohranil staro nošo, vendar — ako pojde tako naprej, kakor gre sedaj — izgine za nekoliko desetletij tudi ta častitljiva domača noša.
Kranjska silno upliva na Istrijance. Bog ne daj, da bi žalil svoje brate, istrske Hrvate, a kar je res, je res. Po Gorenji in Srednji Istri govore s slovenščino mešano hrvaščino, ki ima poleg tega še jako veliko laških besed. V poprejšnjem stoletju je itak Istra spadala h Kranjski in to še za cesarice Marije Terezije,  in J. Dal-
Dolenji Istrijanec.
(Narodopisna črtica.  Spisal J. M-č.)
Dr. Fr. Sedej : Klinopisni spominiki in sv. pismo.
41 1
sem prišla, ker je njen mož le redkoma doma, kakor tvoj Jožef. Tudi nimata otrok in je torej sama. Neštetokrat mi je že povedala, da še ni nobene zime preživela tako prijetno, kakor se je ta pričela. — Hočem se tudi privaditi lepemu izgovarjanju z^meričanov in zadovoljna sem, saj vidim, da za najinega dobrega brata Friderika ne morem nič storiti, dokler stanuje v tuji hiši.
Otok naš ima samo jedno mestece, ki se tudi Makinac imenuje. Rodbina Abbot je zelo irao-vita in sploh najimenitnejša tu. Razven te je Še nekaj hiš drugih trgovcev, skoraj kakih petdeset rodbin. Tu imamo tudi duhovnika in zdravnika, kar je oboje izredno, in moramo biti ponosni na to.
Ko smo bili v Novem Jorku, obiskal nas je cesto pater Helscher, pričakujoč ladijo iz Londona, da bi se povrnil v svoj samostan v Evropi. OČe Senderl me je tudi že obiskal. Komaj sem ga spoznala, tako je zarjavel in se zredil, sicer je pa zelo delaven in se je tudi že naučil indijanskega jezika, kakor tudi angleškega in francoskega. Z obema patrcfma sem govorila mnogo o vaši hiši. Naročila sta mi vse dobro za vas. Senderl je dejal, da bi se včasih rad vadil v materinščini; v njegovi knjižnici je tvoj spominik jedina nemška knjiga. Gospoda Pirca pričakujem prihodnje dni. Sporočil mi je že srčne pozdrave. Tudi tukaj ga poznajo ter cenijo njegovo sveto življenje in delavnost. Naš dragi Friderik je pa tako znan, da ve vsakdo o njem kaj pripovedovati. Cujem, da mu pripisujejo nadčloveške reči, katere more zvrševati le poseben ljubljenec božji. Med Indijanci ni niti jednega, ki bi ne poznal njegovega imena. V Makinac-u jih je bilo silno mnogo, ker so prodajali svojo deželo; iz peterih pokrajin so prišli, in vsak je hotel ž njim govoriti in ga videti. Mnoge sem obiskala v njih kočah. Ko so Culi, da sem Baragina sestra, podali so  mi vsi roko,
(Dalje.)
Uogati zaklad asirsko-babilonskega klino-pisja je prišel na dan iz tisočletnih temin, ko so v začetku tega stoletja jeli razkopavati razvaline asirskih in babilonskih mest. Prvi, ki je v razvalinah holmcev Kujundžik in Nebi-Iunus, ležečih onstran današnjega Mosula, spoznal staroslavne Ninive, bil je Anglež Rich 1. 1820. Ne daleč od tod proti severu se vzdiguje drugi
smehljali se mi in me opazovali, dokler sem bila v koči, katero sem zapustila vselej s solznimi očmi. Potem so leteli ven in zrli za menoj. Naposled smo se sprijaznili, menda sem jih pridobila s svojo nemo oponašo. Na ulicah so me pozdravljali. Ti ljudje so jako pohlevni. Njih zunanjost je Čedna, njih obraz prijeten, oči črne in žive, barva ni rdeča, kakor sem si domišlje-vala, ampak kakor pri polzamorcih. Cesto sem opazila grške nosove; zobe imajo bele in močne; lasje so  Črni kakor oči in nikdar kodrasti.
Njih postava je ravna; noge, ki so majhne kakor njih roke, polagajo na notranjo stran.
Večkrat sem skupaj z nekim Indijancem izmed onih dveh, ki ju je škof Rese poslal v Rim v propagando, da bi ju podaril kot duhovnika zopet indijskemu rodu. Duhovit je, govori laški, angleški, razume dobro latinski. Njegova zunanjščina je prikupljiva; pričakovali so mnogo uspeha njegovemu učenju v Evropi. Prišel je zdrav in vesel domov, toda le, da bi bil v očetovski hiši to, kar je bil poprej — divji in brez dela. Najrajši bi se zjokala nad njim. Drugi je umrl, in tako ima škof žalostno plačilo za svojo najboljšo voljo.
Citala sem, da je postal naš Friderik ud kmetijske družbe. Veseli me, ker on je za gospodarstvo ustvarjen in tako lepo nastavljen, da lahko napravi vsakovrstne poskuse pod snegom.
Zdravstvujte! Reci Pepici, da gospa Abbot prav časti malo podobico, katero je že izdavna poslala stricu; vložila jo je v spominsko knjižico. Karolu Velikemu pa reci, da sem že videla potujoča po kanalu Erie jednega onih ptičev, ki jih je meni narisal.
NajprisrČnejše pozdrave pošiljam iz tega mikavnega otoka na vse ljubljene in cenjene znance.  Vas srčno  objemajoča
Tvoja
Toni.
holm razvalin, Korsabad, kjer je leta 1842. do 1845. razkril francoski konzul Emil Botta mesto in palačo kralja Sargona, z imenom Dur-Sarruken. Stari London, t. j. ogromne Ninive, ki so se nekdaj raztezale od današnjega Mos-sula skoro doli do Nimruda (Kalah), dandanes le mrtvaška senca nekdanjega veličja, vzdignile so se zopet iz praha vsled podvzetnosti in bistro vidnosti Angležev Avguština Henrika Lavarda   (1845—185 1),   Hormuzd-Ras-
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.)
412
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
sama (1852—1854, 1877— 1878), Jurija Smitha (1873 — 1 876) in njegovih pomočnikov. Izpod motike in lopate so kar vstajale palače asirskih kraljev Asurnazirpala, Salmanasarja II., Asarhadona in drugih v Nimrudu, Senaheri-bova in Asurbanipalova (Sardanapalova) v Ku-jundžiku, dva templa Asurnasirpalova v Nimrudu in Balavatu. Med razvalinami Asurbani-palove palače v Kujundžiku je našel 1. 1854. H. Rassam celo knjižnico tega kralja, obsega-joco več tisoč klinopisnih knjig iz žgane opeke, nekaj asirskih, nekaj babilonskih, katerih samo jeden del (okoli 30000 kosov) se hrani dandanes  v londonskem   britskem muzeju.
Nič manj važne in razsežne so izkopanine na tleh babilonskih. Razvaline mest: Babilona, Borsipe (Birs-Nimrud), Nippur-ja, Varke (Ereh, nekropole kaldejske), Senkere (Larsam), Ura (Mugheir, rojstnega mesta Abrahamovega) in drugih so razgrebli neutrudni Angleži: Loftus in Taylor pod vodstvom Henrika Rawlin-sona (1849—1855) ter francoska ekspedicija, katero je bila francoska vlada poslala v Mezopotamijo (1851 —1854) z Fulgencijem Fres-nelom in Julijem Oppertom na Čelu. Žal, da je dobršen del Oppertove zbirke pri prevažanju izginil v valovih Tigrovih dne 23. velikega travna 1. 1855. L. 1874. so Arabci našli v holmu Džumdžuma pri nekdanjem Babilonu tri tisoč popisanih plošč iz opeke, ki obsegajo zasebno-pravne in trgovske dokumente. Jurij Smith je leta 1876. kupil to zbirko za britski muzej. Povrnivši se v London je iz teh plošč razbral, da obsezajo opravilne knjige neke trgovske tvrdke Beni-Egibi — najbrž židovske (Ben-Jakob).
Omenjeni H. Rassam, sicer neuk v klino-pisju, a tembolj srečen pri odkrivanju starin, našel je blizu starega Babilona vodne priprave za namakanje „visečih vrtov", med pismenimi spominiki pa anale Nabonida, zadnjega kralja babilonskega, in napis Čirov (1. 1878—1879.). Ob svoji drugi ekspediciji (1. 1879.—1882.) je odkril v Abu-Habba staro mesto Sippar (svetopisemsko Sefarvajim) z imenitnim templom, solncu posvečenim, in bogatim arhivom, ter našel svetopisemsko Kutho v holmcu Tell-Ibrahim.
Te Rassamove uspehe pa je prekosil francoski podkonzul Ernest de Sarzec (1876 do 1881). Njegove izkopanine so sicer omejene le na razvaline holma Tello ali Tel-loh ob prekopu Satt-el-Haj, ali razkrile so nam najstarejše babilonsko pisemstvo in naobrazbo. V tu najdenih spominikih, večinoma sohah, nam govore stari Sumerci, najbrž izumitelji klinopisa, svoj nesemitski jezik in pričajo o stari, precej razviti sumerski naobrazbi,  o kateri se nam še
sanjalo ni. Cela Sarzecova zbirka je prešla leta i88i.vlast francoske vlade ter krasi dandanes pariški Louvre. Raziskavanje starobabilonskih starožitnostij v Tello in Nippuru se še vedno nadaljuje. Prve je tolmačil Armiaud v Parizu 1. 1887., druge pa Američan H. V. Hilprecht v Filadelfiji 1. 1896.
Ko je došla v Evropo novica o najdenem zakladu asirskih in babilonskih klinopisov, Čakali so težko, da bi jih kdo razvozlal in ž njih pomočjo razsvetlil zgodovino starih azijskih narodov, posebno pa Izraelcev.
Botta in Layard sta spoznala na prvi pogled, da so njijini asirsko-babilonski klinopisi isti ko v tretji vrsti perzepoljskih in behistanskih napisov. Že Grotefend je izkušal 1. 1837. razvozlati imeni Darijevo in Kserksovo, ki sta se nahajali v tretji vrsti perzepoljskih klinopisov. L. 1840. doda v „Neue Beitrage zur Erlauterung der babvlonischen Keilschrift" še razvozlavo imen kraljev Čira in Histaspa. Pogodil jo je bil pri treh znamenjih namreč a, as in da, tolma-Čujoč sedem ostalih znamenj pa je zadel le približno.
Pri vsem tem smemo imenovati Grotefenda začetnika na ledini klinopisne znanosti, ne samo staroperzijske,  ampak tudi asirsko-babilonske.1)
Grotefend je napačno menil, da „nobena vrsta trojnih klinopisov se ne sme v strogem pomenu imenovati silabična ali celo pisana z znamenji", češ da je vsak klinopis zložen iz črk. Ali temu je kmalu oporekal Botta, ki je pri svojih klinopisih naštel nič manj ko 642 znamenj in s tem izključil vsako nado, da bi bil asirski klinopis pisan s Črkami.2) Primerjaje besede paralelnih napisov, je Botta iztaknil, da so bile iste besede in lastna imena pisana različno, in da so Asirci in Babilonci rabili najbrž različna znamenja za isti glas. Tedaj so splošno menili (Saulcy, Longperier in celo Hincks leta 1849), da značijo različna znamenja zlogov samo jeden soglasnik, n. pr. da stoje ra, ri, ru, ar, ir, ur za r ter so je zatorej nazi.vali homofonna (jednakoglasna) ali ekvivalentna (istovredna). Šele bistroumnemu Ircu Edvardu Hincksu se je posrečilo to zmoto popraviti leta 1850. V dodatku svoje razprave „On the first and second kinds of Persepolitan Writing" 1. 1846. je utemeljil tri  velevažna načela:
1.    Nekatera klinopisna znamenja značijo proste, druga pa zložene glase.
2.   Dva ali veČ znamenj se rabi za isti glas.
3.   Asirski in babilonski jezik sta sorodna semitskim  jezikom.
') Primeri „Beitrage zur Assyriologie von Friedrich Delitzsch und P. Haupt", II. B. Leipzig 1894, p. 1 —18. 2) Kaulen, op. c. p. 129.
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
413
Po Hincksovem nauku so izraženi v asirsko-babilonskem klinopisu samo štirje samoglasniki: d, a, i, u; ni pa znamenja za prosti soglasnik, ampak vsak soglasnik ima pred seboj ali za seboj samoglasnik. Potemtakem je izražen vsak soglasnik s sedmerimi različnimi znamenji, na primer k z zložnicami Kd, kd, ki, ku, ak, ik in uk. Pozneje je dokazal Hincks tudi to, da se večkrat izražajo zaprti zlogi z dvema prostima, n. pr. ram z ra-j- am,  bir z bi -f- ir.
Prej so nekateri raziskovalci imeli za zloge samo nekatera znamenja, šele Hincks je razširil to načelo na ves klinopis tretje vrste. Vrh tega je on prvi razvozlal znamenja za a, i, u, ja, bu, ku, da, ta, as, su, na, nu, ra, ana, meš. Tudi štiri ideograme je pogodil, namreč A = sin, ki = dežela, zemlja, Ane == nebo, un in gal = človek, E === hiša, veznik u — in, anaku = jaz.
Kako težko je tolmačiti tak klinopis, ki je pisan z zlogi, razvidi lahko vsak. Ali pokazale so se še druge ovire, hujše od omenjenih. Nadrobnejše raziskavanje je pokazalo, da so Asirci in Babilonci izražali s posameznimi znamenji ne samo cele zloge, ampak tudi pojme ali ideje, kakor n. pr. izraža slovenska pratika „dež", „sneg", „lepo vreme" itd. Zato so nazivali taka klinopisna znamenja monograme ali bolje ideograme. Tako je našel že Botta asirske ideograme za besede „kralj", „dežela", „ljudstvo", ;;kraljestvo", ne da bi jih znal citati in izgovarjati. Ko je Rawlinson priobčil leta 1851. tretji del behistanskega napisa, t. j. asirsko-babi-lonsko vrsto, so opazili učenjaki toisto. Isto znamenje X, ki se je čitalo pri jednem lastnem imenu kot mat, slulo je pri drugem kur, pri tretjem sat, pri četrtem lat itd. Rabo istega znamenja za mnoge razne izraze in pojmove so krstili asirijologi polifonijo (mnogoglasje). Prvi, ki je zasledil v asirskih klinopisih polifonijo pisave, je bil Rawlinson 1. 1850. Takisto so bili iznenajeni raziskovalci, ko so uporabljali znaČila, dognana pri perzepoljskih napisih, da bi Čitali paralelne napise behistanske, zakaj ime Nabuhodonozor je slulo v drugem slučaju An . ag . ša . du . sis.
An          ag       ša     du      sis
Ali zmot in ovir pri razvozlavi asirsko-ba-bilonskih napisov ni bilo še konca: opazili so namreč, da je bila pomešana silabična pisava z ideograficno in s polifonijo, kakor če bi na primer matematik jedenkrat pisal znamenje jed-nakosti =, drugikrat ga izrazil z besedo „jed-nako",   tretjikrat  pa   obojega   nekaj   združivsi
= (jedna)ko. Ime kralja Nabuhodonozorja so pisali včasi z zlogi: Na.bu.u.ku.du.ur.u.su.r. ali združivsi zloge : Na. bu.kud.dur.ru.su. ur, vČasi pa deloma z zlogi, deloma z ideogrami, n. pr.: An.pa.ku.du.ur.sis, Na.ba.sa.du.u.su.ur. Ime nekega kralja so razvozlalci čitali v začetku Asur-ah-bel, dandanes pa vemo, da je Citati Asur-na^ir-abal; drugo kraljevsko ime Salmanasar je celo Hincks nekdaj Čital krivo „Divanubar" ! Zatorej so nekateri izgubili vse upanje, da bi bilo mogoče kdaj pravilno Citati asirsko-babilonske spominike.
A glej! Ob tej sili prispe raziskovalcem božja previdnost na pomoč. Zdi se, da je tako nedoločna in zamotana pisava Asircem samim delala preglavice. Da bi se torej veljava in pomen posameznih klinopisnih znamenj zagotovila, so že asirski klinopisci v ta namen na-pravljali slovarje s seznamkom zlogov in ideo-gramov, v katerih je bila zabeležena izreka in veljava dvoumnih znamenj.
N. pr. veliki trovrstni silabar 77. R. 1. 2. ima to-le podobo *) :
Predel I.
Vrsta	Akadska izreka	Ideogram	Semitska izreka
1.	a-na	^	ša-muu
2.	di-in-gir	>HF	i-lum
3-	na-ab		nab-bu
Iz tega silabarja je posneti, da se glasi klinopisni ideogram, ki je v prvi in drugi vrsti srednjega predela taisti, akadski ana in diingir, se-mitski t. j. asirsko-babilonski pa šamuu = nebo (hebrejski šamdjim) in ilu = bog (hebr. el). Akadci in Sumerci so najbrž izumili klinopis, katerega so potem sprejeli drugi narodi, med temi tudi Asirci in Babilonci. Od tod dvojna izreka ideogramov.
S silabarji so asirski pisraarji sebi in nam olajšali čitanje klinopisov. S pomočjo teh se je posrečilo razvozlati prej nedostopne zagonetke, in mnogo razlag, o katerih so raziskovalci le ugibali, se je sedaj potrdilo.
Potemtakem imamo dovolj pomočkov in kriterijev, da se čitanje kakega dvomljivega klinopisnega mesta določi. Poleg silabarjev služi asirijologom za glavno vodilo kontekst in paralelna mesta. Začetkoma so si pomagali seveda z jeziki in narečji, ki so asirsko-babilonskemu sorodni, a pozneje so sestavili na podlagi klino-
lJ Friedrichpelitzsch, Assvrische Lesestiicke, Leipzig 1876. str. 19. Citatelj si mora misliti vse tri predele silabarja pisane s klini. Prepisali smo prvi in tretji predel v latinico zato, da se stvar lože umeva.
414
Dr. Fr. L.: Naše  kritično  stališče.
pisov slovnice in slovarje ne samo asirskega, ampak tudi akadskega jezika. Sicer vse težkoce še dandanes niso odstranjene, a neumno bi bilo posnemati slavnega kritika Alfreda Gut-s c h m i d a , ki je najprej v „Jahrbiicher fur klassische Philologie", 1875 in pozneje v posebni knjigi: „Die Assvriologie in Deutschland, Leipzig 1876" hotel osmešiti vse pridobitke in napore asirijologov. Smelo smemo trditi, da se dandanes čitajo klinopisi tako gotovo in pravilno, ko drugi spominiki slavne starodavnosti. In tako je postal klinopis imeniten in verodostojen vir za zgodovino staro-azijskih narodov.
Kako dobro in gladko so znali tolmačiti asirsko-babilonske klinopise že 1. 1857., dokazuje prevod imenitnega Tiglat-Pileserjevega napisa, katerega je dala prevesti azijatska družba v Londonu štirim najboljšim tedanjim asirijo-logom: Talbotu, Hincksu, Oppertu in Raw-linsonu. Razdelil se je omenjeni, ravno takrat najdeni klinopis, onim štirim učenjakom, da ga vsak posebej prevede in prevod v zapečatenem zavitku dopošlje za to nalašč sestavljenemu odboru. Odbor je nato prevode primerjal in izjavil, da se vjemajo ne samo glede zmisla v obče, nego tudi v posamnih besedah. Samo pri težkih in dvomljivih mestih se prestavljala niso strinjali, a ta mesta so tudi oni že naprej zaznamovali kot dvomljiva. O resničnosti tega se lahko prepriča vsak in sicer iz priobčenih prevodov.
Toliko naporov je bilo tedaj treba, da so se razvozlale zagonetke   asirsko-babilon-
["'esnikom očitajo, da niso srečni, kadar se lotijo drugega posla poleg pesništva. Zlasti na znanstvenem polju je izpodletelo marsikateremu pesniku, ker je imel svoje vmišljene ideje za golo resnico. Oba največja nemška pesnika nam potrjujeta našo misel. Seveda ni pravila brez izjeme ; zlasti pri nas Slovencih se zdi, da so izjeme jako obilne. Vodnik je bil gramatikar in zgodovinar, Stritar je kritik in celo socijalni politik, Valjavec, Krek — velika učenjaka, in gospod  Aškerc naposled tudi  — temeljit kritik.
Gospoda Aškerca poznajo naši čitatelji zlasti iz 2. zvezka njegovih poezij, katere smo lani oce-njali. Čeprav je odtlej objavil že nekaj novih pesmij, vendar nas te ne zanimajo toliko, kolikor obširna in temeljita kritika Govekarjeve povesti »Ljubezen in rodoljubje", objavljena v letošnji 3.—5. štev. »Ljubljanskega Zvona". Ta
skega klinopisa, nepredorne tisoče in tisoče let. Da znamo dandanes Citati te imenitne napise, imamo zahvaliti najbolj Ravvlinsona in H i n c k s a , nekaj tudi Grotefenda in de Saulcy-ja. Delo razvozlavanja pa je dovršil in ovenčal sedanji predsednik „Instituta de France" Julij Opperts pomočjo tedaj najdenih asirskih „silabarjev" (1. 1859.).*) Precej bogato paberkovanje na polju klinopisnega tolmačenja nadaljujejo in so nadaljevali več ali manj vsi boljši asirijologi, posebno pa: Me-nant, Norris, Talbot, GeorgeSmith, Sayce, Schrader, Friderik Delitzsch, P. Haupt,  Amiaud  in  drugi.
Ako pomislimo, kako gorostasne zapreke so se stavile razvozlalcem, koliko zmot in predsodkov je bilo popraviti, kako počasi, bi rekel, Črko za Črko, znamenje za znamenjem je bilo treba razvozlavati, tedaj se moramo Čuditi človeškemu umu in volji, da sta stvorila tako imenitni umotvor, ki bo človeštvu v slavo in ponos na vse veke. Bistrost in znanost zapadnih učenjakov sta pri tem slavili pravo zmagoslavje.
_____________                  (Dalje.)
l) Wahrend dem Grotefend die Ehre gebiihrt gelegt zu haben den Eckstein und wahrend Henry Rawlinsons' Verdienst es ist gelegt zu haben das tiefe und breite Fundament der Keilschriftforschung, hat Oppert uber dieseFundamente das stattliche Gebaude der Assvriologie aufgefiihrt. Beitrage zur Assvriologie II. Bd., str. 523. Oppert je spisal do leta 1892. nič manj ko 366 del in knjižic, med temi tudi Eulogv (pohvalni govor) on Franz de Miklosich.  Comptes Rendues XIX. 13. Mr. 1891.
kritika ne ocenjuje samo omenjene povesti, ampak tudi splošno razklada umetniško in kritično stališče. Zatorej je ona kritika skoro umetnostna razprava o podlagi umetnosti sploh in o  stališču  pesništva posebej.
Dokazov ne rabi mnogo gospod Aškerc. V oceni sami tako navdušeno slavi pisatelja Go-vekarja, da se beroč nehote spominjaš pesniških prostostij. A jedna stvar je v tej oceni in razpravi vredna hvale: pisatelj govori tako o d-k r i t o in j a s n o , da sedaj do dobra poznamo njegove nazore o umetnosti in njegovo stališče Ta jasnost nam je jako všeč, ker tudi sami radi povemo vsakomur jasno in odkrito besedo.
V oceni se gospod Aškerc dotika tudi stališča in kritikovanja našega. Zato nas ta kritika pozivlje, da tudi mi označimo in obranimo svoje  stališče.
Naše kritično stališče.
(Spisal dr. Fr. L.)
438
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.) (Dalje.)
II.  Poglavje.
O  ra^vitku,  kakovosti  in  različnih  vrstah
klinopisa.
Vse vrste klinopisja sestojč iz podolgastih znamenj, ki so na jednem koncu Šilasta, a na drugem imajo trikotno glavico, da so videti več ali manj podobna klinu, pušici ali žeblju. Klini leže včasih vodoravno >-— , včasih navpično      T , redkokrat na posev \^    f . Tem
se pridružuje še vogelnik ali dvojni klin \^ , ki je najbrž nastal iz dveh z glavico dotika-jočih se klinov,  oziroma dveh Črt <^ .
Zaradi te oblike so Nemci z Grotefendom na čelu nazivali to pisavo „Keilschrift" ; Angleži so jo izpočetka imenovali „arrow headed scripture", t. j. pisavo s puščicami, Francozi pa „ecriture de tete a clou", t. j. pisavo z žeblji. A dandanes je v obče pri vseh narodih zavladal izraz: „scriptura cuneiformis", n Keil-schrift", »klinopis". Rusi jo imenujejo takisto »klinoobraznoje pismo". Tudi Slovencem ne kaže drugega kakor rabiti izraz „klinasto pismo, klinopis" ; posamezna znamenja pa bi bilo bolje nazivati „zagozdovke" nego „kline". Grški pisatelji n. pr. Strabon Geograph. XIV., 5, XV., 3, Herodot, Hist. IV., 87 zoveta to pismo po narodih, kateri so je rabili: ^pd^aia aaaupta oziroma ^pd\x\j.a~a 7rspffiy.a. Tako n. pr. pripoveduje „oČak zgodovine" na navedenem mestu, da je dal Darij Histaspov vdolbsti ob Bosporu v dva mramorna stebra napis o svoji ekspediciji na Bospor in k Scitom in sicer z grškimi in »asirskimi" pismenkami.
Kakor smo že prej omenili, so osti za-gozdovk zmerom obrnjene navzdol ali pa na desno, glavico pa imajo na vrhu, ali pa na levi. Vogelniki, mali in veliki, so vedno odprti na desno. Manjši vogelniki, ki se nahajajo v asirsko-babilonskih klinopisih, so bolj podobni  malemu trikotniku kakor pa kljuki.
Kako pa je bilo mogoče iz tako preprostih znamenj sestaviti abecedo ali celo pismo ? Iz-umniki klinopisa so bili pravi mojstri v kombinaciji. Znali so združevati in vpletati zago-zdovke tako duhovito, da so nastajale raznovrstne nove tvorbe in oblike. A pri vsem tem je klinopis obdržal vedno svoj robati, klinasti značaj.
Temu vzrok je bila tvarina in pisno orodje, katero so rabili Asirci in Babilonci. Mezopo-tamska ravan je nekdaj krila v svojem nedriju obilno bele ilovice. Kar pripravno je bilo iz te ilovice tvarjati prizme, cilindre, stožce, posebno pa ploščice ali opeko ter jim vtiskati znamenja in pismenke. Da bi se popisane plošče lože ohranile, so jih žgali v ognju ali pa sušili na solncu. Že sveto pismo piše, da so zidarji babilonskega stolpa rabili ,;opeko mesto kamenja in smolo za cement". (I. Mojz. XI., 3.)
Pri pisanju so rabili klinopisci štirivoglata podolgasta pisala (Schreibgrirfel) iz lesa ali pa slonove kosti, ki so bila na koncu odrezana v podobi pravokota. Brazda s takim pisalom plošči vtisnjena dobila je podobo klina. Za kamenene spominike pa se je klinasto pismo podajalo kakor nalašč. Zadostovalo je klinopiscu udariti z dletom dvakrat, trikrat v kamen, in klin je bil gotov.
V kamen dletiti pisma ter ovekovečiti potomcem besede svoje in dela so poleg Asircev, Babiloncev, Perzov, Rimljanov itd. znali tudi Izraelci. Deset božjih zapovedij je Bog s svojim prstom začrtal na dve kameniti plošči. In trpin Job, hoteČ ovekovečiti svojo vero v bodočega Odrešenika, ki bi ga nekdaj obudil iz groba, je vzkliknil: „Oj, da bi se zapisale moje besede! Oj, da bi se začrtale z železnim Črtalom v knjigo ali na svinčeno ploščo, ali pa da bi se vdolble z dletom v trdo skalo!" (Job 19, 23 do   24.)
Ko se učenec dandanes loti klinopisa, ustraši se *nebroja zmedenih in neokretnih klinov, ki si na prvi pogled niso v nobeni zvezi. Kako nerodni in neumni so bili klinopisci! Tako modruje mlada kri, ne. vede, da je bil začetek vsake vede in vsakega izuma težak. Dandanes so učenjaki že prodrli z lučjo svojega uma v temine klinopisnih skrivnostij ter zasledili njih prvotne tvorbe in sestavo. Tudi klinopis se je kakor vsaka druga pisava razvil iz preprostih oblik in otročjih podob. Odkar sta Amiaud in Hilprecht našla med grobljem starobabi-lonskih mest Telloh in Nippur najstaršo pisavo, takozvano arhajiško (baje iz petega tisočletja pred Kr.), da se natanko zasledovati, kako se je klinopis polagoma tvarjal, sestavljal in razvijal. Starosta asirijologov, slavni Julij Oppert, je z bistrim svojim očesom prvi zazrl in določil nekatere prvotne podobe, iz katerih so se
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni spominiki in sv. pismo.
439
pozneje razvile klinaste. „Vsa klinasta znamenja so posneta od podob. Klinopis izhaja od hi-jeroglifov; veČ nego jasno je, da je mnogo monogramov predstavljalo v Čutni podobi ono idejo, katero značijo." — Tako je pisal Oppert že leta 1859. v II. delu svojega epohalnega dela: „Expedition en Mesopotamie." Za dokaz svoji trditvi navaja v I. zvezku omenjene knjige, v 5. poglavju stran 63 šestindvajset vzgledov. In glej! Mnogo Oppertovih slutenj so potrdile najnovejše izkopanine. Okoli dvajset znamenj. katere je smatral on za prvotne oblike, na primer podoba zvezde, vode, ribe, noge itd., so se našle dandanes v nippurskih napisih. Anglež Jurij Smith (f '876) je menil, da je 180 prvotnih klinopisnih znamenj (original signs), ki se ne dado razlagati. Skoro štirideset let je počivala znanstvena raziskava v tem obziru, dokler ni izšla Frederika Delitzscha najnovejša knjiga1), opirajoča se na telloške in nippurske napise, ki bo pac rešila velevažna vprašanja o postanku klinopisa in o izviru naše abecede sploh. Bistroumni in sistematični asirijolog nam odpira tu nove perspektive ter podaje nazore in rezultate, katerih pomen je velikanski.
Longum est iter per praecepta, breve per exempla. Citatelji „Dom in svet"-a bodo to razpravo lože umeli, ako jim podamo nekatere podobe prvotnih klinopisnih znamenj, izbranih iz rečene Delitzscheve knjige str. 209—213. Prvotnim podobam smo dodali še poznejše klinaste, da se razvidi, kako so se te iz onih razvile.
i-       -T/     ^r^    ^n"*   v°l°vska glava.
1
'•^|^g=|   ^ITT   hiša.
'• b) 1—x^_        ^ M   stan, stanovanje.
X\
vrata.
4-
5-6.
7-
A   kamelja grba, pripogniti se, upog-niti.
>Čok, kolec,  kateremu so privezavali šotore.
\   [     obseg, oklep, ograja.
—,     ,—»               =q--------1  komolec z roko,
1   M   roka-   B^N         m0č.
') Fr. Delitzsch, Die Entstehung des altesten Schrift-systems oder der Ursprung der Keilschriftzeichen, Leipzig, Hinrich  1897. 8°, str. 239.
12.
13-
i5-
16.
15.
19.
neko orodje, najbrž bodalo za poganjanje govede.
^==    valovi luči  in vode.
I) ff žarek. jj' j* voda. o. i P W^ riba, rodovitnost. [i.       \t     ^j          oko,  obličje,  gledati.
usta,  glava z   ustmi   (obrni   podobo navpik !).
*-fR-   mreža,  pletenina.
glava    (obrni pod. navpik !)
¦4.    «}=> rfL=J -3W=
arhajiško    starobab.      novoasir. -j—   *T~"    križ.
~^r\     ^^     *l~~ zvez<Ja,  nebo,  bog.
arh. starobab. novobab.
solnce,    dan,    svetloba
041    ^m  (znamenje solnca je bilo ¦*|     ^1   nekdaj   okroglo,   ko   v pratiki).
8.       /^^l    fc^T    noga, hoditi (ob.navp.!).
podoba   pred bo-LSw    gom ležečega človeka, Človeksploh.
Kakor se iz teh podob, bolje rečeno Čeč-karij, razvidi, so začetniki klinopisa posneli svoje podobe od solnca, zvezd, človeka in udov človeškega telesa, živalij, rastlin in orodij. S tem nam podajejo ob jednem zrcalo tedanjega svojega mišljenja in naziranja ter prvotne kulture.
Prvotna pisava je bila pri vseh starih narodih kakor n. pr. pri Kitajcih, Babiloncih, Egipčanih, amerikanskih Aztekih — podobopisje. Ravne ali upognjene Črte starobabilonskih podob so se polagoma umaknile robatim klinom. Vsa klinopisna znamenja, katerih štejejo dandanes 400, so se razvila iz teh prvotnih in sicer po bistroumni sestavi. Starobabilonski klino-pisci so prav umno znali razdeljevati, oziroma
44-o
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
družiti ideje in pojme ter je izraževali z raznimi skupinami.
Tako n. pr, so   izražali  „solzo"  s   skupino
71 -<J»—  to je  „voda očesa"; „dež"    fy **f-
znaČi „vodo neba"; „otrok 4- moški" je zna-čilo „sinu"; „otrok -f- ženski" pomenja „hčer" ; „Človek -}~ hudobni" je „slepar" ; kovina 4" svetla = srebro ;  drevesa tema = senca itd.
Da bi izrazili stopnjevanje kakega pojma, so podvojili dotično znamenje. N. pr. hal pomenja „teči", hal-hal >»—>» - „zelo hitro teči", od tod pridevnik reke Tigra (Diglat hal-hal-la), „hitro ko puščica tekoči".1)
Podvojenje glagolske korenike je rabilo sploh Semitom za stopnjevanje glagolskega   pomena
(forma Piel, Palpel itd.).  Iz podvojenega ^RW"
„velik" (nun-rubu) je nastalo   ^TjT  t. j.   „prav
velik gospod"  (nir-etellu).2)
Redkokrat so stavljali isto znamenje trikrat ali celo štirikrat drugo poleg drugega, da bi izražali stopnjevane pojme.
Mnogo znamenj pa so klinopisci stvorili s tem, da so dve nejednaki znamenji, ki sta bili v začetku ločeni, združili in zlili v jedno. Na primer znaČili za kralja „velik + Človek" ali za kraljico ^velika 4- ženska" sta dandanes tako tesno spojeni, da je težko razločiti njijino izvirno podobo.
Za vpodobljevanje novih stvarij in idej so klinopisci prav radi znamenja vpletavali. Velik del klinopisnih   podob   je nastal  na tak
način. N.pr.   *-^*^_   znači   „usta" (ka-pic),   ^U
„kruh, jestvilo" (gdr-akalu); ako vložiš v „usta" „kruh",   dobiš   znaČilo   za    „jesti"    (ku-akdlu)
>fTjgJ ; ravno tako so vloživši v sredino prvega znamenja („usta") znamenje vode 71 (a-mu) stvorili nov ideogram, ki pomenja „piti" (nag-satu) »Ly?T • Vpleti v sredino „solnca ali dneva" ^% številko »trideset" 444 in vdo-biš  novobabilonski   ideogram M^ pomenjajoč
„mesec" (trideset dni). Takisto je iz v „hišo" vpletene „teme" nastal „grob" (hiša teme); iz vloženega v „ hišo " „ otroka" pa „ materino telo". „Hiša", imajoČa v svoji sredini „brani-telja", je značila „očeta", hiše branitelja, san-skrtski patar = branitelj.
*) Klinopisno znamenje hal predstavlja res podobo puščic.
2) Prva tuja beseda v oklepih je sumerska ali akadska, druga semitska in sicer  asirsko-babilonska.
Že asirski pismouki imenujejo jednajst klinastih znamenj „gunovanih". „Gunu" pomenja obteženje, obkladanje, in obstoji v tem, da se dodajo prvotnemu znamenju štirje vodoravni, kakikrat tudi trije navpični klini. Tudi to obteženje ali pomnoženje prvotnega znamenja znaČi stopnjevanje   (vzmnoženje)   dotičnega   pojma.
N. pr. podoba  ,noža" -^fP^> obtežena s tremi
navpičnimi Črtami -^\Jjjl^->pomenja „velik nož", j—f\ »bivališče, stanovanje", obteženo s Štirimi vodoravnimi črtami ,—<-^B znači  „vel. krasno
bivališče", kakoršne so bile starobabilonske stolnice Ereh, Larsam, Ur.
Mimo teh jednajst gunovanih znamenj, znanih že   asirskim   pismarjem,   je  iztaknil Fred.
Opeka s starobabilonskim napisom. (Po Cavaniolu.)')
Delitzsch še več drugih.2) Sploh je ta strokovnjak, držeč se navedenih načel, razkrojil skoro vse klinopisne skupine v njih prvotne oblike. Vredno je, da zberemo na kratkem plodove njegovega velevažnega raziskovanja v tem obziru:
i. Klinasta znamenja so se razvila iz precej preprostih, ravnočrtanih podob, posnetih iz vidnih predmetov neba in zemlje, telesnih udov, orodij  itd.
2. Poleg teh „prvotnih podob" so izumili početniki klinopisa tudi nekatera dogovorjena (konvencijonalna) znamenja, da bi izrazili pojme: potlačiti, upogniti, obseči, dolgemu biti itd. Nekatera teh   znamenj   so nastala   matematičnim
x) Tu razvidiš nekatera prvotna znamenja, na primer zvezdo ^štirikrat), hišo (v tretji in četrti vrsti), stan (v prvi vrsti tretje znamenje.)
2) Glej op. c. p. 74 sqq. § io. Neue Gunu-Zeichen.
Dr. Fr.Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.                                           441
potem, vsled podvojenega ali potrojenega prvotnega motiva (gunovanje).
3. Prvotnih znamenj ni več ko 45 do 50; vsa druga, katerih šteje klinopis nad 400, so se razvila iz teh prvotnih.
Delitzscheva raziskava je velevažna ne samo za asirijologijo in paleografijo, ampak obeta tudi, da razreši ono preporno vprašanje, od kod izvira naš alfabet? Grki in Latinci so sprejeli svoja pismena od Fenicanov, Fenicani, ti .kramarski Angleži' starega sveta, pa ga gotovo niso izumili sami. Dandanes je le vprašanje, ali se je feniška abeceda porodila v naobra-ženem Egiptu ali pa v starodavni Babiloniji, kjer je nekdaj tekla zibel narodom, vesoljnega potopa otetim ?
Da je feniško pismo v zvezi z babilonskim, je že a priori verjetno. Vsi poskusi, da bi razlagali feniške črke iz egiptovskih hijeroglifov ali iz hijeratskih njih znamenj, so izpodleteli. Z največjim trudom so zastopniki te hipoteze, kakor Emanuel de Rouge, Fr. Lenormant, Ha-levy, Vigouroux, Isaac Taylor izvili par feniških črk iz egipčanskega pisma. Res je, da so dve do tri feniške Črke podobne egipčanskim; res je, da so umeli samo stari Egipčani razdeliti zlog v njegove dele — soglasnike (samoglasnikov niso poznali Egipčani, niti Fenicani: te so uvedli šele Grki), res je, da so trgovci Fenicani bili v prastari dobi v zvezi z bogatim Egiptom: ali na drugi strani je treba pomisliti, da so tudi Egipčani došli v nilsko dolino iz Armenije ali Kaldeje in da se najstarša njih omika, posebno pa stavbarstvo (glede piramid) in pisava vedno bolj kaže sorodno babilonski.1) Fenicani so v prastari dobi lože došli v dotiko z Babilonci ali njih predniki, ker so nekdaj stanovali ob perzijskem zalivu, kakor pričajo Herodot (Hist, "L, 1. VIL, 89), Strabon (Geogr. I. c. 42), Schrader (Keilinschriften u. d. A. T. Giessen 1872 p. 384). Vrh tega je bil Abraham, očak hebrejskega roda, doma iz Ura kaldejskega, torej je moral poznati klinopismo, ki je tedaj v njegovi domovini bilo že razvito. Najprej so se izselili iz Kaldeje FeniČani in Asirci, za temi He-brejci. Zato je jezik teh narodov skoro jednak. Zakaj bi ne bilo tudi njih pismo istega skupnega izvora ?
Kakor bo Citatelj iz naslednjih vrstic spoznal, bil je klinopis razširjen v celi sprednji Aziji od Perzije tje doli do Egipta. Ob Času osemnajste egiptovske dinastije, okoli 1. 1500.—1400 pred Kristusom, je služil klinopis celo kot diploma-tiČno pismo kanaanskim knezom in kraljev-
skim namestnikom, ki so poročali službene reči Faraonom, svojim  gospodarjem.
K temu uvažuj še to, da predstavlja po Fr. Delitzschevem preiskavanju izmed dvaindvajset feniških črk nič manj ko sedemnajst iste predmete ali pojme, kateri se nahajajo v prvotnih znamenjih babilonskih. Citatelj naj primerja gori navedeni zaznamek babilonskih podob s temi-le sedemnajstimi črkami feniškega alfabeta in prepriča se o sorodnosti obeh.
alef, volovska glava ;
^A   bet, hiša; /\   gimel, kamelja grba; ^^ dalet, vrata; j    vav, Čok, kolec;
\\   het,  oklep,  ograd; ^ jod, komolec z roko;
-V   kaf, roka s prsti, dlan ;
/    lamed, bodalo poganjačevo; W/   mem, voda, valovi ;
J    nun,  riba;
O    'djin, oko;
y  pe, usta; \2- sade, mreža (r), trnk za lov;
A    res, glava;
W sin, zob 1);
X   tav,  križ.
l) To dokazuje Fritz Hommel v svoji knjigi: Der babilonische Ursprung der egyptischen Cultur nach-gewiesen. Miinchen,   1892.
l) Fred. Delitzsch meni op. c, p. 227, da rabi staro-babilonsko pismo znamenje „ust" za znamenje „zoba*. Vendar tega ni treba istovetiti, ker je vogelnik ali kljuka, iz katere je zložena črka „šin", kakor znano, glavni del klinopisa.
442                                                          Dr. V. Korun : Pesimizem.
Potemtakem pogrešamo med prvotnimi znamenji    babilonskimi   samo   pet   feniških   črk:
rt sameh,   ^ he, ZJZ \djin,  (j) tet, Cp kof,
katerih prvotna podoba in pomen sploh nista še dognana.
Navedene črke niso samo podobne obrisu prvotnih babilonskih podob, marveč se glasijo v babilonskem jeziku jednako, n. pr.: alpu (alef), bitu (bet), gammu (gimel), daltu (delta) itd. Ime črke nun je gotovo babilonskega izvira, zakaj  feniško-hebrejski se   zove „riba"   „dag".
Ta babilonska imena feniških črk dokazujejo jasno, da so Feničani vzeli ali vsaj posneli svoj alfabet od prastarih Babiloncev.1) Verjeti nam ni mogoče, da bi Feničani imena svojih Črk šele pozneje, ko so si bili abecedo izposodili, po svojem si izmislili. To pa bi bilo res, če so Feničani vzeli alfabet od nesemitskih Egipčanov. V tem slučaju bi n. br. bet, ki ima v egiptovskih hijeroglifih podobo „noge", zaradi neke sličnosti dobil pri Feničanih ime „hiše"; soglasnik 'a, predstavljajoč Egipčanom „orla", veljal bi FeniČanom za podobo „vo-lovske glave".
Zaradi tega so novejši strokovnjaki za babilonski izvir feniškega pisma. Jeden izmed najboljših asirijologov, Pavel Ha up t, vseuČi-liški profesor v Baltimoru, piše v „Johns Hop-kins Universitv Circulars" VII. zv. 1888, št. 64 na slovensko preloženo tako-le: Nekatera klino-pisna znamenja so očitno podobna najstaršim feniškim oblikam semitskega alfabeta, iz katerega so se razvile vse moderne   abecede.    Zdi
*) Ce hočeš spoznati razvitek grškega in latinskega alfabeta iz feniških črk, primerjaj ot-^^babgd itd. z gori  navedenimi znamenji.
V tem pa uči filozof pesimizma prav, ko nas opozarja, kako trd nam je boj, da se pre-živimo, ali, kakor on pravi, da ustrežemo volji do življenja ; trd je za vse poprek, zlasti pa za tistega, komur je bila rojenica beda. Vendar je Človeška narava tako ustvarjena, da bi bila brez boja kakor mrtva. Le mislimo si ljudi brez potreb, dušnih in telesnih, torej ljudi, kateri bi zaradi tega ne imeli nagiba, po čem težiti in se truditi. Duševne in telesne propalice bi bili brez psihičnih in fizičnih zmožnostij, katere se po   naravnem   zakonu   le   z   vajo   pri-
se prav verjetno, da se feniški alfabet ne naslanja na Egipčanov hijeroglife, kakor se navadno trdi, temveč na klinopise Mezopotamcev. Dovolj znano je, da pravi Plinij VII., 192: Litteras semper arbitror Assvriis fuisse, sed alii apud Aegvptios a Mercurio, ut Gellius, alii apud Svros repertas volunt.
Toda Fred. Delitzsch, ki na vse kriplje pobija hipotezo o egipčanskem izviru feniškega pisma, meni, „da je feniška pisava s soglas-niki nastala pod vplivom egipčanskega i n babilonskega pisma in da se ona mora smatrati za jako spretno združenje obestranskih pred-nostij  teh  dveh  pisav." *)
Čudom smo se Čudili tem nedoslednim besedam. Vprašali bi gospoda Delitzscha, Če hodi kupovat si obleko, kadar jo nujno potrebuje, polovico na Dunaj in polovico v Berolin ? In Če mu že prijatelj ponuja potrebni denar kot posojilo, mar bo vzel le polovico in šel ostalo drugam iskat? Če so si Feničani res izposodili alfabet, so ga sprejeli najedenkrat celega od jednega naroda ter so ga k večjemu svoji govorici prikrojili in spopolnili, kakor n. pr. Slovani  cirilico  in  latinico.
Dasi stvar ni še končno dognana, upamo za gotovo, da nadaljne raziskave kmalu potrde" naše mnenje o babilonskem izviru feniške in sploh naše moderne abecede. Ta pravda bi se prej dognala, ko bi vedeli, kdaj so Feničani vsprejeli svojo abecedo. Kananejci ali Feničani so za Časa Mojzesovega gotovo že pisali, kakor priča ime kananejskega mesta Kirjat sefer, to je mesto pisma ali književnosti. (Jozue XV., F 5). Torej je bilo feniško ali kananejsko pismo že pred Mojzesom v rabi.                       (Dalje.)
*) Fr. Delitzsch op. c. p. 225.
dobč, ohranijo in izostre. Izmrli bi že v prvem kolenu. Tako smo prisiljeni iz te dedukcije ad absurdum pripoznati, da so na našem svetu živa bitja brez potreb nemogoča. Kjer so pa potrebe, tam je pa boj neizogiben, namreč boj v najširšem pomenu, dušni in fizični — ki seveda ni boj s cepcem in nožem. — Kadar hočemo zadostiti kaki potrebi, borimo se ali sami s seboj, to je z vstrajnostjo svojih mišic, kar se pa pri neznatnih naporih godi nevede in igraje, ali pa vrh tega še z drugimi ljudmi, katerih koristi se našim upirajo.
Pesimizem.
(Spisal dr.  V. Korun.) (Konec.)
Anton Medved: Večer.  —  Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
473
obiskava samo naše selo; drugod ničesar ne znajo o njem. Mi res mnogo trpimo; nihče si ni svest svojega življenja. — Kaka radost nas je tedaj prešinila, ko si prijezdil ti v vas in s svojim drznim vedenjem vzbudil sumnjo, da si ti oni tolovaj —."
„Vraga,  ali sem mu tako podoben?"
„Ne vem. I njega nihče ne pozna. Pravijo pa, da je mlad, da nosi tujo obleko, siv klobuk s širokimi kraji in jezdi vranca . . . vse, kakor ti!"
„Pa zakaj se nisi hotel prepričati iz mojega fermana?"
„Pravijo, da hoče s tem le varati, a mu ni verjeti."
„Tako. Glej, kako bi bil jaz lahko postal žrtva te nevednosti. Malo, dame niste raztrgali."
„Tako hudo je bilo?"
»Poglej polomljena vrata svojega hana in ta dva ranjenca. Da mi niso prišli tovariši na pomoč,  bilo  bi po meni."
,,A mnogo si sam kriv, gospodine!"
„Kako to?"
„Udaril si me, kar si upa samo brezbožen razbojnik."
„Zakaj si me psovak"
„Ker  sem   mislil, da si kesedžija Marko !"
„To je bilo ravno najbolj neumno od tebe. Recimo,   da   bi   bil   prijezdil   pravi   kesedžija
(Dalje.)
Lit iz navedenih vzgledov čitatelj lahko razvidi, kakšna je bila pisava s klini. Treba pa je zaradi celote in pregleda nekatere stvari povzeti in dodati novih, da se spoznata značaj in sestava klinopisa. Tudi Babilonci so kakor sploh vsi prastari narodi n. pr. Egipčani, Kitajci, stari
Marko, tedaj bi bil ti s svojimi besedami naravnost provzročil, da bi oni zabrnil konja in zbežal, videč, da si ga spoznal. Ce si hotel tolovaja ujeti, tedaj bi ga bil moral prijazno zvabiti v han in se ga ondi polastiti. Vsekako ni bilo tvoje ravnanje prebrisano. Da ste me pa zajeli, to izvira iz tega, ker jaz nisem bojaz-ljivec in ker nisem vedel, kom me smatrate. A sedaj si uverjen, da jaz nisem kesedžija Marko?"
„Da. Oni nima nič tovarišev, je vedno sam, in tudi sem prepričan, da bi bil on na moje besede zbežal,  a me ne udaril."
„In nisi razžaljen radi udarca.'"
„Ne. Sam sem vsega kriv ... A ne bodi srdit, da sem te tako krivo obsodil; glej, cela vas je menila, da si kesedžija Marko."
„Je že dobro. Da se je le vse tako srečno izšlo. Sedaj imamo pa pri tebi nekaj drugih opravkov in želj."
„Oj, le zapovej, vse ti bo streglo, cela vas te bo nosila na rokah; a jaz prvi."
Možicek je bil pravzaprav dobra, krotka duša in le v svoji zmoti je bil tako hud in brezobziren. Videti je bilo, da se bova ločila najboljša prijatelja. Kar se tiče kesedžije Marka, hotel sem o priliki o njem  pozvedeti kaj več.
(Dalje.)
Američani, izražali pojme najprej s takoimeno-vanimi i de j o grami, ki z debelimi obrisi predstavljajo podobo kake konkretne stvari ali pa znaČijo kako abstraktno idejo. Da bi število idejogramov preveč ne narastlo, rabili so Babilonci in Asirci jeden in isti idejogram za znaČilo več  besedij, oziroma pojmov, kateri so si bili
V edno  tise in tise Zvonci s planin  se glase, Somrak ovija hiše, Mesec spe nad gore.
Večer.
Manj  in  manj  se Čimdalje Loči stvar od stvari', Zemlja od  nočne halje Črna jednako  se  zdi.
Kadar se  bliža  človeku, Srečnemu tukaj  nikjer, Konec nemirnemu  teku, Hladni življenja  večer:
Svoje premišlja izkustvo, Truden  od pota in star; Časih se loti ga čustvo, Kot bi ne živel nikdar.
Trnje  minulega  Časa, Cvetje presnivanih sanj Zdaj  brez  bodic in  brez krasa: Ktere razlike sta zanj  —•?
Anton Medved.
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej)
474
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
kakorkoli slicni, sorodni ali celo jednakozvočni.
Vzgled naj to pojasni: zvezda  >»^ je lahko po-
menjala „nebo" (šamu) in „boga nebes" (cAnu), nadalje „boga" sploh (ilu), in ker je Semitom „nebo" veljalo sploh za pojem „visokega", rabili so   slednjič   zvezdo   za   „visokemu   biti"   (elii).
Oko '|^~~ je združevalo tele somiselne pomene: „oko, obraz, videti, pogledati." In daje podoba solnca znaČila ne samo „solnce", ampak tudi „dan", „luč", „svetiti, jasniti se" in druge podobne si pojmove, je umevno. Takisto je „solza"   pomenjala „jokati, vzdihovati", itd.1)
Dasi je veČ ko 400 klinopisnih idejogramov in brezštevilno idejogramskih skupin, vendar taka pisava ni ustrezala svojemu namenu, zakaj idejogrami so se Čitali na razne načine in izražali le nedostatno ali celo nič slovniške oblike besed in sestavo stavkov. Zato so začeli rabiti klino-pisci one idejograme, ki so značili kak odprti n. pr. (an, mu) ali zaprti zlog n. pr. (nab, rim) kot znamenja za dotiČne zloge. VeČzložnim besedam pa so kakor paglavci kuščarici odrezali rep ter si prikrojili enozložnico. Tako je dobil idejogram šeu (žito) veljavo zloga še, isu (les, drvo) se je skrajšal v is, belu (gospod) v be, šakanu v ša itd. Po tem potu se je razvila idejografiČna pisava v pisavo z zlogi (Silben-schrift). A tako rabljeni idejogrami niso izgubili prvotnega svojega znaČila, temveč le dobili jedno
ali  dve  več.  N. pr. idejogram *&%•  pomenjajoČ
„boga" (ilu), „nebo" (šamu) se je mimo tega rabil za zlog an (skrajšano iz sumerske (:) besede ana-b t. j. bog).
Klinopisci so popolnjujoČ svojo neokretno pisavo šli še dalje. Izumili so posebna znamenja za glavne samoglasnike svojega jezika, namreč za a, i, u. Poleg tega so uvedli tudi znamenje za samoglasnik e ter razločevali dolga in kratka a in u. A da bi dali vsakemu soglasniku lastna znamenja, kakor Egipčani, in torej svoj jezik pisali s posamnimi črkami, do tega se niso mogli dokopati. Posamne soglasnike so vedno združevali s kakim samoglasnikom. Samoglasnik, tvorec zloge, pa je lahko spredaj ali zadaj za soglasnikom, zato je rabil vsak soglasnik šest, oziroma osem in celo deset znamenj, da je iz-raževal proste zloge. N. pr. soglasnik g združen s samoglasnikom se piše na šest načinov: ga, gi, gu, ag, ig, ug; soglasnik š celo na jednajst načinov: ša, ša, še, ši, šil, šu, dš, dš, iš, eš, uš.
Zaprte zloge so pisali na dvojen način: z jednim znamenjem (idejogramom) ali pa z dvema,
l) Glej Fred. Delitzsch, Assvrische Grammatik, Berlin 1889, str. 13 sqq.
razdelivsi zlog na dvoje n. pr. kar, kir, ali pa ka-ar, ki-ir.
Vrh tega so mešali idejografično in fonetično pisavo kar vprek tako, da je bilo precej težko razbrati pomen posamnih znamenj. Če je hotel klinopisec začrtati besede: „Mož je vstopil v mojo hišo" (sumerski: mulu i - a -mu an-tu), mo\ hiša-moja-on je-vstopil
je vzel za prvo besedo (mulu) podobo moža, za drugo (i) podobo hiše, za zadnjo (tu) podobo noge ter izrazil te pojme z idejogrami, ostale zloge v sredini stavka (a-mu an) obsegajoče abstraktne pojmove (moj on je) pa je izrazil z znamenji, ki so sčasoma izgubili prvotni pomen idejograma ter se rabili-samo kot značilo zlogov. Tako n. pr. je sčasoma podoba „vode" postala značilo za samoglasnik a (moj), „ime" za zlog mu (on), „nebo" za zlog an (je). Potemtakem je sumerski pismouk pisal prej navedeni stavek „mož v hišo mojo je vstopil" tako-le : „Mo%, hiša — voda — ime nebo — noga". Ležeče besede so pisane idejografično, ostale tri pa fonetično z zlogi.')
Izkratka: Klinopisna znamenja znaČijo, iz-vzemši štiri samoglasnike a, e, i, u, fonetično zloge in sicer kakikrat celo različne, ideogra-fično pa izražajo pojme, bodisi proste, bodisi zložene ter se pri pisavi tako vežejo, da je treba citati včasih fonetično, včasih pa ideo-grafično.
Vprašaš me, kako je bilo možno citati tako zmeto in zmes ? Klinopisci sami so spoznali pomanjkljivost te pisave, zatorej so uvedli tako-zvane determinative t. j. taka nečitna znamenja, ki naznanjajo Čitatelju, h kateri vrsti imen spada beseda, pred katero stoje. Taka kazala stoje pred imeni bogov, moških in ženskih oseb, gora, voda, dežel, mest, rodov, ka-menov, dreves, orodij itd. Poleg tega so pripenjali idejogramom takozvana fonetična dopolnila (phonetische Complemente) t. j. končnice dotiČne besede, katero je izražal idejogram. Ce je n. pr. poleg idejograma „kralj" (šarru) stala končnica tu ali ti, je vedel čitatelj, da mu je Citati šarrutu ali šarrati t. j. kraljevsko dostojanstvo ; če pa je istemu ideogramu sledila končnica ni, je trebalo Citati šarrani to je kralji (pl.).
Izmed 278 klinopisnih znamenj jih je 125, ki znaČijo ali samo jeden zlog ali pa samo jeden pojem, torej pri teh 125 znamenjih čitatelj ni nikdar v dvomu, kako ima citati. Tudi so še druga pomagala, katerih tu nočemo navajati, ker ne pišemo asirske slovnice. Klinopis je zares zapleten in pomanjkljiv, kakor sorodno
l) Ta vzgled je vzet iz Fritz Hommelove knjige: Geschichte Babiloniens und Assvriens, Berlin, 1885, str. 43.
J. R.: Vojsko, najvišja župnija na Kranjskem.
475
mu kitajsko in japonsko podobopisje. Ali ako denemo na jedno stran tehtnice vse pomanjkljivosti, na drugo pa mnogovrstne pomočke, ki so čitatelju klinopisa na razpolago, namreč trojezične in paralelne napise, silabarje ali tro-vrstna besedišča, katera podajejo pomen idejo-gramom v akadiČni in asirski izreki, nadalje podobe in slike, ki klinopise pojasnjujejo, kontekst, znanje jezika in zgodovine, naposled še prosto ugibanje, pritrdimo E. Schraderju, pišočemu, „da so težkoče pri čitanju klinopisov tretje vrste komaj večje, ko pri razvozlavi fe-niških, aramajskih ali pa himjaritskih napisov, kateri razlagalca nekaterikrat spravijo v zadrego, ker podajejo njih Črke in besede, pisane brez samoglasnikov,   mnogovrsten pomen."1)
Čitatelju se zdi čudno, da značijo asirsko-babilonski idejogrami ne samo kako konkretno ali abstrakno stvar, ampak veljajo še za zloge, ne da bi bila.najmanjša zveza med obema zna-Čiloma. Zakaj se Čita „zvezda" kot idejogram ilu (bog), šamu (nebo), fonetično pa an ? Da so si zvezda, zvezdnato nebo in bog v nekaki zvezi, razumemo, od kod pa prihaja ta popolnoma nesemitski an?
Asirijologi z Oppertom na Čelu si razlagajo to različno izgovarjanje ali veljavo istega idejo-grama, meneč, da so Asirci in Babilonci vsprejeli klinopis od tujega, nesorodnega naroda, mongolskega pokolenja, kateri je, nekdaj v Kaldeji stanujoč, prvi izumil klinasto pisavo in jo primeril svojemu jeziku. Oppert nazivlje ta tu-ranski naroJ Sumerce, Fr. Lenormant in Fred. Delitzsch pa Akadce, po dveh imenitnih pokrajinah stare Babilonije, zakaj klinopisci pri-devajo asirsko-babilonskim kraljem prastari naslov : šar Sumirim u Akadim, t. j. kralj Sumercev in Akadcev. Ta akadski-sumerski narod so našli pastirji Semitje, ko so se v južni Mezopotamiji naselili ter sprejeli od njega prvo kulturo   in   ž   njo   tudi   klinopis.    Gori   navedeni
idejogram >>}      je slul v akadsko-sumerskem
jeziku anna-b, t. j. bog ter je   veljal,   če se je
') Eberhard Schrader, Keilinschriften u. Geschichts-forschung, Giessen,   1878, str. 39.
[Na zahodni strani vojvodine Kranjske, že blizu Goriškega, leži globoko v kotlini, od treh stranij z visokimi hribi obkroženi, znano rudarsko mesto Idrija.  Imenuje se to mesto med
čital fonetično, za zlog an, ki ni nič drugega nego začetek besede ana-b *) Ko so pa Babilonci vsprejeli klinopis od Akadcev, je prešel k njim omenjeni idejogram z isto fonetično veljavo, katero je imel pri Akadcih. Z drugo besedo : idejogram zvezda, pomenjajoča »boga", je rabil tudi Babiloncem kot zlog an. Mimo tega so Babilonci, vsprejemši klinopis, tudi v svojem lastnem jeziku čitali »zvezdo" kot zna-Čilo neba in boga, namreč šamu, ilu. Po tem potu je dobil omenjeni idejogram pri Babi-loncih kar tri pomene, oziroma trojno izreko : an, šamu, ilu.
Nadalje.se je prvotno klinopisno znamenje rabilo za izraz ne samo konkretne ampak tudi abstrakne stvari; tudi se je ista stvar lahko na-zivljala različno s takozvanimi sinonimi; vse to je dalo povod, da je dobil idejogram več znaČil in izrek. Tako je učil duhoviti Oppert že 1 1863. v I. delu svoje znamenite knjige: „Expedition scientifique en Mesopotamie", kjer govori o „turanskem postanku klinastega pisma" in o „uvedbi scitskih besed v asirščino". O zgodovini tega turanskega naroda pa, žal, ne vemo nič; njegov jezik je le malo poznat. Ce smemo verjeti nekritičnemu Frančišku Lenor-mantu Of 1883), so Asirci in Babilonci prepisali fonetično sedemsto akadskih idejogramov, iz katerih se da za silo spoznati jezik Akadcev ali Sumercev. Potemtakem izumitelji klinopisa niso govorili semitski, ampak neki jezik, ki spada k pripenjalnim jezikom in je soroden mongolskemu, turškemu, finskemu in celo madjar-skemu. Kot znamenitost naj navedemo iz Opper-tove in Lenormantove knjige le nekaj vzgledov: Idejogram, ki se Čita akadski nap (luč) je soroden madjarskemu nap == dan ali solnce; akadski pi, pil (uho) = madjarski^iu/; akadski ši (oko) = madj. s\em; akadski ad, adda, Če-remiski dtjd, ostjaški ata, madj. atya, slovensko otec; akadski ha, han (riba), madj. hal, mongolski kal; akadski dingir (bog), turški in mongolski tagri; ak. ut (solnce), mong. ud', ak. aj (luna), turški aj.                                        (Dalje.)
*) Končni b, ki se pripenja besedi anna,   je najbrž členek, slično kakor v bulgarščini.
prostim ljudstvom, zlasti pa med Primorci, tudi „Nemška Idrija", menda zato, da se loči od Idrije pri Bači, kuracije ob Idrijci blizu Svete Lucije,  okraja tolminskega na Primorskem. Iz
Vojsko, najvišja župnija na Kranjskem.
(Krajepisna črtica. — Spisal /. R.)
Dr. Fr.Sedej: Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
503
hvale vredno in večkrat jim na tihem zavidam: Srečni otroci, ki uživate toliko pouka, ki se učite tako skrbno porabiti Čas mladosti! Oj, kaj bi postalo iz marsikaterega dijaka, ako bi ga vodila taka skrbna roka, ako bi se mu ponujalo toliko duševne hrane! Da, sedaj vidim, kako naj dijak porabi zlati Čas velikih počitnic: za telo se poskrbi z izprehodom, z gibanjem v svežem zraku, a ob jednem duh vedno lahko deluje ter sprejema novih vtiskov. Pravijo, da je to jedna najtežjih in najveČih umetnostij: čas prav porabiti. To umetnost umeva gospod baron kakor malokateri. In ob tem , ko so dečki vedno pozorni na to, kar se jim pripoveduje, ne utegnejo misliti na neumnosti in napačne stvari, njih domišljija ostane zdrava; zvečer so utrujeni do smrti in zato sladko spe. Seve, — siromak je ,hofmajster', ki je pravi suženj od zore do mraka! Koliko vprašanj mi stavijo na iz-prehodu, in na vse jim odgovarjaj in bodi sam vedno najpozornejši na vse ! In da se prepriča, če smo izprehod dobro porabili v telesnem in duševnem oziru, izprašuje gospod baron pri večerji dečke natanko, kje smo bili in kaj jim je pripovedoval gospod inštruktor;1 V taki šoli, dragi oče, pa še nisem bil! — No, včasih gre baron sam z nami na izprehod. Oj to so Vam mučni trenutki! Res sicer občudujem njegov spomin, ko vsaki cvetki, vsakemu grmiČju ve ime nemško in latinsko stokrat bolje nego jaz, ki sem se pred kratkim učil botanike v drugi in peti Šoli; dalje, kako zna še rudninstvo, živalstvo, tako da se nehote vprašujem: Ali so bile nekdaj tako izvrstne šole, ali je pa bil on zenijr Toda mučno, pravim, je, kadar dečki ne vedo. kar bi morali vedeti. Gorje vsakemu, ako jim je včeraj stric kaj povedal, in so danes že pozabili! Ušesa prav živo in bridko začutijo, kaj se pravi pozabljivost! Kolikrat jim očita: dečaki, vi še gledati ne znate okrog sebe, ne zavedate se, kaj vidite, kaj se godi okrog vas! — Tudi matematika pride na vrsto na izpre-hodu. Ni dolgo, kar sem bil priča temu-le prizoru: Proti večeru se vračamo vsi skupaj z gospodom baronom domov. Po poti je šlo še
(Dalje.)
1 udi trije števniki, namreč „jeden", „dva" in „sedem", dokazujejo sorodnost akadskega in turanskih jezikov: „jeden" akadski id, ostjaški it, madjarski egjr; „dva" akadski kas, ostj. kat, vogulski kit, madj. ketto; „sedem" akad. sesna,
dobro, dečki so odgovarjali razločno in pogumno na stričeva vprašanja (zakaj tudi to ostro zahteva, da je odgovor glasan, razločen, srčan, kratek). Prišli smo baš do vrtne ograje. Tu zastavi stric Emilu vprašanje: Emil, ti bi hotel imeti vsako leto 1000 gld. obresti od neke glavnice, naložene po pet odstotkov; kolika bi morala biti glavnica? Dečko je bil že truden in izmučen, da ni mogel hitro misliti; ker pa je vedel, da molčati ne sme, začel je nekaj jecljati; to pa je strica tako razsrdilo, da je dvignil gorjaČo, ki mu je služila za oporo po potu, ter zamahnil po dečkovem hrbtu. V tem hipu je v meni vse vzkipelo od jeze: že sem se hotel vreči med ubogega dečka in hudega strica, toda bilo je prepozno: gorjaČa je bila že storila svojo dolžnost na hrbtu, in po storjeni dolžnosti se je zlomila na dva kosa. Dečki so se tresli in jokali, jaz sem stal kot okamenel. In nato smo  šli  k večerji!  — —
Take so moje počitnice. Sošolci se obiskujejo, potujejo, jaz pa sem priklenjen in tako priklenjen! Naj bo, vstrajati pa le hočem, pobegnem ne. Nimam je žive duše, ki bi ji kaj potožil. S služabniki ne občujem. Kako tudi? Tako podlih ljudij še nisem našel. Tisti strežaj, ki streže pri mizi, Michel mu pravijo, Nemec, je oženjen, a že na pol jeticen, ob tem pa popoln brezverec: z nevoljo stori, kar stori, čez gospodo zabavlja, kar le more, in poleg trdi, da človek — oprostite, da zapišem besedo -— crkne ob smrti kakor žival. Prav taka je kuharica, Nemka, stara žena že, ki bi morala imeti kaj pameti, a govori ravno tako ostudno! S tako propalimi ljudmi še nisem občeval, kot so baš služabniki pri gospodi! Samo jedna služabnica, ki je pa domačinka, je poštena, hodi ob nedeljah v cerkev in je prijazna do mene. Tudi vrtnar je poštena duša, pa je tudi domačin. V tej samoti imam samo jedno željo: da bi bil že skoro prost! O zlata prostost, sedaj te bom šele znal ceniti!
Bodite mi srčno pozdravljeni!
Ivan.
mordvinski si^im, Čeremiski sim, madj. het, ujgurski sat. Fr. Lenormant, pregoreči zagovornik akadskega jezika, meni celo, da so si tudi števniki  3,  5,  6 sorodni.1)
s) Fr. Lenormant, La langue primitive de la Chaldee et les idiomes touraniens. Pariš,   1875, str. 156—159.
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.)
504
Dr. Fr. Sedej.  Klinopisni spominiki in sv. pismo.
Tudi osebni zaimki, bodisi samostojni, bodisi samostalnikom in glagolom pripeti, kažejo v navedenih jezikih iste oblike Sploh kažeta slovnica in besednjak akad-skega jezika toliko sorodnost s turanskimi narečji ; njegov duh in značaj je tako nasproten semitskim jezikom, da smemo po vsi pravici pritegniti najboljšim asiri-jologom: Oppertu, Henriku Rawlinsonu, Pin-chesu, A. H. Sayce-ju, Hommelu, Wincklerju, Lenormantu, P. Hauptu, Strassmaierju in drugim, ki uče, da so Akadci izumili klinopis in se pozneje pomešali s Semiti, naseljenimi v Babiloniji.
Ali proti Goljatu Oppertu, očetu te hipoteze, se je kmalu vzdignil mali David s praČo, namreč francoski orijentalist Jožef Halevv (torej Žid proti Židu) in nastal je med obema hud boj z uma svetlim mečem, ki traja že nad dvaindvajset let. Halevy-ju je pristopil močan oproda, učeni in ostrorezni Frederik Delitzsch, ki je zadnja leta zoper istinitost Akadcev in njih domnevnega jezika navel toliko dokazov, da se je zmaga že nagibala na stran Halčvvjevo. Kakor Fred. Delitzsch v svoji asirski slovnici uči, se-mitski Babilonci nič ne vedo o kakem sumersko-akadskem narodu ter častijo svojega boga »Nebo" kot izumitelja klinastega pisma. Mnogo ide-jogramov, ki bi bili po Oppertovih mislih akad-skega izvira, je Fr. Delitzsch razlagal kot pristno semitske.1) Ne tajimo,
da se dado nekatere   akadske besede izvajati iz semitskih.    Ce   pa   na   tak  način   odpadejo
*) Na primer »boga nebes", akadski anna-b, izvaja Delitzsch iz semitskega 'anah = nasproti biti, odtod neb6,
„akadske" besede, pade ž njimi tudi akadski jezik in naposled še akadski domnevni narod. Takozvani dvojezični teksti ali napisi, t. j. akad-
Grobovi staroperzijskih kraljev v Nakši-i
ski in ob jednem  babilonski se po Delitzschevi razlagi kažejo vedno bolj   kot   jednojeziČni   in
ki je gledajočemu   človeku   ^nasproti".    Ta   razlaga  je, kakor videti, res iz trte izvita!
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
505
sicer semitski, le pisani so na dvojen način: rabili dvojno pisavo: skrivnostno, zapleteno in idejografiČno s skrivnostno pisavo babilonskih pa navadno, profanno nalik starim Egipčanom duhovnikov,  in  fonetično z navadno pisavo, ki     ali  modernim Japoncem.1)
Nam je presneto malo do tega, kdo da zmaga v tej znanstveni pravdi, ki bo pač kmalu dogna-na vsled najnovejših izkopanin telloških in ni-purskih. Antisemitje bi se seve veselili, Če bi se naposled izpričalo, da so nomadski Semitje tudi glede na svoje pismo dolžniki tujim narodom. In to veselje jim blezo ne bo skaljeno. Po našem skromnem mnenju je najstarša babilonska pisava, ki sestoji večinoma iz podob in se Čita na sohi kralja Gudea od zgoraj navzdol, zelo podobna kitajskemu in japonskemu pismu. Znamenja najstarejših kitajskih napisov, ki so nad 4000 let stara in katera Kitajci sami naziv-ljejo „stara" (komon) ali prvotna znamenja, kažejo iste podobe (solnce, luno, goro, drevo, roko, usta. ušesa, zemljo, vodo, Človeka itd.), kakoršne nahajamo v starobabi-lonskih napisih. Sestava znamenj, n. pr. vpletava-nje, podvojenje je isto, kakor pri starih Babilon-cih. Tudi determinative, t. j. občna kazala, naznanjajoča, h kaki vrsti spada beseda, ter fonetična dopolnila obsega kitajsko-japonsko pismo. Istotako poznajo Japonci polifonijo ali različno čitanje istega znamenja. Isto znamenje pomenja japonski ki, to je drevo, ako se Čita kot pojem (idejogram) in zlog mu, ako se rabi se sklada iz zlogov. Potemtakem bi Akadci, kot glas. Različna ta izreka znamenj se da izumniki klinopisa, kar   izpuhteli kot sanjarije     po  istem  potu razlagati,   kakor   pri Asircih in
nekaterih   učenjakov   in   mesto   njih   bi   ostali             '{T,         ~      •   ,    ¦       •          , ¦               , •
>                       1                             w«*«              ') Japonci imajo dvojno pisavo : hiragana, ki se na-
starobabilonski   pismouki,   ki   so   za  svoj    jezik      vadno rabi, dasi je bolj okorna in zavita kakor k atakana.
stamu, (Drugi grob na levi je  Darija Histaspa.)
5°6
Dr. Fr. Sedej'.   Klinopisni  spominiki in sv. pismo.
Babiloncih, zakaj tudi Japonci so sprejeli svoje pismo od Kitajcev ter je svojemu jeziku prikrojili. Tudi Kitajci in Japonci spadajo k tu-r a n s k e m u plemenu kakor Akadci in Su-merci. — Iz vsega tega sledi, da bo treba Tu-rancem ali Mongolcem prisoditi lovoriko zaradi izumitve starobabilonskega pisma, iz katerega se je najbrž razvila naša moderna abeceda.
Da so Mongolci za naobrazbo jako sposobni, kdo bi tajil ? Spomnimo se, da so Kitajci že v tretjem tisočletju pred Kr. znali pisati, da so prvi iznašli smodnik in tiskarstvo, da so izdelovali svilo, porcelan in raznovrstne lake in barve tako umetno in dovršeno, da so evropski tehniki  še  dandanes za vzor.
Kar pa Fred. Delitzsch ugovarja naši hipotezi, ni nam treba pobijati, saj je začel v svoji najnovejši knjigi: „Die Entstehung des altesten Schriftsvstems" sam sramežljivo preklicavati, kar je  prej  tako iskreno zagovarjal.
H koncu tega poglavja nam je na kratkem razložiti še razne vrste klin opisja, ki so se sčasoma razvile pri Babiloncih in sosednjih narodih.
Najstarejši klinopisi, ki se nahajajo na ni-purskih spominikih, so sestavljeni samo iz Črt, predstavljajoČih kako podobo. To pismo se zove a r h a j i š k o ter je sploh najstarejše, kar jih  je  napisala človeška  roka.
Na telloških napisih starobabilonskih kraljev Bau in Gudea pa je opažati poleg podob črte z glavicami ali začetek klinov. Ta klinopis imenujejo starobabilonski. Celo mlajši babilonski vladarji , n. pr. Nabukadnezar je dal nekaj  svojih napisov začrtati s to  pisavo.
Iz starobabilonskega klinopisa se je nadalje razvil novoba bilonski, krajši in preprostejši kakor prejšnji.
Tudi Suza, glavno mesto kraljestva elam-skega, je dobilo svoj klinopis od starih Babi-loncev. Suzijski ali suzijanski klinopis se nahaja na drugi vrsti staroperzijskih trojezičnih napisov.
Asirci so svojo omiko vsprejeli od sorodnih Babiloncev in so glede na pisavo in književnost le posnemači svojih učiteljev. Zato ni asirski klinopis dokaj različen od babilonskega ter se kakor babilonski glede na čas razdeljuje   na staro- in novoasirski.
Asirski klinopis je rodil armenskega, ki se nahaja v napisih okoli jezera Vanskega, pri Erzerumu  in Ešmiadzinu.
Celo h Kapadokom je prodrl robati klinopis ob času poslednjih asirskih kraljev ter jim služil za pisavo. Našli so namreč v Kapadociji nekaj trgovskih pogodeb, pisanih z novobabi-lonskim klinopisom, a jezik teh pogodeb ni babilonski,  marveč najbrž kapadoški.
Vse doslej naštete vrste klinopisja so čudna zmes idejografične in silabične pisave.
Samo perzijski klinopis, katerega so rabili Ahamenidi tedaj, ko sta bili Asirija in Babilonija že zaigrali svojo samostalnost, sklada se iz črk. Spominiki s staroperzijskim klinopisom so raztreseni po Perziji, Suzijani, tje doli do sueškega prekopa.
V teku svojega tisočletnega obstanka se babilonski klinopis ni dosti izpopolnil. In vendar koliko narodom je rabil, koliko stoletij se je vzdržal! Kar nam je napisala starodavnost o svojih dejanjih in zgodbah, od Elama do Ka-padocije, od Armenije in Perzije tje doli do Egipta, vdolbla je ali v kamen ali opeko z neizbrisnimi klini. Dasi nam neokretna in ne-lična ta pisava ne ugaja, moramo vendar klanjati se njenim izumnikom že zaradi njene tisočletne rabe in vsestranske razsežnosti.
III. Poglavje. O  vsebini klinastega pisma.
a)   Kaj  obsegajo  staroperzijski  klinopisi ?
Dasi so nam staroperzijski klinopisi podali ključ k razvozlavi suzijskih in asirsko-babilon-skih, vendar zgodovinska znanost ni ž njimi dosti obogatela, kakor bi človek mislil. Staroperzijski napisi obsegajo zgodovinske podatke kraljev Ahamenidov počenši od Čira do Ar-takserksa Oha.
Ustanovnik staroperzijskega kraljestva, slavni C i r, je ovekovečen samo z jednim kratkim napisom, katerega ima njegov grob pri Murg-habu. „Grob stoji na precej visokem podzidju iz samega belega marmorja; podzidje ima sedem odstavkov ali pragov, na vrhu stoji mala hišica z dvostrano streho . . . Prekrasne zlate lep-šave, dragocene preproge, katere so lepšale notranjščino, so izginile, kakor tudi ostanki velikega kralja, ki je tu našel počivališče po truda-polnem življenju, le podoba njegova se je ohranila na nekem stebru z napisom: Jaz (sem) Cir, kralj, Ahamenidec." ]) Ta napis je zložen, kakor skoro vsi staroperzijski klinopisi, v treh jezikih: i. v staroperzijskem, 2. suzijskem in 3. v babilonskem  ter slove tako-le :
1.  Adam   Kuruš Kšdjathija Hachdmanišija;
2.      U      Kuras        ko            Akamanisij;
3.  Andku Kuraš     šarru       Achamanišija.v)
Na Cirovem grobnem spominiku pa je stalo nekdaj vec napisov, kakor pričata Arrijan VI., 29. in Strabon XV.,   3.
l) J. Flis, Stavbinski slogi. V Ljubljani   1885, str. 13. a) Ta trojni klinopis smo   podali  kot vzorec M na str. 3 16.
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki  in sv. pismo.
507
Čim bolj molče o Čiru perzijski klinopisi, tem bolj govore o njem starobabilonski, kakor bomo pozneje slišali.
Najbolj pa slavijo staroperzijski spominiki kralja Darija Histaspovega, drugega usta-novnika prostranega kraljestva starih Perzov. Ta veliki kralj je raztresel svoje napise od Al-venda in Perzepolja tje doli do prekopa sueškega. Na strmo behistansko steno je dal vdolbsti nič manj nego 400 klinopisnih vrst na peterih ploščah, ki oznanjujejo ,aere pere-nius' njegova slavna dela v treh jezikih. Besede njegove pa pojasnjujejo izrezane podobe, nad katerimi stoje zopet manjši napisi.1) Blizo Al-venda, v podnožju visokih snežnikov, v samotni dolini, skozi katero divja potok, je dal začrtati drugi svoj napis. Pri Suezu, blizu katerega je dal Darij prekopati nilski prekop, nahajamo dva njegova napisa. Na nekem cilindru, ki se dandanes hrani v londonskem muzeju, vidimo Darija Histaspovega, kako na vozu stoječ lovi in ubija leva.
Na obzidju, ki oklepa perzepoljske zgradbe, sta se ohranila dva Darijeva napisa, nad vratmi njegove palače v Perzepolju pa jeden.
Najbolj veličastni spominiki staroperzijskega stavbarstva in rezbarstva in ob jednem zanimivi zaradi klinastih napisov so kraljevi grobovi v Nakši Rustamu nad Perzepoljem. Ker podajemo tu sliko njihovo, je umestno, da izpregovorimo  o njih bolj na drobno.
Nakši-Rustamski grobovi so iz belkastega marmorja vsekani v podobi križa v steno, ki se vzdiguje navpik najmanj tristo metrov. Vsi štirje grobovi so izdelani po istem vzorcu iz časa staroperzijskega veliČja ter kažejo, da je perzijski zlog soroden nekaj asirskemu, nekaj pa grškemu.   Razredba in oblika jim je ta-le :
Dolenja štirjaška plošča ob vznožju je gladka. Srednja povprečna kaže lice grobnice ter je olepšana s štirimi okroglimi pilastri ali pol-stebri. Stebri stoje na sestavljenem podnožju in nosijo na vrhu perzijske kapitelje, ki se navadno sestavljajo iz prednjih delov dveh klečečih konj ali pa. kakor je videti na naši sliki, iz dveh klečečih juncev z rogom (samorogov). Med vratovoma samorogov so nastavki, na katerih sloni glavno tramovje, okrašeno ob vrhu z buticami ali petami lemezov.
Med srednjima pilastroma je vhod v grobnico. Dveri so samo navidezne, a dandanes spodaj  ulomljene.
Nad tramovjem sta dve vrsti izdolbenih podob, podobnih karijatidam, katere z rokami podpirajo dva nakitna pasova. Ob straneh teh
') Glej sliko str. 408,   ki   podaje   behistansko steno z napisi in podobami.
podob stoji po jeden slop, noseč na vrhu ležečega leva.
Nad tem nakitom je videti moško podobo, stoječo vrh treh stopnic, ki predstavlja kralja tu pokopanega. Oblečen je v široko haljo do tal, v levi drži lok, desna pa mu je stegnjena in na pol odprta. Odkrito glavo krasi lasulja, brada pa mu pada po  prsih.
Kralju nasproti je oltar s „svetim" ognjem, kvišku plapolajočim. Nad oltarjem malo na desno plava v zraku okrogla obla, t. j. solnce, izvir in simbol ognja pod   njim  plamenečega.
Kraljev obraz je obrnjen proti vshodu, odkoder vshaja solnce. Med kraljem in oltarjem plava v zraku neka zračna podoba, najbrž solnČni bog Auramazda (Ormuzd), zaščitnik Darija Histaspa. Zdi se, da sedi solnčni bog sredi kroga solnčnih žarkov, ki se izlivajo počez in navzdol. Auramazda nosi krono na glavi, desno roko pa vzdiga, kakor da bi hotel opominjati.
Na okviru, ki oklepa gorenji predel s podobami, je videti na obeh straneh tri moške podobe drugo vrh druge, oborožene s sulicami, na levi pa žalujoče — vse obrnjene proti oltarju.
Kaj je pa notri v grobnici? Ker-Porter se je bil popel ob vrvi tje gori in preiskal njene skrivnosti. Kakor on piše, je obokana grobnica vsa začrnela, bodisi od svetilnic, bodisi od ognja in dima. V njej so izklesani trije predeli s sarkofagi, neŠkam podobnimi, kateri so pokriti s kameneno ploščo. Vsak teh grobov je žal ob voglih razbit, najbrže od tatov, ki so iskali v njih dragocenosti). Ker-Porter je vtaknil skozi luknjo svečo in se ob njenem svitu prepričal, da so grobovi — kakor sploh vsi na vshodu — prazni.
Za nas pa je najzanimivejše to, da je gorenji predel med podobami ves popisan s klini. Ravno tako je tudi v srednjem predelu med stebri polno klinopisov, začrtanih od Darija Histaspa.
O  čem govore Darijevi klinopisi ?
Kakor znano, je Darij Histasp (perzijsko : Darajavuš Vištaspa) drugi ustanovnik staroperzijskega kraljestva, ki se je bilo zaradi krutosti Kambizove in uzurpacije m&ga Smerda začelo majati. Ko se je Kambiz (perzijski Kambužija) vojskoval z Egipčani in Etijopci, je zaradi zavisti in nekih sanj dal usmrtiti svojega brata Smerda, perzijski Bardija. Neki mag ali svečenik iz Medije, z imenom Gaumata, ki je bil ubitemu Smerdu popolnoma podoben, izdal se je sleparski za Smerda in zasedel perzijski prestol. Zvedevši to Kambiz, se urno povrne iz Egipta v Perzijo, umrje pa slučajno ali kot samomorilec (r) v Siriji, ko je stopal na konja
5o8
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
(1. 552.). S Kambizom je izumrlo starejše koleno Ahamenidov ter kraljestvo prešlo na mlajše, kateremu je pripadal Darij Histaspov. Kakor poroča Herodot, bil se je zarotil Darij z drugimi Šestimi velmoži perzijskimi ter usmrtil sleparja Smerda v kraljevski palači. Ali Darij Histaspov se je moral dolgo Časa boriti z različ nimi tekmeci in protivniki, predno si je ustanovil kraljestvo in zavaroval svoj prestol. NiČ manj kakor devet protivnikov je moral pobiti in zmagati v devetnajstih hudih bitkah. In o teh dogodkih govore behistanski klinopisi in podobe.
Herodot sicer pravi, da je uzurpator Smerd dobrohotno postopal s svojimi podaniki, od-pustivši jim celo davke za tri leta, ali Darij Histaspov ga že iz sovraštva slika v drugačni luči. „Tako govori kralj Darij: Bil je mož, neki mag, z imenom Gaumata (laži-Smerdes) . .. tako je ljudi nalagal: ,Jaz sem Bardija, sin Čirov, brat Kambizov.' Nato se je celo kraljestvo odtujilo od Kambiza in je prešlo na njegovo stran (sleparjevo), Perzija in Medija, kakor tudi druge provincije . . . Nato umrje Kambiz od prevelike jeze ... Ni bilo nikogar, ne Perza, ne Medca, ne koga iz našega rodu, ki bi temu Gaumati, magu odvzel kraljestvo. Ljudstvo se ga je balo zaradi njegove krutosti, da ne bi usmrtil mnogo ljudij, ki so poznali prejšnjega (t. j. pravega) Bardijo . . . Nobeden se ni upal govoriti kaj zoper Gaumato, maga, dokler nisem prišel jaz. Nato sem prosil Auramazdo ; Aura-mazda mi je prišel na pomoč, ko sem s prijatelji ubil maga Gaumato in odlične pristaše njegove. Sikatauvatiš je ime gradu, Nišaja je ime deželi v Mediji, kjer sem ga ubil in mu kraljestvo odvzel. Po milosti Auramazde sem postal kralj, Auramazda mi je dal kraljestvo, katero je bilo iztrgano našemu rodu ; to sem postavil v prejšnji stan, utrdil na prejšnjem temelju, kakoršno je bilo prej, sem je obnovil. Svetišča, katera je bil Gaumata mšg razrušil, sem dal obnoviti; kupčijo, pašnike, zemlje, katere je bil mag Gaumata ljudstvu odvzel, sem jim povrnil po rodovih. Kraljestvo sem osrečil." (Behistanski  napisi, plošča L,   11 —15.)
Za časa zmešnjav, ki so nastale v perzijskem kraljestvu po smrti Kambizovi, so izkušale mnoge dežele otresti se jarma perzijskega. Med tem, ko se je hotel v Suzijani neki Atrina polastiti kraljestva, vstane v Babiloniji in sicer v glavnem mestu Babela neki Nidinta-Bel (perzijski Na-ditabira), Češ, da je on Nabukadnezar (III.), sin Naboneda, zadnjega kralja babilonskega, katerega je bil premagal Cir. Ce je bil Nidinta-Bel res sin Nabonedov ali le kak slepar, kakor ga Darij Histaspov v svojih behistanskih napisih nazivlje,  ne da se določiti.    Vendar   ves babi-
lonski narod se je združil pod njegovo zastavo, tako, da se je moral Darij sam postaviti na Čelo svoje vojske in upor po trudapolnih bitkah potlačiti. Najprej je Darij svojega tekmeca Ni-dinta-Bela premagal ob Tigru in potem ob Ev-fratu. Nato je »babilonski kralj" pobegnil z ostanki svoje vojske v mesto Babilon. „Brž sem za njim šel v Babilon — tako pravi Darij Histaspov — in z milostjo Auramazde osvojil Babilon ter ujel Nidinta-Bela; nato sem Nidinta-Bela v Babilonu usmrtil."
To je bil zadnji poskus Babiloncev otresti se jarma perzijskega in pridobiti si prejšnjo samostalnost. Babilon, oblegan od Darija, se je vzdržal celi dve leti (520—519) in je bil osvojen le z zvijačo  Perza Zopira.
Tudi Medci so skušali pridobiti si svojo izgubljeno samostalnost in kraljestvo. „Neki Medec Fravartis (Fraortes) z imenom je vstal in je medskemu narodu tako-le govoril: ,Jaz sem Kšatrita iz rodii Uvakšatare (Kijaksara).' Nato se je Medcev rod, stanujoč po vaseh, odcepil od mene ter uskoČil k Fravartišu. Ta je postal kralj Medije. Medska in perzijska vojska, ki je bila pri meni, sta mi ostali zvesti. Nato sem odposlal vojsko; Vidarno z imenom, Perza, svojega slugo sem postavil za vojskovodjo . . . Auramazda mi je prišel na pomoč. Z milostjo Auramazde je premagala Vidarne vojska uporno vojsko z močjo." — Ali s tem Medci niso bili še konečno premagani. Taisti Čas so se uprli tudi Armenci, zoper katere je pošiljal Darij svoje vojskovodje, dokler jih ni premagal. Nato je šel sam Darij na vojsko zoper Medce. Ko je dvakrat premagani „Fravartis s svojimi zvestimi konjiki šel v neko provincijo Raga imenovano (to ime je citati v svetopisemski knjigi Juditi), sem za njim poslal vojsko, katera je ujela Fravartisa in ga k meni pripeljala; odrezal sem mu nos, ušesa in (jezik r); pri mojih vratih je bil zvezan. Vse ljudstvo ga je gledalo. Zatem sem ga dal v Egbatani (Agamatanu) na kolec obesiti, može pa, ki so bili njegovi naj-odličnejŠi pristaši, sem dal v vezi v gradu v Egbatani."  (Behist. napis plošča II.,  6—13).
Takisto je Darij odrezal nos in ušesa drugemu uporniku: Medcu Citratakmi ter ga pribil na kolec. Gotovo so te kazni jako krute, primerne onim barbarskim Časom, ali na drugi strani se moramo Čuditi veliki pobožnosti, ki veje iz teh Darijevih napisov. Kako Časti in hvali Darij svojega boga in zaščitnika Auramazdo ! Po njegovi milosti je postal kralj, z njegovo vedno pomočjo vlada kraljestvo ter premaguje svoje sovražnike. V početku nagrobnih svojih napisov v Nakš-i Rustamu (N R a, 1.) spoznava najprej svojo vero v dobrega boga:   „Moj   bog   je Auramazda,   ki   je
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
509
ustvaril to zemljo in ono nebo, ki je ustvaril človeka, ki mu je podelil prednost (pred drugimi stvarmi), ki je postavil Darija za kralja" . . . In h koncu istega napisa (N R a, 5.) prosi boga tako-le : „ . .. Čuvaj, Auramazda, vsega zla mene in moj rod in to deželo (Perzijo). Za to prosim Auramazdo. Človek! zapoved Auramazdina ti je že razodeta (namreč po preroku Zoroastru): Ne zapusti pravega pota, ne ponižaj se do niz-kosti, ne kaži se kot žival!"
Nekateri pisatelji menijo celo, da je bil Darij Histaspov monoteist in sicer Čestilec boga Auramazde. Tudi o njegovem predniku Giru se je to do sedaj v obče mislilo. A temu ni tako. Zaratustrina ali Zoroastrova vera, katera sloni na dualizmu, t. j. na veri v dobrega (Aura-mazda-Ormuzd) in slabega boga (Agramainjus-Ahriman) je bila že tristo let pred Darijem Hi-staspovim pri Perzih običajna. Mimo tega se kaže Darij v svojem perzepoljskem napisu H politeista, moleč tako-le: „Pomozi mi, Auramazda z bogovi poganskimi vred, brani Auramazda, to deželo pred napadi sovražnikov, pred nerodovitnostjo, pred sleparijo" ...Tudi Kserks, Darija Histaspa sin, govori o „drugih bogovih", ki so poleg najvišjega —  Auramazde.
Na četrti plošči behistanskih napisov- našteva Darij na kratkem imena premaganih upornikov in kraljev. . . . „Odkar so se uprli proti meni kralji, vojskoval sem se devetnajst-krat, po volji Auramazde sem njih (čete) uničil in zajel devet kraljev." Nato slede imena one nesrečne devetorice; ali izdolbene podobe vrh teh napisov ne predstavljajo devet, ampak deset upornikov. Prvi upornik, ki se vije pod nogami zmagovalca Darija Histaspovega je, kakor napisi pričajo, laži-Smerd ali mag Gaumata. Za njim stoji ob vrvi zvezan Atrina, ki je hotel biti kralj suzijanski. Naslednji je Nadintabel, ki je hotel zavladati v Babiloniji. Tretji ob vrvi je Fravartis (Fraortes), Medec, ki je izkušal obnoviti medsko kraljestvo. Četrti se zove Mar-tija, rodom Perz, ki je pobunil Suzijano. Peti je Čitratakma, ki se je kakor prejšnji izdajal za potomca Kijaksarovega. Sesti je Perz Vah-jazdata, ki je kakor laži-Smerd hotel pubuniti Perzijo zoper Darija, rekoč, da je sin Čirov. Sedmi je Araka, ki je lagal, da je Nabukad-nezar, sin Nabunedov ter pobunil Babilonijo. Osmi je Frada, govoreč, da je kralj Magijane. Deveti, z visoko, šiljasto kučmo, je  Saruka, Skit.1)
Kako razsežno in močno je bilo Darija Histaspa kraljestvo, spozna se iz števila dežel, katere si je osvojil in katerim je vladal. Kakor znano, je Darij napravil iz teh devetindvajset sa-trapij. „Tako govori Darij kralj : Te so provin-
l) Glej podobe teh upornikov na sliki behistanske stene ob vrhu str. 408.
cije, katere sem osvojil jaz zunaj Perzije. Jaz sem je podvrgel svoji oblasti. Dajale so mi davek, kar sem jim ukazal, to so zvršile natančno; moj zakon so izpolnjevale: Medija, Suzijana, Partija, Arija, Baktrija, Sogdijana, Horazmija (Huvarazmija), Saraka, Arahozija, Satagidija, Gandara, Indija, Saki (Skiti) Amirgijci, Saki strelci z lokom, Babilonija, Asirija, Arabija, Egipet, Armenija, Kapadocija, Sparda (Lidija ?), Jonija, Saki (Skiti) prekmorci, Skudri (v Tra-ciji), Jonci kitonosci, Put (Libija), Kosejci (Ku-šitje?), Mačija (v Arabiji ali pa Maksi v Libiji), Karka (KapjnjSiov = Karthago ali pa Kolhida)." NRa, 3.
Darij Histaspov ima zasluge tudi za Egipet, ker je dovršil stari prekop, ki je vezal Nil z Rdečim morjem.
Že največji izmed Faraonov Ramses II. je bil začel ta prekop zaradi pomorske trgovine, nadaljeval ga je Faraon Neho. dovršil pa Darij Histaspov. To pričuje sueški klinopis b, št. 3, ki tako slove: „Kralj Darij tako-le govori: Jaz sem Perz in sem si s pomočjo Perzov osvojil Egipet. Dal sem ta prekop prekopati od reke Nila z imenom tje do morja, ki prihaja od Perzije sem (t. j. Rdeče morje)". — To potrjuje tudi Herodot Hist. IV. 39 pišoč v latinski prestavi: in sinum arabicum, in quem Darius fossam ex Nilo duxit; in II. 158: Psammiticho vero in Aegvpti regnnm successit filius Necos. Hic primus fossam aggressus est ducere in Ery-thraeum mare ferentera, quam deinde Darius Persa iterum effodit, cujus longitudo est 4 die-rum navigatio, latitudo autem tanta, ut duae naves remis agitatae simul navigare possint.
Ker se je ta prekop sam ob sebi zasipal, kakor tudi dandanes sueški, sta ga morala pozneje obnavljati Ptolemej II. (Filadelf) in cesar Trajan. Dandanes je popolnoma zanemarjen ter se ne rabi več.
Že iz navedenih napisov se razvidi moralna in fizična krepost tega perzijskega samodržca, velikanskega v svojih poskusih in  delih,  skrb-
Iz domovine. X. (Sličica Barage.)
5io
Književnost.
nega za obstanek svojega ogromnega kraljestva in za večni svoj spomin. Na koncu svojega behistanskega napisa klice boga Auramazdo za pričo, da je povsem resnično pisal in pripominja, da je nalašč izpustil mnogo svojih slavnih del, da ne bi kdo, ČitajoČ toliko ogromnih reČij, menil, da so —- laž. Naposled se zagrozi tako-le: Kdor bi poškodoval te napise in podobe, vniči naj ga Auramazda, proklet bodi njegov rod in vse, kar bi hotel storiti,  naj bog podre!
Kakor je bil Kserks proti svojemu velikemu očetu le pritlikavec, tako so tudi njegovi napisi le kratki, brezmiselni in umišljavi. Razkošni Kserks se v njih le hvali in posnema zlog svojega očeta Darija, katerega napise je dovršil. Največ Kserksovih napisov se nahaja na ostalinah njegove palače v Perzepolju, kjer so stale tudi palače Darija Histaspa in Arta-kserksa Oha. Največja dvorana v njih je bila takozvana »dvorana sto stebrov" ali „dvorana prestolov". Se dandanes se Čudijo tem ostankom staroperzijske umetnosti, kakor n. pr. marmornim stopnicam, velikanskim portalom, dolgim stebriščem ter z reliefi in klinopisi okrašenim ploščam.
Na zapadni strani Kserksove palače1) so našli napis  G,  kateri tako-le slove:
')  Sliko podamo prihodnjič.
Slovenska književnost.
Popotnikov koledar za slovenske učitelje — i8g? —¦ s popolnim imenikom šolskih oblastnij, učiteljev, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Ju^no-Stirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v ^ačetku šolskega leta i8g6—gj. IX. leto. Sestavil Mihael J Nerat, nadučitelj in urednik Popotnikov v Mariboru. V Gorici. Tiskala in ^alo^ila „ Goriška Tiskarna" A. Gaberšek. i8q6. — O tem koledarju, ki izhaja z malo izjemami vsako leto, poročali smo že večkrat. Ker je založniku ostalo še mnogo izvodov nerazprodanih, opozarjamo na ta jako rabni koledar vse učitelje in dostavljamo, da se mu je cena  znižala na i gld. za izvod.
Hrvaška književnost.
Knjige Matice Hrvatske. Prievodi grčkih i rimskih klasika. Sve^ak l3. Virgilova Eneida. U Zagrebu. Tisak Karla Albrechta (Jos. Wittasek). l8q€. — Ciena za članove Matice Hrvat, i for., knjižarska ciena i for. 50 novč.  — Enejido je pre-
Kserks, veliki kralj, kralj kraljev, Darija kralja sin, Ahamenidec.
Drugi  Kserksovi napisi so še bolj bombastični.
Poleg teh napisov se nahajajo še manjši, začrtani od poslednjih kraljev staroperzijskih, n. pr. Artakserksa I., Darija II., Artakserksa Mnemona in Oha, katerih vsebina je malo važna.
Citatelj je gotovo že opazil veliko razliko med staroperzijsko in grško pisavo lastnih imen. Grški pisatelji so popačili skoro vsako tuje ime. Stari Perzi se v napisih ponosno imenujejo „Arijce" ali A.rce in zaradi tega se nazivlje v širšem pomenu njih dežela Eran ali Iran, staroperzijski airjana. Perzijsko Arija, staro-babilonsko airja, sanskrt. arya = Arijec po-menja po Fr. Spiegel-u „wurdig", po K. Kosso-viczu pa „strenuus, nobilis". V indijskih vedah se daje to ime ljudstvu, pečajočemu se z živinorejo in poljedelstvom, ki je z iranske planote vdrlo v Indijo in vtisnilo svojo brahmansko vero in sanskrtski jezik prvotnim prebivalcem. Zato je ostalo to častno ime trem višjim kastam (brahmanom, vojnikom in poljedelcem). V najnovejšem Času pa so Antisemitje (ne ravno prav) jeli Arijce in Arce, t. j. „čestite" nazivati vse indoevropske narode.                        (Dalje.)
vedel dr. F. Maretič, uvod in opombe napisal Ko-loman Rac. Dr. Maretič je sedaj brez dvoma najboljši hrvaški stilist. Izvrstno je že prevedel Home-rovo Odisejo leta 1882., Ilijado leta 1883. in sedaj Enejido. Prevod je natančen, a vendar teko hrvaški heksametri neprisiljeno, slobodno. Napak nisem zapazil. Jedino, kar mi ne ugaja, je pisava pesnika Enejide. Gospod prevajalec piše Virgil, a sedaj je že dognano, da je prava pisava Vergiiius. Tudi uvod je skrbno napisan in bo čitatelju olajšal razumevanje Vergilove muze, zlasti pa eklog, katere pridejo na vrsto v II. delu. — Zanima morda koga, če povemo, da pripada Dr. Maretič v slovstvu oni struji, ki hoče poravnati in zjednačiti različice med pismeno hrvaščino in srbščino, n. pr. oblike dajal-nika in orodnika množine moških in srednjih imen so pri Hrvatih bolj navadne na om, (oz. em), pri Srbih na ima. Maretič piše rajši (če vedno, nisem mogel določiti) ima, n. pr. takoj str. 3.: u pošlima, ratnima itd. Hrvatom častitamo, da so že toliko klasiških del presadili na svoja tla. In mi? Zakrijmo si obraz! Upajmo pa, da se začnemo i v tem oziru gibati. Saj priprave se delajo; slovar, čegar del (črka N do nescio) je neumorni g. prof. VViesthaler objavil   na  pokaz  v letošnjem izvestju ljubljanske
Književnost.
534
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.) (Dalje.)
b)  Kaj  obsegajo  asirsko-babilonski klinopisi?
l osestrimski državi, cvetoči v starodavnem Času ob bregovih Tigra in Evfrata, namreč Asirija in Babilonija, sta si v marsičem podobni a tudi različni. Oba naroda sta bila seraitskega pokolenja in sta govorila skoro isti jezik. Klinopisni spominiki nam kažejo Babilonce, stanujoče v rodovitni planjavi med južnim Tigrom in Evfratom, bolj miroljubne, goječe znanosti in pospešujoče občo človeško kulturo. Asirci pa so bili že zaradi goratih krajev, v katerih so stanovali, bolj divji, smeli in bojeviti. Bojevaje se z divjimi zvermi, posebno levi, in z bližnjimi narodi, niso imeli Asirci Časa ne volje pečati se resno z znanostjo in umetnostjo, zatorej so si izposodili od svojih babilonskih sosedov to, kar so bili oni do tedaj na tem polju pridelali. Asirska vojniška država je prav diplomaticno porabila pridobitve babilonskega uma za svoje državne namene. Med tem, ko so v Babiloniji duhovniki, jedini izobraženci, vplivali na javno življenje in na razvitek vse naobrazbe, je pri Asircih kralj sam vodil vse žitje in početje, ne samo vojske in politiko nego tudi znanosti. Asirski kralji so dali prepisati starobabilonske knjige ter jih zbirali v arhivih in knjižnicah. Državne listine in druga bolj važna pisma so začrtali na ilnate prizme, cilindre in stožce ter so je —¦ k naši sreči — v več izvodih vzidavali v temeljne vogle svojih palač in templov. A to so se naučili od Babiloncev; zakaj tudi ti so imeli poleg templov arhive n. pr. v Babilonu pri Esagili, Sipparju in drugod. Da so tudi Babilonci zbirali popisane ploščice in plošče ter ustanavljali knjižnice, dokazuje zbirka plošč, katero je našel Anglež Loftus pri vasici Senkereh, po mislih Jurija Smitha — najstarša babilonska knjižnica.1) Senkereh zavzema mesto stare stolnice Larsa, ki je nekdaj imela imeniten tempel, solnČnemu   bogu   posvečen.  — Bolj   kakor na
') Ta knjižnica obsega te-le stroke: i. mitologične plošče: imenike bogov, njih lastnostij in naslovov. — 2. Slovniška dela, zapiske in razlago besed. — 3. Matematična dela; račune, tabele, kubične in kvadratne korene, mere. — 4. Astronomijo, astrologijo in vedeževanje. — 5. Legende in kratke zgodovinske napise. — 6. Razne cilindre z zgodovinsko vsebino, med temi cilinder ela-mitskega kralja Kudur-Mabuka, vladajočega okoli 1. 2280. pr. Kr. — 7. Zemljepisne tabele, zapiske mest in dežel. — 8. Pravna pisma o kupu in zameni, testamente in dolžna pisma. George Smith's Chaldaische Genesis. Auto-risirte Uebersetzung v. H. Delitzsch. Leipzig, 1876, str. 31.
domaČih tleh se je ohranila babilonska učenost pri Asircih, kamor je bila prešla z vlado in oblastjo tudi književnost starih Babiloncev.
Najstarejše asirsko mesto in ob jednem središče književnosti s knjižnico je bilo Aššur, dandanes Kileh Sergat ob Tigru. Najstarejši spominiki tega mesta so po Jurija Smitha mnenju iz 1. r 500 pr. Kr. Ker pa je bilo to deželno mesto preveč na jugu izven Asirije, so prenesli asirski kralji svojo stolnico bolj proti severu. Salmanasar I. okoli 1. 1300 pr. Kr. si je izbral K a 1 a h (Kalhi), dandanes Nimrud, za svoje prestolno mesto. Pozneje je Kalah skoro propadla, ker jo je Assurnasirpal (885—860) obnovil in v nji ustanovil knjižnico. Njegov sin in naslednik Salmanasar II. (860—824) si je oskrbel iz Babilonije knjig, katere so asirski pisci prepisali in uvrstili v kraljevsko knjižnico. Naslednji kralji: Ramman-nirari III. (811 do 782), Assurnirari (754—745), Tiglatpileser III. (745—727) (svetopisemski Ful), posebno pa junaški Sargon (722—705), ustanovnik zadnje in najslavnejše dinastije asirske, so to knjižnico pomnožili deloma z asirskimi izvirniki, deloma z babilonskimi prepisi. Senaherib, sin Sargonov, jo prenese v N i n i v e , katere si je izbral za svojo stolnico in olepšal z velikimi stavbami. Ta kraljevsko-narodna knjižnica je pod njegovimi nasledniki vzrastla v ogromno zbirko. Največje zasluge zanjo pa si je pridobil Assur-banipal (669—625) ali Sardanapal grških pisateljev, največji med asirskimi vladarji, slaven po svojih smelih ekspedicijah in neštetih zmagah, Še slavnejši pa zaradi svoje v resnici kraljevske darežljivosti, katero je naklonil tej knjižnici. On jo je obogatil bolj ko vsi drugi kralji in njegovi skrbi se nam je zahvaliti, kar dandanes vemo o babilonskem bajeslovju, o stari zgodovini in o drugih bolj važnih stvareh. Njegovi agentje so zbirali povsod popisane plošče, je nosili v Ninive ter tam prepisavali. Po tem potu so romali literarni zakladi starih babilonskih mest v asirsko prestolnico, ki je nekaj Časa tekmovala celo s slavnim Babilonom.1)
Kakor smo rekli, Asirci niso bili izvirni in iznajdljivi v dušnem obziru. Temelj in bistvo svoje naobrazbe so dobili od Babiloncev. Vendar so v nekaterih strokah svoje učitelje celo prekosili in so s tem sami bili učitelji svojim azijskim in grškim sovrstnikom in  potomcem.
') George Smith op. c. p. 32—34.
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni   spominiki in sv. pismo.                                            535
To velja^ posebno glede na stavbarstvo in rez-barstvo. Citatelj naj si ogleda le par slik asirskih palač z ogromnimi krilatimi biki ob portalih, z prostranimi dvoranami, okrašenimi z izvrstnimi ploščatimi reljefi (bas-relief), ki predstavljajo živahno življenje Asircev, javno in zasebno, in prepriča se o zmagi asirskega uma nad babilonskim. Tudi kar se tiče steklenin, katere Botta primerja beneškim in češkim, nadalje izvrsmega vezenja in tkalstva, ki je videti na asirskih okusnih oblekah, so Asirci prekašali Babilonce.
Ali Čas je že, da razložimo, kaj obsegajo asirsko-babilonski  književni  spominiki.
Med raznimi klinopisnimi teksti zavzemajo prvo mesto pripovedke o stvarjenju sveta, tako imenovane „legende o genezi" (Genesisle-genden), ki so čudovito sliČne in sorodne svetopisemskim. Mimo teh imamo cele vrste plošč različnega mitologičnega obsega, kakor legende o bogovih in njih Čudnih delih, n. pr. kako je obiskala boginja I š t a r , kaldejska Venera, podzemeljski svet (Hollenfahrt der Istar), kako se je bojeval bog Bel-Merodah s pošastjo Tiamat, kako tisti bog roma po svetu in zmaguje vpliv sedem slabih duhov, legende o delih Dibbare, boga kuge itd. Najobsežnejša in najbolj zanimiva pa je zbirka pripovedek o narodnem kaldejskem junaku z imenom Izdu-bar, ki bi se po mnenju asirijologov imet na-zivati svetopisemski Nimrod, „krepak lovec pred Bogom". (Gen. X., 9.) Ta narodni epos obsega celih dvanajst plošč, katerih poslednji dve nam podajeta kaldejsko legendo o potopu, oni sv. pisma malone popolnoma podobno.
Med asirskimi spominiki, katere so novejši Čas razvozlali, se nahajajo tudi molitve, pesmi in himne bogovom v čast, katere nekateri na-zivljejo »babilonske spokorne psalme". Ali podobnost med babilonskimi in hebrejskimi psalmi je samo formalna. V obeh je opažati takozvani parallelismus membrorum in nekatere izraze in podobe, ki so lastne vsem semitskim narodom. Posebno bogata je književnost Asircev in Ba-biloncev babjeverstva, vedeževanja in magije, kakor to zahteva že njih mnogoboštvo.
Kaldejci so od nekdaj sloveli kot najboljši astronomi in astrologi starega sveta. Klino-pisci so nam zapustili nekaj obsežnih del, ki razpravljajo o zvezdnatem nebu in o tolmačenju nebeških znamenj. Jurij Smith pravi, da so imeli Asirci in Babilonci veliko delo o astronomiji, obsegajoče več kakor sedemdeset plošč. Drugo delo, ki je blezo iz časa prvega kralja akadskega, Sargona namreč, pa uči, kako je treba tolmačiti nebeške prikazni in znamenja.1)
*) George Smith, op. c. p. 35
Učeni jezuvit P. I. N. Strassmaier, ki se že dolgo peča z babilonsko astronomijo, je našel in raztolmačil sistematičen posnetek neke naučne knjige o astronomiji in astrologiji, ki se je najbrž rabila v Borsipi, predmestju babilonskem, imenitnem zaradi templa E-zida, v katerem se je Častil bog Nebo, „nadzornik nebes in zemlje", „izumitelj pisma". To knjigo je pisal neki Bel-ake-iddin v Borsipi l. 138 pr. Kr. Vredno je, da navedemo ob kratkem vsebino te knjige z besedami  Strassmaierjevimi:
„Wie fast alle astronomischen Texte be-ginnt es mit: .ina amat Bel u Bilti-ia purussu' (gemass dem Worte des Bel und der Beltis), behandelt dann die Bedeutung des Sommer-und VVinter-Solstitium, der Tag- und Nacht-gleiche im Friihling und Herbst, den Zusammen-hang der Orakel mit dem Vollmonde, den Einfluss des Mondes und der Sommerhitze auf den Krankheitszustand der Menschen und die Beschvvorungen zur Heilung der Krankheiten, die verschiedenen Opfer im Friihlinge und im Herbste, und die Bedeutung des heliakischen Auf- und Unterganges des Sirius und des Sternes Shugi. In Verbindung mit diesen Him-melserscheinungen stehen die verschiedenen Feste : die Trauer im Hochsommer ftir Tham-muz, die Klage ftir die abnehmende Sonne, die Trauer im Winter fiir das Verschwinden der Vegetation, die Feste ftir Marduk beim VViedererscheinen der Vegetation im Frtihlinge, die verschiedenen Ceremonien beim offentlichen Gottesdienste, bei denen die Heilpflanzen, die Amulette (abnu), die verschiedenen Holzarten, die Getreidearten u. s. w. eine bedeutende Rolle spielen. Angereiht werden hier auch die Vorher-bestimmungen aus den verschiedenen heiligen Vogeln, die in den Tempeln gehalten wurden. Eine vollstandige Erklarung des ganzen Textes fordert noch eingehendere Studien ; doch sehen wir hier zum erstenmal schon jetzt die eminent astronomische Bedeutung der beiden Haupt-tempel von Babvlon : Bit-Saggil und Btt-Zida." *)
Stari Babilonci so znali preraČuniti mrk-nenje lune in so opažali mrknenje solnca. In kar je najbolj zanimivo — Babilonci so prvi razdelili ekliptiko ali solnčno pot na dvanajst delov in so te dele zaznamili z onimi dvanajstimi nebeškimi znamenji, katere vidiš v vsaki pratiki. Da je zodijak ali zverinski krog babilonskega izvira, slutili so nekateri že prej, kot gotovo pa so to dokazali Epping, Strassmaier in Jensen. Imena nebeških znamenj so bila pri Babiloncih uvedena  že 3000 let pr. Kr., Jensen
*) Neue babylonische Planetentafeln von Jos. Epping S. J. und J. N. Strassmaier S. J. v „Zeitschrift fur Assy-riologie", herausgegeben von G. Bezold (Sept. 1891) VI.,  216.
536                                           Dr. Fr. Sedejl  Klinopisni spominiki in sv. pismo.
je vrh tega dokazal, da slone posamezna imena     čnosti    in   skrbnosti   starobabilonske   astronO' nebeških znamenj na babilonskem bajeslovju.1)     mije.1)
Dasi so strokovnjaki le malo preiskali to babilonsko stroko, vendar to malo zadostuje, kakor pravi trezni asirijolog H. Winckler, da nas navda z največjim spoštovanjem do natan-
Da starobabilonska astronomija Še dandanes na nas vpliva, dokazujejo tudi imena dnij našega tedna, sloneča na imeniku babilonskih planetov.  Ta-le obrazec stvar razjasnjuj:
Imena   dnij   v   tednu
Latinski
Soliš dies Lunae dies Martis  dies Mercurii dies Jovis dies Veneris dies Saturni dies
Taljanski
Nemški
Lunedi
Martedi
Mercoledi
Giovedi
Venerdi
Sonntag Montag Dienstag
Donnerstag
Freitag
Sonnabend
A ngleški
Sundav
Mondav
Tuesdav
Wednesday
Thursdav
Fridav
Saturdav
Imena babilonskih planetov.
Solnce Luna
Nergal (Mars) Nebo  (Merkur) Marduk (Jupiter) Ištar (Venus) Ninib  (Saturn)
Kar se tiče štetja Časa, računali so Babi-lonci v navadnem življenju po mesečnih letih, poznali pa so tudi astronomicno solnČno leto (365V4 dnij). Da bi nastalo razliko med mesečnim in solnčnim letom poravnali, pridevali so dvanajstemu, kakikrat tudi šestemu mesecu, takozvani prestopni mesec. Za vlade perzijske so prišla babilonska imena mesecev v rabo v celi sprednji Aziji in tudi v Palestini. Judovska imena mesecev so potemtakem babilonskega; izvira in se babilonski ravno tako glase" kakor pri Judih. Tudi pri Babiloncih je bil Nisan prvi mesec v letu.
Babilonski dan se je raztezal med dvema solnčnima vshodoma. NoČ so delili na tri „straže" (vigiliae) : „stražo vshajajočih zvezd", »srednjo" in „jutranjo stražo". Takisto He-brejci.  (Primeri knjigo  Sodnikov VIL,   19).
Matematika starih Babiloncev kaže prav spretno združenje decimalnega in duodecimal-nega sistema. Številka 60 (sos) jim je bila najvišja desetica; za drugo višje osnovno število so postavili 600 (ner), za najvišje pa 3600 (sar). Dve matematični tabeli, katere je Loftus leta 1854. našel v Senkeri, podajejo potemtakem te-le jednaČbe:
Sos.
43  + 2I
45   +    4
46   + 49
49   +  36
50   -+-  25
Jednojke     Sos.
5i
Jednojke
5*' 533
542 552
1 4-   4	= 4J
2+5	= 53
3  +  36	= 63
5  4- 43	= 73
7 + 32	= 83
Pri modernem metričnem sistemu, ki je došel s Francoskega, se hvali, da vse njegove mere in uteži slone na isti meri za dolžine. A taisto moramo hvaliti pri Babiloncih. Podlaga babilonskim meram je bil vatel, dolg 525 mm. Ta vatel so delili na 60 Črt, katere se ujemajo s 60 minutami stopnje. Vatel, množen s 360, t. j. s številko krogovih stopenj, dal je stadij = 189 metrov, mero za hojo. To isto načelo  so  izvedli  pri  utežih.2)
Tudi razdelitev kroga 360 stopenj, stopnje v 60 minut in minut v 60 sekund izvira iz Babilonije. Judje starega zakona , ki nimajo razven vere ničesar izvirnega, so si tudi mere in uteži izposodili od drugih narodov in sicer nekaj  od Egipčanov,   nekaj, pa od Babiloncev.
Zaradi mnogoštevilnih ohranjenih spomi-nikovnam je babilonsko pravosodje in poslovodstvo bolj znano, kakor kaka druga stroka. Neštete plošče iz opeke, obsegajoče sodne odloke, trgovske pogodbe in druga civilnopravna pisma pričajo, da je bilo pravoznanstvo v onih starih časih zelo razvito in da je že tedaj gospa „pravica" ravno tako rada pisala kakor v našem Času.
Sodišča in uradnije so bile dobro urejene kakor v katerikoli omikani državi. Samo ob sebi se umeva, da se je tako razvito pravo-' sodje opiralo na pisane postave ali na zakonik. In res, čas nam je ohranil nekaj zbirk babilonskih zakonov, iz katerih   se  razvidi,   da so
') Primeri F. Miirdter-Fr. Delitzsch, Geschichte Ba-byloniens und Assvriens, Stuttgart  1891, str. 67—68.
*) Hugo Winckler, Geschichte Babiloniens und Assvriens, Leipzig  1892, str. 73.
2) Primeri: Miirdter-Delitzsch, tam str. 66.
538
Fr. S. Lekšel Ilija Okrugič.
bili razdeljeni v serije, serije pa v paragrafe. Ce je babilonski sodnik kako stvar razsodil, navedel je najprej začetne besede doticne postave, na podlagi katere je sodbo izrekel. Iz pocetka so bile postave pisane v sumerskem jeziku, pozneje so jim dodali še semitski prevod.1) Sploh se je v starih Časih precej rabil sumerski jezik ko v srednjem veku latinski, dokler ni izumrl.
Vsako bolj važno listino so pisali Babilonci po dvakrat in sicer tako-le : Ko je bila plošča s klini popisana, pokrili so jo z novim ovojem ilovice in napisali nanj Še jedenkrat vsebino notranje plošče. Samo na zunanji ovoj so udarili sodnik in priče svoj pečat Babilonski pečat je imel navadno podobo cilindra iz dragega kamena ali kovine. Tak pečatni cilinder so zavrtih Čez dotiČno ploščo — za podpis. Kdor ga ni imel, je pa vtisnil v ploščo svoj — noht! Taista navada je bila pri  Asircih.
Babilonci so imeli natančno določene postave o premakljivem in nepremakljivem blagu, o sužnjih, o kupu in prodaji, o zameni in zastavi, o posojilu in povraČevanju denarja; nadalje o ženitbi in zakonski ločitvi, o posinov-ljenju in podedovanju. kakor sploh to zahteva vsaka dobro urejena država. O ostrosti babilonskih zakonov zadostuj ta konkretni vzgled : „Ce žena svojega moža sovraži in govori: ,Ti nisi moj mož', naj jo vržejo v reko" ; in zopet: „Ce mož govori svoji ženi: ,Ti nisi moja žena', naj plača pol mine srebra." — Ta zakonska postava je res orijentalna ! Ženi je ob tem obziru vse najostreje prepovedano, a možu niti polovica ! Ravno tako kakor nekdaj Judom in dandanes Mohamedancem.
Ženitbeno pravo2) starih Babiloncev se je v nekaterih točkah vjemalo z judovskim in je povsem določno.
Ce se je hotel oženiti sin, moral je najprej oce dati dozvolo ter vpričo zaročencev in državnega uradnika s svojim pečatom podpisati že-
') H. Winckler, tam, str. 71.
2) G. Maspero,   Histoire   ancienne des peuples del' Orient classique. Pariš,  1895, I., str. 734—741.
nitbeno pogodbo. Nevesto je bilo treba kupiti z denarjem. Na drugi strani pa je tudi ona morala prinesti ženinu primerno doto, katero so njeni sorodniki pomnožili še z darovi.
Seveda se je tudi o doti napravil zapisek na opeko in sicer v trojnem izvodu. Ce sta si bila zaročenca na isti stopinji ugleda in blagostanja, smela je nevesta oziroma njeni stariši terjati od bodočega soproga, da se zapriseže, da ne^ vzame še kake druge žene, dokler ona živi. Ce bi mož prelomil zakonsko zvestobo, bila bi žena po pogodbi prosta in bi morala dobiti še odškodnino. To pa ni veljalo o suž-njicah, te so se štele kot brezvoljno blago svojega gospodarja. Babilonci so imeli mnogo sužnjev, vsaka hiša po jednega do dva. —- Zaroka se je slavila istega dne, ko je bila ženit-bena pogodba gotova. Ženina so vlekli slovesno v hišo neveste, kjer so se vršile ženitbene slovesnosti. Naslednji dan je zahvalni dar posvetil zvezo porocencev ter očistil njih bivališče zlih duhov.
Zakon se je razrešil ali s smrtjo ali pa vsled ločitve. Mož je imel pravico zavreči ženo, rekoč: „Ti nisi moja žena!" Moral pa ji je vrniti vsoto, ki je dosezala vrednost dote. Nato jo je poslal nazaj njenemu očetu s pismom, ki je izjavljalo ločitev zakonske zveze. Preše-stnici so odsekali  glavo z mečem.
Bogatejše in plemenitejše ženske pa je varoval denar moževe samovoljnosti, zakaj z imovino, katero so prinesle v hišo, so smele postopati prostovoljno. Mož je užival le sadove ženine dote, a ni smel razpolagati ž njo kakor s svojo lastjo. Ce je mož umrl ali zapodil ženo, dobila je celo doto nazaj, v drugem slučaju pa še odškodnino. Zato so se Babilonci varovali zapoditi bogato ženo.
Sicer pa so bile ženske pri Babiloncih proste in neodvisne kakor pri Egipčanih ali Grkih. Smele so hoditi po trgih in ulicah, ne da bi morale obraz si prikrivati.
Ce zakon ni rodil otrok, so Babilonci po-si no vi j ali otroke svojih znancev, prijateljev ali ubožnejših sorodnikov, ki so morali v to dovoliti vpričo dotičnega uradnika.       (Dalje.)
Ilija Okrugič.
(Nekrolog.   —  Napisal Fr. S. Lekše.) INisem  si mislil,  da bom temu  možu, ka-     sebno Slovencev. Tega sem imel opazovati pri-
terega ime ima ta članek, kdaj pisal nekrolog. A hvaležnost me veže, da mu med Slovenci zapišem nekoliko vrstic v spomin. Zakaj Okrugič je bil velik prijatelj vseh Slovanov   in   še po-
liko pred štirimi leti, ko sem ž njim prepotoval Dalmacijo, Hercegovino, Bosno in sem šel ž njim skoz Srem preko Fruške gore na njegovo župnijo.    Na   žalost,   da   ga je letos   pokosila
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni  spominiki in sv. pismo.
571
zevanju največ naše društvo, naša „Pobrati-mija". Danes, predragi pobratimi, je jedno leto, kar smo jo ustanovili, danes obhajamo prvo obletnico. Ponos in radost nas morata navdajati, ko se oziramo nazaj na plodonosno preteklo leto. —
Tu je naštel Samo vse, kar smo storili važnega lansko leto v društvu, koliko spisov napisali, koliko govorov govorili, koliko sej sedeli.  Potem  pa je nadaljeval:
To je v velikih potezah delovanje našega dijaškega društva v preteklem letu ; koliko je pridobil vsak posebe, ne omenjam, saj vsak ve in čuti. Storilo bi se bilo brez dvoma še mnogo več, ako bi ne bilo toliko ovir. Koliko zaprek so nam stavili vnanji sovražni elementi! Si parva licet componere magnis — kakor prvi kristijanje (učimo se sedaj ravno o preganjanju kristijanov pod rimskimi cesarji, zato je menda rabil Samo to primero !) po katakombah, tako smo si mi morali vedno iskati skrivališč, da ubežimo bistremu pogledu sovražnikov; zakaj ako nas bi bili zalotili, odnesli nam bi bili „Pobratimijo". Zato smemo biti danes tembolj veseli, da smo se srečno ognili vsem pečinam, ki so nam pretile, da nam razbijejo to mlado ladjo našega društva ter da smo priveslali tako daleč.
Ne bom vas, pobratimi, vspodbujal danes k marljivemu nadaljnjemu delovanju, niti vas navduševal za naše vzvišene vzore, po katerih hrepeni „Pobratimija": danes vam polagam na srce le jedno stvar, stvar prvo in najvažnejšo, predragi pobratimi — bodite zvesti zlatemu svojemu imenu! Pobratimstvo, kako
(Dalje.)
Med zgodovinskimi spominiki nam je najprej poštevati imenike in kronike asirsko-babilonskih kraljev, dasi so se nam ohranile le v odlomkih.
Kar se tiče Babilona, imamo imenik kraljev prve in druge babilonske dinastije (2399—1726) in še neki nepopolni imenik, segajoč od prve babilonske dinastije do asirskega kralja Assurbanipala (626).
Izmed babilonskih kronik, ki poročajo suhoparno dogodke za vlade posameznih kraljev ter se druga za drugo dopolnjujejo, nekaterikrat pa tudi  nasprotujejo, so sosebno tri:
1. najstarejša iz Assurbanipalove knjižnice, ki sega noter do mitičnih Časov Babilonije ;
lepa si ti jugoslovanska šega, da ti ne dobim jednake v zgodovini! VeČ nego rodni brat je pobratim pobratimu, imetje in življenje je pripravljen dati zanj ob vsakem trenutku ; sveto je vedno to ime; čast in poštenje izgubi, kdor oskruni to ime. — Bodimo torej res pobra-timsko odkritosrčni drug drugemu! Odkrito si razodevajmo svoje misli! ProČ z napuhom, ki uničuje vsako družbo, proč z zavistjo, ki je nevredna mladine, proč z lenobo, od katere naš narod ne bo imel koristi, proč z vsako grdo strastjo, ki jemlje človeku zdravje, veselje do dela, zmožnosti; naše srce naj pozna le eno strast, najčistejšo strast: ljubezen do Boga in domovine! Potem, pobratimi, bo svet strmel in občudoval naša dela! Tudi  nam velja:
Značajen  sam,  še  v ljudstvu  značaj Oživljaj, goji,  in  krepčaj ! Na to  mi  prvo skrb  obračaj, To naša je naloga zdaj !
Da, to je naša prva naloga, temelj vsemu našemu početju sedaj in v prihodnje! Oj, da bi le te iz srca govorjene besede vzbudile odmev v vaših srcih, pobratimi! —¦ V nadi, da se to zgodi, kličem iz prepolne duše :
Naj  čuje zemlja in nebo itd.
Vstali smo in navdušeno peli Jenkovo „Po-bratimijo." — Čvrsto se razvija, kakor vidiš, naše društvo, a gledati pa le moramo, da ne pademo  v  „ajmoht".
Tvoj
Ivan.
2.   druga, obsegajoča malo dobo od Nabu-nazirja ali Nabonassarja do SamaŠ-šum-ukina (747—668) (Samuges), kateri se je kot namestili kralj babilonski uprl svojemu bratu in kralju Assurbanipalu, a bil premagan in po babilonski  šegi v peči  sežgan ;
3.   najbolj zanimiva in obširna je kronika o poslednjih letih Nabonida, zadnjega kralja babilonskega   in   o   Giru,   osvojitelju   Babilona
(538).
Kakor je razvideti iz navedenih spominikov, pogrešamo pri Babiloncih toli zanimive in obsežne kraljevske napise, ki krasijo asirske palače in so nam glavni vir njihove zgodovine. Babilonski kralji kar molče- o svojih vojskah in zmagah, k večjemu so grade temple in pa-
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.)
572                                      Dr. Fr. Sedejl Klinopisni spominiki in sv. pismo.
lače dali na ilnate plošče vtisniti ime in naslov svoj ter dotiČne zgradbe namen. Tako se na primer večkrat čita na žgani opeki, najdeni med podrtinami starodavnega mesta Ur- a, tale napis „Ur-Gur, kralj urski, graditelj templa bogu mesecu (v Čast)." Tudi popisane cilindre in prizme so v več izvodih — ravno tako kakor dandanes — vzidavali v vogle templov in palač.
Obilnejše nam teko viri asirske zgodovine.
Najprej nam je imenovati kanon epo-nimov. V Asiriji so namreč datovali vse zasebne in javne listine po arhontih ali najvišjih uradnikih, ki so po jedno leto bili vladi na Čelu. Taisto je bilo v navadi pri Atencih, ko so bili kraljevsko Čast in oblast odpravili, in pri rimskih konzulih za Časa cesarstva. Po tem najvišjem uradniku so Asirci imenovali in šteli dotiČno leto. Najvišji asirski dostojanstveniki, med njimi tudi kralj sam, so dajali svoje ime posameznemu letu. Ta običaj je videti asirskega izvira, ker pri Babiloncih, ki so datovali listine po letih svojega kralja, ne nahajamo nic jednakega.
Ko je kralj v Asiriji zakraljeval, računalo se je njegovo prvo leto po eponimu, službujočem pred nastopom kralja. Navadno je veljalo naslednje leto, t. j. drugo leto novega kralja kot njegov arhontat, pozneje pa si je kralj sam izbiral katerokoli leto v ta namen. Za kraljem so sledili v arhontatu tartan ali turtan, neki generalissimus asirskih vojn, za tem dvorni minister, korovodja dvornih godcev, nadevnuh (rabsaris), nato šaknu ali predstojniki provincijam. — Da bi se štetje let ne zmešalo in s tem po njih datovane listine ne izgubile veljave, treba je bilo natančno zapisovati imena vsakoletnih eponimov in njih dobe (asirski limu). Tem potem so nastali zaznamki leto za letom vrstečih se arhontov, takozvani kanon eponimov, ki je za asirsko kronologijo in zgodovino velevažen. Taki zapiski so tedaj še več vredni, kadar jim je poleg naslovov dotiČnih eponimov pridejana tudi še katera bolj imenitna dogodba onega leta. Več takih vrst eponimov je našel Henrik Rawlinson 1. 1862. v Assurbanipalovi knjižnici v Ninivah in sicer v mnogih izvodih. N. pr. od 1. 911. do 666. pr. Kr. imamo nepretržno vrsto eponimov. Nate obrazec klinopisne listine, ki je datovan po nekem eponimu in se dandanes hrani v britskem muzeju: „Mesec . . . dan . . . eponimija Mannuki-Assur-Lih-ova, deželnega predstojnika v Tille, 13. leto Sargona kot kralja
asirskega, 1. leto taistega kralja kot kralja babilonskega." *)
Najvažnejši in najbogatejši, kar je asirskih zgodovinskih virov, so kraljevski napisi, v katerih poročajo posamni vladarji o svojih slavnih delih. Asirski kralji niso bili le vojskovodje, ampak tudi arhitekti. Ge so zidali kak tempel ali palačo, so po vzgledu babilonskih kraljev dali vzidati temeljnim voglom cilindre in prizme, popisane s klini; vrh tega so okrasili še stene svojih sijajnih dvoran z bahastimi poročili o svojih ekspedicijah in zmagah. Ti stenski napisi, katere imenujejo lepšalne (Prunk-inschriften), nam podajejo dela kakega kralja bolj z geografskega ko s kronološkega stališča. Zato so le bolj pregledni kakor pa zgodovinsko natančni.
Zgodovinarju največ rabijo anali ali letopisi asirskih kraljev, katere so nam zapustili Tiglat-Pileser L, Assurnasirpal, Salmanassar II., Tiglat-Pileser III. in Sargon. O svojih bojih nam poročajo kralji Samši-Ramman IV.. Sena-herib, Assurbanipal. Napise kot lepŠavo svojih dvoran so dali vdletiti Ramman-nirari III., Tiglat-Pileser III.,  Sargon in Assarhaddon.
Poleg manjših kraljevskih napisov, raztresenih po pečatnih cilindrih, nam je omeniti še listine zasebno-pravne vsebine. Nemale vrednosti so popisani in umetno izdelani mejniki, katerih pa Babilonci niso postavljali ob mejah svojih posestev, marveč jih hranili v domačem arhivu.2)
Zadnja leta je učeni svet posebno zanimala zbirka klinopisnih plošč, odkritih v egiptski vasi Teli el-Amarna. Ta vasica leži ob Nilu skoro na sredi med Kahiro in nekdanjimi Tebami, blizu mesta Minijeh v srednjem Egiptu. L. 1887. poleti je našla uboga felahinja, katere mož je kupčeval s starinami, majhno grobnico in v njej 330 plošč iz opeke. In čudo. te plošče so bile popisane z asirsko-babilonskimi klini, kar je bilo za Egipet nekaj neČuvenega. Plošče so obsegale, kakor so strokovnjaki kmalu razbrali, sama pisma pisana egiptovskim kraljem iz sprednje Azije in Palestine. 60 teh pisem je romalo v egiptovski muzej v Gizeju, 160 v berolinski in  82  v britski.
Kako in zakaj pa so prišla ta klino-pisma v  Egipet?                                                           (Dalje.)
*) Stimmen aus Maria-Laach, Freiburg 1873, Ui str. 149. Primeri o kanonu eponimov: H. Wincklerjevo navedeno delo str. 212. Miirdter-Delitzsch, navedeno delo str.  116 — 117.
2) H. Winckler, ondi str. 16—17.
596
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.)
(Dalje.)
1 edaj, ko so Izraelci robotovali Egipčanom, dežela Faraonov ni bila, kakor se v obče misli, zaprta s kitajskim zidom, temveč v živahni zvezi z azijskimi deželami. Bogati in naobra-ženi Egipet je od nekdaj mikal Azijce, posebno pa pastirje Semite. Izraelci niso bili ne prvi ne zadnji, ki so se naselili v Egiptu, iščoč si ondi živeža in blagostanja. Posebno na vshodni strani Delte je kar mrgolelo semitskih naseljencev. Faraoni so se tem potom seznanili s Semiti, njih vero in običaji. K temu so pripomogle tudi trgovinske in politične razmere, za-vladavše med Egiptom in sprednjo Azijo. Mezo-potamski dvori, hrepeneči po zlatu in protek-ciji cvetočega Egipta, so jeli dajati svoje hčere Faraonom v zakon, ti pa so jim svoje pošiljali v zameno — že iz politike, da ne rečem iz prijateljstva in ljubezni, katere ne pozna brezsrčna diplomacija. Že veliki Tutmes III. (okoli 1500 pr. Kr.), ki je v večkratnih bitkah premagal kneze Palestine in Sirije, Azijate ob Evfratu in azijske beduvine v Mezopotamiji, bil je zmagan od neke sirske princese, katero si je izvolil za svojo tovarišico. Tutmes IV., njegov naslednik, je imel jedno, njegov sin Amenhotep (Amenofis) III. celo dve princesi iz Mezopotamije (Mitani) za ženi. Ta je imel poleg teh še neko ženo iz babilonske kraljevske rodbine. Prva žena taistega kralja Amen-hotepa III. z imenom Tii je menda bila tudi tujka, in sicer ali Libijanka, kakor domnevata Wiedemann *) in Ed. Meyer2), ali pa Mezopo-tamka, kakor trdijo za Hincksom Mariette, Brugsch3), Lauth in drugi, opiraje se sosebno na to, da se Tii nahaja kot ime mezopotamskih princes v Tell-Amarnskih spominikih. G. Mas-pero pa se trudi od 1. 1877. sem dokazati, da je bila kraljica Tii rodom EgipČanka, rojena blizo Helijopola.*) Toda čemu toliko prepira in pisarjenja o tej kraljici ? — vpraša nepotrpež-ljivi Čitatelj. Odgovor na to vprašanje je kratek in lahek: Ako bi se dognalo, katerega rodu je bila kraljica Tii, mati Amenhotepa IV., znali bi rešiti zagonetko, zakaj da je ta Faraon hotel uvesti v Egipet novo vero.
') A. Wiedemann, Aegvptische Geschichte, Gotha 1884, str. 303 — 394.
2)  Ed. Meyer, GescLichte des alten Aegvpten str. 260.
3)  Heinrich Brugsch, Gesch. Aegvptens, Leipzig, 1877.
4)   G. Maspero, Histoire ancienne des peuples de 1'Orient classique, Pariš  1897, Tom. II. p. 315.
Kakor nam pisani in slikani spominiki egiptovski pričajo, je Amenhotep IV., zasedši prestol okoli 1. 1460. pr. Kr., dal slovo stari narodni veri v boga Amona in njegovih sobogov ter izkušal na vse pretege uvesti vero v jednega solnčnega boga Atena. Nekateri istovetijo Atena s hebrejskim Adonajem ali s feneškim Adonisom ter pripisujejo Amenhotepovo reformo glede na egipčansko bogoslužje sirskemu vplivu. Drugi menijo celo, da je hotel Amenhotep IV. odpraviti egiptovsko ostudno mnogoboštvo ter mesto njega uvesti monoteizem, vero v pravega Boga, katerega je spoznal pri tedaj v Egiptu bivajočih Izraelcih. Tretji, n. pr. G. Maspero in Wiede-mann, trdita, da Aten ni nič drugega kakor egiptovski solnČni bog, ki se je Častil v Heli-jopolu (mestu solnca). Da bi se Faraon sredi mnogoboštva vzdignil do vere v jedinega, nadnaravnega Boga, ne moremo verjeti in to tem manj, ker je Amenhotep častil poleg tega še druge egiptovske bogove.1)
Najverjetnejše je, da so na Amenhotepa IV. vplivali njegova mati Tii, ki je bila gotovo tujega rodu, kakor kaže njen portret, in pa njegova soproga Nofrititi, baje rodom Sirka. In četudi ta ni bila Semitinja, gotovo je bila druga njegova žena, katero Tell-Amarnski spominiki imenujejo „Tatum-Khipa, hči mezopo-tamskega kralja Tušratte".
Potemtakem bi bile ženske pregovorile Amenhotepa, častiti njihovega boga, kakor se je to pozneje zgodilo Salomonu.
Naj si bo stvar kakorkoli, Amenhotep je izkušal na vse načine pridobiti zmago svojemu solnčnemu bogu na egipčanskem Olimpu. Stari narodni bog Amon, češčen v stovratnih Tebah, moral se je umakniti ne le iz templov, ampak tudi iz napisov in celo iz lastnih imen kraljevske rodbine. Amenhotep IV. sam se je prekrstil svojemu bogu v čast v Ku-en-Aten t. j. sijaj solnČne oble. Ker se je narodno sveČeništvo tej reformi protivilo, zapustil je kralj svojo prestolnico v Tebah ter si zgradil popolnoma novo, „Kuituten", na mestu današnje vasice Teli el-Amarna. Tu si je sezidal palačo zase in tempel svojemu bogu. Ne daleč od tod se je dal v skalnati grobnici pokopati, ko je vladal okoli osemnajst let. Tej novi prestolnici seveda ni smel manjkati arhiv, v katerega je zbiral tudi klinopisma,   pisana   mu   od  azijskih  vladarjev.
') G. K. Maspero, ravno tam str. 322. A ti bogovi Ra, Horus, Harmakhis so le različne oblike istega solnčnega boga Atena.
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.                                       597
Ali krivoverski Faraon ni mogel prodreti s svojo novo vero. Njegovi nasledniki so se zopet oklenili narodnega boga Amona ter vladali nadalje v Tebah. Egipčani so se ogibali stolnice Tell-el-Amarna kot »nečistega" mesta, da je naposled ostalo pozabljeno do našega časa. A to je bilo k naši veliki sreči, ker se je Kuenatenov arhiv ohranil nedotaknjen z vsemi svojimi pismi. Ti klinopisni spominiki niso zanimivi samo zato, ker dokazujejo neČuven vpliv klinastega pisma in asirsko-babilonskega jezika doli do srednjega Egipta, ampak tudi zato, ker osvetljujejo ono suho dobo azijske in palestinske zgodovine, ko so Izraelci bivali v egiptovski sužnosti t. j. od 16. do 15. stoletja pred Kristusom.
Tell-Amarnska pisma so adresovana Faraonoma Amenhotepu (Amenofisu) III. in IV.; nekatera teh so pisali vladarji Asirije in Babilo-nije ter dežele Niharina (Mezopotamije), ki v sv. pismu sluje Aram-Naharaim, nekatera pa egiptovski namestniki in vazali v Feniciji in Palestini.
Njih vsebina je precej prozaična : večinoma se suče le o medsebojnih ženitbah in dotah, o prosjačenju za darove, o zagotavljanju prijateljstva ter so v obče tako najivna in bore pros-jaska, da se je smejati. Za vzgled naj sledi začetek pisma, katero je pisal Burnaburijaš, kralj babilonski, Faraonu Amenhotepu IV.
„Nipkhurririji *), kralju Egipta, govori Bur-raburijaš, kralj Kardunijaša (v Babiloniji), tvoj brat, takole: Meni gre dobro, naj se zares dobro godi tebi in naj gre res dobro tvojemu gospodarstvu, tvojim ženam, tvojim velikašem, tvojim konjem  in tvojim  — vozovom!"
Kakor rečeno, niso bile ravno redke ženitbe med azijskimi in egipčanskim dvorom. Kraljičina Tatum-Khipa, hči Tušratte, kralja mezo-potamskega, ki je bila najprej namenjena za ženo Amenhotepu III. in ki se je po njegovi smrti omožila z njegovim sinom Amenhote-pom IV., je prinesla na egiptovski dvor bogato doto. Ta zaklad je obsegal nebroj posod in orodja, pohištva in druge stvari iz zlata in dragih kamenčkov, iz srebra, bakra in železa, nadalje konje, pozlačen voz in prekrasna šarena oblačila.
Med tem, ko so azijski knezi pošiljali Faraonom žene, sužnje, konje in lepotiČje, izku-šali so dobiti od njih — zlata. Zakaj dežela zlata, svetopisemski Ofir, je ležala na bregovih vshodne Afrike blizo Bab el-Mandeba in je bila zato Egipčanom lahko pristopna. Sacra auri fames, pohlep  po zlatu govori ves Čas iz
') Nipkhurririja ni nič drugega kakor babilonska transkripcija imena Amenhotepa IV., ki se je zval egiptovski Nefer-Khep er-ra Ua-en-ra-u Ku-en-aten. H. Brugsch, Geschichte Aegvptens, str. 419.
prilizovalnih pisem, katera so azijski vladarji ob možitvi svojih hčera pisali Faraonom. Najbolj se kažeta semitsko lizunstvo in nadležnost iz pisma poprej omenjenega kralja Tušratte. Ne da bi se le količkaj sramoval, prosjači svojega zeta Faraona neprenehoma za obilno palic zlata. Tušratta nazivlje Faraona  »svojega brata".
„Glej, zdaj pošiljam poslanca svojemu bratu, naj pomnoži moj brat prijateljstvo z menoj, kakor z mojim očetom. Glej, zlata želim od svojega brata in zlato, katero želim od svojega brata, sem že dvakrat poprosil; prvič za . . . in drugič za doto.
Moj brat naj mi pošlje mnogo neobdelanega zlata in blagovoli moj brat poslati več zlata, kakor ga je poslal mojemu očetu. V deželi mojega brata je mnogo zlata kakor prahu. Bogovi naj dodelijo, da se vzmnoži zlato v deželi mojega brata kakor sedaj, in desetkrat več kakor sedaj! Naj zlato, katero želim, ne boli srca mojega brata ; da bi zaradi mene ne obolelo srce mojega brata! Moj brat naj mi pošlje prav izredno veliko neobdelanega zlata in karkoli zahteva moj brat za svojo hišo (od mene), naj pošlje poslance ponj; in jaz čem dati svojemu bratu dar, kakoršenkoli želi.
Ta dežela je dežela mojega brata, in ta hiša je hiša mojega brata.
Glej, poslal sem svojega poslanca Gilijo k svojemu bratu; naj ga moj brat ne zavrne. Odpusti ga kmalu, da odide. Če zvem (kaj) o daru svojega brata, bode me jako veselilo ; vedno bom cenil dar svojega brata. Te besede, katere si drug drugemu pošiljava, naj odobrita bog Tešub (Ramman), moj gospod in Amon . . . in naj je tvorita kakor sedaj po svoji volji! Kakor se sedaj ljubiva, naj se ljubiva drug drugega vedno !" ])
Podobno prosjaško pismo, kateremu ni treba komentara, je pisal babilonski kralj Eliš-Kul-lima-Sin Faraonu Amenhotepu III. :
„Kar se tiče Suharti, moje hčere, katero si želel za ženo, je (med tem) dorastla in godna za ženitev. Piši torej in prineso ti jo. Prej, ko je moj oče poslal kakega poslanca k tebi, ga nisi pridržaval, marveč si mu dovolil vrniti se kmalu ter si pošiljal bogate darove za mojega očeta. Sedaj pa, ko sem ti poslal svojega poslanca, si ga pridržal šest let in si mi poslal za teh šest v dar le trideset min zlata, katero je kakor srebro (t. j. manj vredno)." 2)
ProsjaČenje darov je sploh na vshodu tako vkoreninjeno, da te prosijo za „bakšiš" turški Častniki in, kakor   sem se  v Kahiri,  obiskujoč
')   Aleksander   Baumgartner   S.  J.   Geschichte   der Weltliteratur, Freiburg  1897, str. 62. 2) H. Winkler, v nav. delu, str. 89.
59§
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni spominiki in sv. pismo.
mohamedansko TseučilišČe v mošeji El-azhar sam prepričal,  celo  — profesorji.
Se bolj zanimiv je drugi del Tell-Amarnskih pisem, v katerih opisujejo egiptovski namestniki in uradniki tedanje stanje Palestine in Sirije. Tir in Jeruzalem se nam kažeta v njih že pred odhodom Izraelcev v Kanaan kot precejšni mesti, in kar se nam zdi Čudno, Jeruzalem se ne imenuje Jebus ampak Urusalim, t. j. Jerusalem. Mnogo pisem je datovanih celo iz Jeruzalema deloma od Abdi-Khibe, tamkajšnjega egiptovskega namestnika, deloma od njegovega nasprotnika Milkili-ja, katerega rise prejšnji kot zarotnika zoper egipčansko nadvlado. Abdi-Khiba prosi Faraona neprenehoma, naj mu pošlje brzo pomoČnih Čet, sicer izgubi Egipet Palestino. „Naj torej posluša kralj svojega služabnika Abdi-Khibo in pošlje Čet, da zopet pridobim kralju deželo. Ce pa ne pridejo Čete, prestopi kraljeva dežela k zaveznikom (khabiri)."
Jednake tožbe prihajajo na dvor faraonski iz drugih kanaanskih mest1): iz Tira, Sidona, Bibla ali Gebala, Akke, Arvada, Joppe, Simire (Zemar)  in Gezerja.
Kot glavni nasprotnik egiptovske vlade se imenuje neki Abd-Aširta; on in njegovi zavezniki se psujejo kot »roparji", »plenilci", „bri-gantje". Imenovani Abd-Aširta igra dvojno ulogo. Po svojem sinu izrazuje Faraonom svojo ofici-jelno udanost, on sam pa pomaga skrivši mezo-potamskim kraljem in Hettitom, ki so bili tedaj sicer podložni Egipčanom, a so izkušali vedno iznova otresti si egiptovski jarem.
Kakor se razvidi iz teh pisem, bili sta tedaj cela Sirija in Palestina v divji zmešnjavi. Na suhem in na morju so uporni zavezniki napadali egiptovske namestnike, nekatere oblegali, nekatere pa izgnali. Ker pa je Egipet s svojimi četami le mudil, so kanaanski in feniški knezi, tedaj vazali Faraonom, uskočili k upornikom in se popolnem oprostili egiptovske oblasti. Ko je torej Jozuva, vojvoda Izraelcev, pozneje udri v Kanaan, je naletel, kakor sv. pismo piše, na tropo teh neodvisnih knezov in glavarjev ter jih z lahka premagal.2)
Ker je bila asirsko-babilonska pisava zelo zmedena, trebalo je napraviti za učenike in učence razne zapiske znamenj in njihove izreke, besedišča, slovarje, silabarje, slovnice itd. VeČ teh jezikoslovnih del se je našlo v Assur-banipalovi knjižnici, ki je hranila celo kataloge svojih knjig.
Koliko so znali Asirci in Babilonci o zem-ljepisju, nam pričajo njih zaznamki narodov, mest, dežel, rek in gora.
1)   Kanaan ali Palestina se nazivlje v teh pismih , Mat Kinakhi" ali  „Mat Kinakhna".
2)  Aleks. Baumgartner, ondi, str. 64—65.
Nadalje nahajamo med klinopisnimi spominiki sistematične zapiske in imenike živalij, ptičev in žužkov; kamenov, dreves in rastlin. „Ja —• tako piše jezuvit Hummelauer — nicht einmal der svstematischen Naturkunde, auf welche wir Epigonen so stolz sind, waren die Weisen von Ninive fremd geblieben; es fand sich eine Liste aller den Assvrern bekannten Thiere, welche zunachst deren Namen in ge-vvohnlicher Silbenschrift auffiihrte und dann noch jedes Thier durch ein Doppelzeichen dar-stellte, dessen ein Theil die Gattung, der andere die Art versinnbildete, also Linee in herbis!" *)
Poleg tega ohranile so se nam tudi neke basni o živalih, n. pr. dogodba o „volu in konju", „0 lisici" itd., v katerih živali pripovedujejo svoje dogodbe. So pa precej obsežne in seve orijentalski zasuknjene, kakor „tisoČ in ena noč".
To je na kratkem vsebina klinopisnih spo-minikov v obče in Assurbanipalove knjižnice posebej. Ozirali smo se pri tej razpravi posebno na Čitatelje „Dom in svet"-a, ki tirjajo kajpada le lahkih in zanimivih stvarij.
II. del.
I.  Poglavje.
V čem se vjema   asirsko-babilonska   vera ^ vero
starega  ^akona v obče ?
Gitatelj nikar ne pričakuj od pisatelja te razprave dokaza, da sta si veri Babiloncev in Izraelcev jednaki ali podobni v dogmatiČnera obziru. Kar se tiče tega, vemo, da se razločujeta vera in bogoslužje starega zakona bistveno od drugih narodov, zakaj ti je sam Bog neposredno razodel in jima vtisnil glede" na bodočega Mesijo simbolični značaj. Vendar, ker se je Bog že pred Mojzesom razodeval Adamu, očakom pred potopom in Noetu ter jih poučeval, ohranilo se je pri vseh narodih nekaj tega prvotnega razodenja, ki se je sčasoma zaradi greha in mnogoboštva omračilo. Tudi tirjata ideja in značaj javnega bogoslužja, da so si veroizpovedanja Izraelcev in poganskih narodov v marsičem podobna. Že zdrava pamet zahteva, da je bil najprej monoteizem, t j. vera v jednega Boga, katero je popačilo mnogo-boštvo. Prvak katoliških filozofov je pribil to neovrgljivo resnico v svoji Summi II., 2, 94, 4. 2 : in prima aetate non fuit idololatria propter recentem memoriam creationis mundi, ex qua adhuc vigebat cognitio Dei in mente hominum. Tudi se stvari drugače niso mogle razviti. Laž
') Stimmen  aus Maria Laach.   1873, str. 62.
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni  spominiki in sv. pismo.                                       599
ni nič drugega ko kvarjenje resnice (falsum aliud non est quam corruptio veri); zato Je prej morala biti resnica, da se je pokvarila, in ne naobratno.
To se zapaža tudi pri Asircih in Babiloncih. Dasi so Babilonci častili prirodo v vseh njenih delih: nebo, zemljo in kar je na zemlji in pod njo, vendar so jim bili izpočetka planeti in prirodne moči le lastnosti in pojavi taistega najvišjega boga. Babiloncem je bil Anu najvišji bog, „oče vseh bogov", Asircem pa Bel-Assur. Solnce (bog Samaš) se je častilo kot vshajajoČe in zapadajoČe ter opoldansko; zvezda Venera (boginja Ištar) kot danica in večernica, Ram-man kot bog groma in bliska, Sin kot mesečni bog itd. Skoro vsako babilonsko mesto je Častilo svojega boga, ki mu je bil najvišji in vsemogočni ! Res čudno in najivno je, da se babilonski pismarji in magi niso zavedali tega protislovja. Ce so si že predstavljali svoje bogove v Človeški podobi kot moške in ženske s sinovi in hčerami, morali bi bili dosledno uvideti, da izmed zemeljskih kraljev in knezov ni vsak „vsemogoČen".
Dvanajstorica njih „velikih bogov" se je razdeljevala na trojice kakor pri Egipčanih. Prva trojica n. pr. je obsegala Anu-a, boga nebes, Bel-a, boga zemlje in Eo, boga morja in rek ; druga: mesečnega boga Sin-a, solnČ-nega Samaš-a in gromovnika Ramman-a.
Babilonsko Ištar ali asirsko Belit (Mvlitta) so imeli kot večernico za boginjo ljubezni in so kot tako v Ereku častili nesramno, kot ju-tranjica pa se je nazivala Anunit, „gospodarka vojske, noseča lok in tul, ki stira sovražnika in  uničuje hudodelca."
V babilonski prestolnici se je častil kot glavni bog Merodah-Bel, „gospod gospodov", „gospod (kralj) bogov". Neštevilno sveČeništvo mu je služilo v slavnoznanem narodnem templu E-sagila.
Njegov neločljivi drug, bog Nebo se je Častil v sličnem templu E-zida, v Borsipi, predmestju ogromnega Babilona. Slul je kot izumitelj  pisave,  svetovalec in učitelj bogov.
Adar je najbrž bog vse požigajoČega opoldanskega solnca.
Nergal je bil Babiloncem »gospodar bitke in boja", »gospodar sulic in lokov". Posvečen mu je bil planet Mart.
Slednjič bodi omenjen izmed „velikih bogov" še Tammu^ (Dumuzu), mladi soprog boginje Ištare, prav za prav pojemajoča gorkota solnca, ki po zimi zamre. To znaČi v cvetu svoje mladosti umirajoči bog Tammuz, feniški Adonis, objokovan od žena.
Iz tega razvidiš, da so Častili Asirci in Babilonci ves svet ogrevajoČo solnčno   moč v raz-
ličnih oblikah in da se da število bogov precej skrčiti.
Misel o Bogu, »stvarniku vesoljstva" se sicer večkrat naleti v babilonskih knjigah; so pa li babilonski duhovniki dvignili se kdaj do Čistega spoznavanja božanstva, tega ne moremo dokazati. Mnogoboštvo je bilo vedno državna vera stare in nove Babilonije do  njenega padca.
Nekatera lastna imena, katera so imeli Babilonci, pričajo o živi veri v Boga in nas spominjajo zelo hebrejskih, n. pr.: „Bog je", „Bog z menoj", „Z božjo pomočjo hodim", „Kdo je kakor Bog" (Mi-ha-el), „Bog je dober" (Tobija).
Kar se tiče razmerja človekovega do Boga, je Človek po babilonskem naziranju ravno tako odvisen ko vse druge stvari. NiČ se ne dogaja v naravi ali v človeškem življenju brez — bogov, katerim je vse možno. Božjemu vsemogočnemu reku se mora vse klanjati in pokoravati. Neka himna, zložena mesečnemu bogu v čast, slove tako-le:
Kedo je  na nebu vzvišen? Ti sam si vzvišen.
Kedo je na zemlji vzvišen?  Ti sam si vzvišen.
Tvoj rek zazveni na nebu, pokleknejo pred teboj  angeli neba
Tvoj rek zaori na zemlji, poljubijo angeli zemeljska tla.
Buči tvoj ukaz kot nevihta tam gori, da vspevati jelu in  pitju.
Ce pošlješ besedo na zemljo, vzrastejo rastline.
Tvoj rek redi hlev in čedo, množi živeča bitja.
Tvoj rek vzdržuje pravo in pravico, da govore ljudje resnico.
Tvoj rek je kakor daljno nebo, ko prostrana zemlja, nikdo ga ne pregleda,
Tvoj rek — kdo ga razume ? Kdo se v bran mu stavlja?
»Bogovom dolžuje človek svoje življenje. Njih roka je stvarila človeštvo, ona vzdržuje tudi njegov nadaljnji obstanek. Rojstvo vsakega posamnega človeka je delo božje in sosebno kralji so stvari božje. Brez milostive pomoči božje Človek ne more obstojati, vanjo naj vedno zaupa. .Ne zanašaj se na ljudi! name se ozri, name pogled svoj obrni!' — tako govori bog Assarhaddonu Bogovi darujejo zmago, dajejo potomce in jih uničujejo; oni lahko vzamejo posestvo, store deželo nerodovitno, njih jezni pogled izpreminja luč v temo, srečo v nesrečo, življenje v smrt. ,Kdor je živel zvečer, je zjutraj mrtev.' Vsak človek je pod posebnim varstvom kakega boga, ki se je pri njem nastanil in katerega ,otrok' je; največje prokletstvo, ki more koga zadeti, je to, da se njegov bog ali boginja od njega oddaljita, mu milost božjo odtegneta in pustita ga (njegovi usodi). Bogovi morejo vse,  vidijo vse, vedo vse.  Oni  vodijo čudežno
6oo
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni  spominiki in sv. pismo.
osodo posamnika kakor tudi vseh skupaj ter se razodevajo ljudem sosebno v sanjah, v nočnih prikaznih." — Tako piše o veri starih Babi-loncev, ne, kakor bi kdo mislil, kak katoliški duhovnik, ampak protestant F. Miirdter v navedenem delu str. 37—38. Ti verski nazori so, snemši jim politeistično navlako, popolnoma krščanski. Vsekako so bili malikovalni narodi starega sveta mnogo pametnejši in vernejši kakor moderni pogani. Oni so izvajali Človeški rod od bogov, ti  pa od opic.
Stari so verovali še preveč, moderni pa ne verujejo ničesar. Zato je Kristus zagrozil starim in novim farizejem, zahtevajoČim nebeška znamenja: „Možje Ninivitje bodo vstali na sodbi zoper ta rod ter ga obsodili."  Mat. XII, 41.
Tudi ona živa zavest krivde in greha, ono koprnenje po odrešenju, ki se je vilo skozi celi stari svet in še ječi iz proklete narave, je neka posebnost asirsko-babilonske vere.
„Ce je Babilonec grešil ali prišel v stiske in bridkosti, tedaj je mislil in pozvedaval, kdaj, kje, kako in zoper koga se je pregrešil, da bi dobil čim prej odpuščenje. Na postelji, na stolu, pri jedi in pisanju, na hrbtu jezdne živali, vkrcajoč se na ladijo, grede v hišo ali iz hiše, v mesto ali iz mesta, na cesti, v templu, zjutraj, zvečer — vedno in povsod preiskava in povprašuje hrepeneč po odrešenju, po odpušcenju. Njegovo pribežališče je molitev, vroča molitev s solznimi očmi. Zdihuje kriČe: Bog bodi mi milostljiv in usliši moje zdihovanje! Kakor govedo rjove na svojem ležišču in stoče ko golob K svojemu milostljivemu bogu kriči ko košuta; pred svojega boga se vrže na tla zdi-hujoč:
O da bi gospoda mojega jeza prešla, Neznanega mi boga, neznane  mi boginje, da
gnev bi prešel! O  gospod,  zlih   mojih dejanj  je  obilo,  veliki
so grehi  moji; O   moj   bog,  boginja   moja,  ki   si   mi znana
ali neznana, Zlih   dejanj   mojih   je   obilo,   veliki   so   grehi
moji. Gospod v svojega srca gnevu me je pogledal, Bog v svojega srca srdu me je obiskal, IŠtar zjezivši se name  me spravila v bol je. Trudil   sem  se,  a nihče ne podaje mi roke, Jokal sem se, a nihče ni bližal se moji strani. Zdihujem glasno,  a nihče ne sluša me; Od mnoge boli omagan ne oziram se kvišku — K usmiljenemu  mi bogu obračam se pomoči
iščoč in ječeČ. Boginje  moje noge oklepam s solzami. Gospod!  ne zavrzi svojega hlapca, Vrženega v  vodo  primi za roko!
Pregreho, ki sem jo storil, premeni v milost, Zlo djanje, ki sem je učinil, odnese naj veter, Mnoge hudobije  moje   raztrži   kakor obleko!
In človek se sme zanesti na božjo milost. Bog je usmiljen in milostljiv; rad se obrne h grešniku, daje mu mir, razveseljuje ga s svojo milostjo. Božanstvo vsprejme milostljivo njegov dar in ga blagoslovi z dolgim življenjem in bogatim zarodom."1)
Tu imaš vzgled babilonskega „spokornega psalma",  o kakoršnem smo spredaj govorili.
Kaki so bili prav za prav templi Asircev in Babiloncev, ni dovolj znano. V notranjščini njegovi, v takozvanem »najsvetejšem", je stal malikov kip, oblečen in okrašen kakor kak babilonski kralj. Poleg kipa je obložena miza nudila „bogu" izbranih jedij in pijač. Kakor poroča Herodot Hist. I. 181 in 183, je stal v Babilonu še za njegovega časa Belov tempel s stolpom, ki je štel osem odstavkov ali nadstropij, sklada-joČih se v piramido. Na vrhu stolpa je bil sezidan precej velik tempel, v njem pa je stala oltarna miza in blizo nje zlata postelja za boga. Zdolaj v templu pri tleh je bila še druga sobana, , v kateri je stal velik kip sedečega Bela s pod-nožnikom in veliko oltarno mizo — vse iz čistega zlata.
Babilonci so Častili svoje bogove sosebno z žrtvami, katere je opravljalo mnogobrojno duhovništvo po določenih predpisih. Živali, sposobne za žrtve, so morale biti brez hib. Za krvave daritve so izbirali jagnjeta, govedo, ptiče in, Česar ne nahajamo pri Izraelcih, tudi gazele in ribe. Tudi glede na nekrvave daritve so se Babilonci ločevali od Hebrejcev, darujoči kruh, d a t e 1 j e , češenj in druge vrtnarske pridelke, nadalje maslo, med in olje, raznovrstna dišeča kadila in rastline, naposled izbrana domača in ptuja vina.
Vera Asircev in Babiloncev je bila, kakor se to lahko misli, kar prepredena z vražami in babjeverstvom. V obče so verovali v zle bogove in duhove, hudiče in strahove, povsod se potikajoče in prežeče na Človeka. Zoper škodljivi vpliv teh zlih duhov je deloval celi zbor vedeževalcev, čarovnikov, razlagalcev sanj, opazovalcev ptičev in zvezd, zagovarjalcev itd., ki so vsi spadali k duhovništvu.
Zato se dobi med klinopisnimi spominiki toliko uroČnih ali zagovarjalnih rekov, ki seve veljajo zoper vsako bolezen in nadlogo, n. pr.:
Kar koli je Človeško telo  obsedlo, Hudi pogled,   hudo  oko, Huda usta,  hudi jezik
*) Miirdter-Delitzsch, ondi str. 38—39.
6o2
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni  spominiki in sv. pismo.
Huda  ustna,  hude sline (?) : V imenu neba te zarotim, Vimenu zemlje te zarotim!
V veri in praznoverju babilonskem sta imeli Številki tri in sedem imenitno ulogo, kakor pri Izraelcih. Kakor smo videli, Častili so Babi-lonci „trojice" najvišjih bogov; s trikratnim »svetim" se začenjajo asirske liturgije in trikratne molitve za zjutraj in zvečer se predpisujejo večkrat. Posebno sveta je bila številka sedem: sedem je planetov, sedem vrat ima spodnji svet (peklo), sedmi dan konča babilonski potop, sedmi dan po potopu pošilja babilonski Noe ptice iz ladije, sedem kadilnic se polaga v templu za daritev, sedemkrat se ima drgati bolnik itd. — Ob jednem pa velja sedmica za zlo Številko, zakaj sedem je zlih duhov in sedmi »velikih bogov" je najhujši zlodejec, in dnevi 7., 14., 19., 21., 28., so v babilonski pra-tiki zaznamovani kot »hudi dnevi", dasi so bili „sabotni"   ali nedeljski.1)
Znan je urok o sedmih zlih duhovih, nahajajoč se v pesniškem delu »Hollenfahrt der Istar", kateri slove po Fr. Delitzschevi razlagi tako-le:
1.   Sedem jih je,  sedem jih je,
2.   V  vodni  otli globini sedem jih je, 3    Nebes  kazilcev  sedem  jih je,
4.   V vodni  otli globini,   v  svodu so   vzrastli,
5.   Niso ne moški,  niso ne ženski.
6.   Pregledni (?)  so,  raztezni  (?)  so,
7.   Nemajo  žene,   ne  rodijo sina,
8.   Spoštljivost, dobrodelnost sta jim neznani,
9.   Molitve in prošnje ne uslišujejo. 10.   ... na gorovju  so  se zredili,
1 1.  Boga Ea-e so ti sovražniki, 12.  Prestola božjega so ti nosilci, 1 3. Na cesto se spuščajo ti  rogovilci.
14.   Hudi so vsi,  hudi so vsi,
15.   Sedem  jih je, sedem  jih je,  sedem jih je.
16.   O  duh  nebeški  zaroti,  duh zemeljski
zaroti! 2) Dokler niso izkopali asirsko-babilonskih spo-minikov, so neverni »učenjaki", n. pr. Voltaire in Kant, zabavljali svetemu pismu stare zaveze, češ, da nič ne uči o neumrljivosti duše, o po-plaČanju dobrega na drugem svetu, marveč, da obljublja kreposti samo posvetne dobrote. To bi bila res lepa vera in čudno razodenje božje, ko bi Izraelci ne imeli niti te temeljne resnice, na kateri sloni vsa dogmatika in morala ! Že a priori mora biti torej verjetno, da je od Boga razodeta vera starega zakona obsegala to versko resnico, dasi sv. pismo ne govori rado in  jasno o  njej. Vendar nam podaje
l) Murdter—Delitzsch, ondi str. 42—43.
~) George Smith's   Chaldaische Genesis str.  307.
sv. pismo stare zaveze vsaj toliko mest, da se da to dokazati. Ker je resnica o neumrljivosti duše in o plačilu in kazni po smrti že sama ob sebi jasna in v srcu vsakega naroda vkore-ninjena, zato, menimo, ni bilo treba Izraelcem te resnice zabiČevati.
Da je temu  bilo   res   tako,   dokazujejo   (a minori ad majus) drugi poganski narodi, sredi katerih je živelo  izvoljeno   ljudstvo.   Vsi ti so verovali  na neumrljivost duše in večno plačilo oziroma kazen na drugem svetu, kakor to pričujejo  njih svete knjige,  n. pr. perzijska Zend-Avesta,  „knjiga umrlih"   starih   Egipčanov ter pesmi  in   epska   dela   Asircev   in   Babiloncev. Po nazorih Babiloncev pride   duša,   ločena od telesa, v spodnji svet Aral,   „dom   večnosti", »kraj neizpremenljivosti".  »stanovanje umrlih", »deželo veliko",   kjer kraljuje   boginja Allatu z   bogom   pekla.   Ta   kraj   so   si   predstavljali Babilonci ravno tako   kakor   Izraelci   kot   kraj teme,  joku in nereda,   kraj   sužnosti,   iz katerega   ni   moči povrniti se.   Vredno je,   da navedemo   začetek   epa   o   »potovanju   Ištare   v pekel",   s katerim   naj  čitatelj   primerja   slične nazore Izraelcev, izražene v Jobovi knjigi. IŠtar, Sinova hči'), je obrnila svojega duha Proti večnosti, stanu boga Irkalle, Proti hiši, iz katere vstopivši ne pride več nazaj, Proti cesti,  na  katero  se  napotiš brez  vrnitve; Proti hiši,  ktere prebivalec obdan je od slepote, Kjer  prah jim je  živilo  in  lačnim  blato, Kjer ne  vidi  se luč,  kjer  bivajo  v  temi. Ko  ptice frfrajo tam  duše telesa. Nad vrati in  zapahi je prah nakopičen. SliČno opisuje Job onostranski svet X.,  20 do 22 :  »Pusti me torej, da nekoliko objokujem svojo bolest, predno grem  —  in se ne vrnem —  v zemljo temno in pokrito s smrtno senco; v   zemljo   bede   in   temote,   kjer  biva   smrtna senca,  in ni reda,  marveč groza."
Da duše umrlih na onostranskem svetu nimajo jedne in iste osode, spozna se iz dvanajste plošče Izdubarovega epa, kjer se opisujejo nekateri umrli kot ležeči na blazinah, drugi radujoČi se v krogu svojih starišev in žene, tretji jedoČi ostanke jedi iz korita itd.
Zato moramo oporekati besedam Miirdter-jevim2): »Von einem Unterschied zvvischen Frommen und Gottlosen im Leben nach dem Tode horen wir in der babvlonischen Litte-ratur nichts: Krontrager und Herren und Prie-ster und Beschvvorer, alle vvandern an den gleichen Ort!"
Ni res, da romajo vsi umrli na isti kraj, zakaj   Hasisadra   (Xisuthros),   babilonski   Noe,
') Sin se je nazival mesečni bog Kaldejcev. 2) Fr. Murdter- Fr. Delitzsch, Geschichte Babiloniens und Assvriens, str. 44.
Dr. V. Korun: Humor.
603
je bil po potopu z ženo in družino svojo odvzet od zemlje in vsprejet med bogove „na neki oddaljen kraj ob ustju rek", kakor pričujeta Beros (Fragmenta 7) in Izdubarjev epos (plošča XI., vrste 28 — 30). Taista junaška pesem pripoveduje, kako je Izdubar našel na obalih morja „božji vrt", v katerem so rastla čudovita drevesa, noseča drage kamene mesto sadov, ter palačo morske boginje. Po dolgem obotavljanju da ta boginja prevesti Izdubarja k „li-vadam blaženih". Torej so Babilonci vendar-le poznali dva različna kraja in različno osodo umrših.
Da niso imeli čiste ideje o tem, ni Čudo, saj tudi Izraelci niso dosti vedeli o svojem Seolu, kakor razvidiš iz vsake učne knjige o zgodovini  in  veri  starega zakona.1)
Med   drugim   dokazuje   tudi   neka   pesem „molitev za kralja"   Babiloncev   prepričanje  o drugem življenju po  smrti : Dolge dneve, Dolga leta, Meč  močan, Žitje  dolgo, Leta slave, Med  kraljevi  mesto  prvo Daj   o  kralju,  gospodu moj'mu, Ki  daroval je te dan
Bogovom  svojim. Razprostrane daljne meje Njega carstva Njega vlade Naj  razširi in dovrši. Vladajoči kraljem  vsem Kraljujoč in  carujoč
') H. Zschokke, Historia sacra, Vindobonae 1884, II. editio p. 94, n. 2.
(Spisal dr.
Da rabimo tujo besedo za pojem, o katerem namerjamo tu govoriti, k temu sta nas nagnila dva nagiba. Prvi je, da nimamo domače besede, ki bi nam prav isto povedala; ker izraza ,šaljivost', ,dovtipnost' ne izražata popolnoma tega, kar si mislimo z besedo ,humor'. Ob tej pomanjkljivosti našega jezika pa nam bodi v tolažbo, da se tudi drugim narodom v tem oziru ne godi nič bolje; saj so kulturni jeziki že izdavna sprejeli to latinsko hčerko med svojo itak že močno pomešano deco in sicer kar tako, kakoršno so našli, ali pa po svojem preoblečeno. One izpovedbe nas torej ni treba biti čisto nič sram pred svetom.
Naj  doseže lase bele
Visoko  starost! In  po  teku  svojih  dnij Naj  med  slavjem  gor srebrnih
In  dvorov  nebeških,
V   blaženih deželi
V   livad  razkošnih  luči Žije naj  življenje
Večno,  srečno Pred  obličjem Bogov  vseh Bivajočih  v  Asiriji.1)
Vera o žitju po smrti je tu ravno tako jasno izražena, kakor tudi v naslednji molitvi za umirajočega :
Duša moža, ki slavno se loči, Zarila se bode ko čisto zlato. Možu temu
Solnce dodeli žitje novo. Merodah,  prvorojenec nebes, Daj   mu  bivališče  srečno.2)
H koncu pripomnimo še, da so si tudi asirsko-babilonski in svetopisemski pregovori glede na pesniško obliko, a redkokrat v mislih podobni.  Kot vzgled bodi ta-le:
Kdor se  ne  boji  boga, Odrezan  bo  ko  trs. Kdor  Ištare  ne  časti, Moč telesa  mu izgine; Ko  danica  obleduje, Ko  oblak v  noči  znikne. _____________                  (Dalje.)
x) Fr. Vigouroux, La Bible et les decouvertes mo-dernes. Pariš.   1881, Tom. III., p. 123.
2) Kaulen, Assvrien und Babilonien, IV. Auflage, str. 159.
V. Korun.)
Za naše ravnanje je prav za prav že navedeni razlog zadosten. Saj nam mora biti pred vsem do tega, da je to, kar napišemo, vsakomur popolnoma jasno. To pa je mogoče doseči le tedaj, Če rabimo besede z natančno določenimi pojmi. Ako pa teh na domačem besedišču ni najti, pomagamo si lahko samo na dva načina iz zadrege, da jih ali na novo ustvarimo, ali pa odkod izposodimo. Vendar pa je prvo jako problematične vrednosti, ker mnogokrat ni gotovo, da bo čitatelj novinko umeval tako, kakor je želel stvaritelj, in kar se zgodi še ČešČe, ker je novi izraz težko tako spretno   pogoditi,   da   bi   smel   zahtevati   zase
Humor.
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
667
Ni dijak ; kmetiški fant je, z Gorenjskega doma, za Jožefa Vesela se piše, služi pa pri gospodu Rusu za hlapca, da vozi špecerijsko blago s kolodvora, da zabija zaboje in drugo. Ta Jože
b)  V čem  se  vjemajo  klinopisi in  prva knjiga Mojzesova?
Uoslej razvozlani klinopisi asirsko-babilonski se dotikajo in vjemajo s I. knjigo sv. pisma sosebno v teh-le točkah : v poročilu o stvarjenju sveta, o grehu prvih starišev, o vesoljnem potopu, nekaj malega o babilonskem stolpu in o ekspediciji elamskega kralja Kudur-lahomorja proti petorici mest, tedaj cvetočih v dolini Mrtvega morja. Prve štiri pripovedke so najstarejše in splošne ter podlaga vsakega vero-izpovedanja. Njih glas se razlega ne samo od Ganga do Nila, ampak odmeva celo v preko-morskih ameriških deželah. Sevčda se je to prvotno poročilo, katero je Bog dal loČečim se narodom kot skupno dedšČino, pokvarilo pozneje, ko je zavladalo malikovalstvo: ohranilo pa se je čisto pri izvoljenem narodu stare zaveze. Kako preprosto in vendar veličastno se glase prve besede sv. pisma! Celo poganski filozof in retor Dijonizij Kaši j Longin se je Čudil pesniški lepoti in modrosti prvega poglavja sv. pisma, pišoč v svoji razpravi o veličastvenem (itepl u^ou?) ves zavzet takole: „Zakonodajalec Judov, ki ni bil nikakor navaden Človek, spoznavši dobro veličino in mogočnost božjo, jo je izrazil povsem spodobno s temi-le besedami: Bog je rekel: Bodi luč! in bila je luČ,  bodi zemlja!  in  bila je zemlja."1)
Velikanske ideje in imenitne resnice, katere nam podaje Bog po Mojzesu na prvih strančh svojega pisma, so navdušile največje umetnike, n. pr. Mihael-Angela, Mih. Havdna, da so je iz-kušali izraziti s smelim svojim čopičem, ali pa z veliČastvenimi  simfonijami.
Resnice, izražene v prvih poglavjih sv. pisma, so podlaga naše svete vere. S kratkimi, jasnimi in jedrnatimi potezami pobija navdihnjeni sveti pisec vse zmote starega in novega sveta glede stvarjenja sveta in človeškega izvira. Lepo pravi nekje Fichte o sv. pismu, da stavlja nauke, h katerim se mora končno povrniti vsa filozofija.
') Traite du sublime, VII, traduit de Boileau, Oeuvres, izdal Lefevre 1835 str. 328.
Vesel hodi torej spat v mojo sobo; pa samo spat, Čez dan je v prodajalnici, in tedaj sem sam gospodar v sobi.                                        (Dalje.)
Kakor rečeno, s svetopisemskimi pripovedkami se vjemajo več ali manj pripovedke poganskih narodov, posebno pa starih Asircev in Babiloncev. In temu se ni Čuditi. Saj je očak hebrejskega naroda, častiti Abraham, nekdaj bival v Kaldeji ter odondod vzel s seboj prvotno poročilo.
Frivolni neverni učenjaki so se še pred nekaj desetletji smejali »Mojzesovim bajkam", a dandanes morajo osramočeni obmolkniti, ko kameni, trdi in nepokvarjeni kameni s svojimi neizbrisnimi  klinastimi  napisi  glasno govore.
Že leta 1872. je mladi, za asirijologijo vele-zaslužni George Smith naznanil londonskemu društvu za svetopisemske starožitnosti (Societv of Biblical Archaeologv), da je našel in raztolmaČil nekaj odlomkov kaldejske pripovedke o stvarjenju sveta in vesoljnem potopu. Angleži, ki so že tako zelo vneti za biblične stvari, so bili ob tem poročilu tako navdušeni, da so Jurija Smitha na stroške Časnika Daily Telegraph poslali v Asirijo nadaljevat in spo-polnit dotične izkopanine. O plodovih svojih najdeb je poročal Smith telegrafično v omenjenem Časniku ter je zbral ta poročila v sistematičnem delu „ Assiryan Discoveries, an Account of Explorations 1873 —1874", izešlem v Londonu 1. 1875. Ko se je na tretjem svojem potovanju iz Asirije vračal, umrl je v Alepu za mrzlico I.1876., star šele 36 let. Zapustil pa je svoje umnosti in žilavosti deio, ki nosi še dandanes njegovo ime križem sveta „The Chaldean ac-count of Genesis", katerega sedmo izdajo je priredil Savce leta 1 88 r., nemško avtorizovano prestavo  pa Herman Delitzsch 1. 1876.1)
Po J. Smithovih mislih so bile zapisane te kaldejske pripovedke od Asircev ob Času kralja Assurbanipala (670 — 626 pr. Kr.). Zdi se pa, da so le prepisi zelo starega kaldejskega dela, ki je bilo zloženo  okoli 1. 2000 pr. Kr.  Pripo-
l) George Smith's Chaldaische Genesis. Keilin-schriftliche Berichte iiber Schopfung, Siindenfall, Sint-fluth, Thurmbau und Nimrod, nebst vielen anderen Fragmenten altestenbabilonisch-assvrischen Schriftthums. Mit 27 Abbildungen. Autorisierte Uebersetzung von Her-mann Delitzsch. Nebst Erlauterungen und fortgesetzten Forschungen von dr. Friedrich Delitzsch.   Leipzig 1876.
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.) (Dalje.)
668                                      Dr. Fr. Sedejl Klinopisni spominiki in sv. pismo.
vedke same pa so živele že prej ter se izro-Čevale od ust do ust, dokler jih ni zabeležil klinopisec ob času zlate slovstvene dobe v Kaldeji. Plošče, na katerih so začrtane te pripovedke, so žal zelo pokvarjene, da je jako težko iz njih razbrati celotno vsebino. Kolikor se da iz teh odlomkov posneti, se kaldejska pripovedka v obče vjema s sv. pismom, kaže pa vendar bogatejšo in širšo prvotno podlago. Posamne odlomke teh klinopisnih plošč je J. Smith tako-le vredil:
a)   Del I. plošče, govoreče o kaosu in stvar-jenju  bogov;
b)   dva odlomka, spadajoča morda k IV. plošči,  o vtemeljitvi suhe zemlje;
c)   del V. plošče o stvarjenju zvezd;
d)   odlomek VII. (?) plošče o stvaritvi poze-meljskih  živalij;
e)   odlomki treh plošč, pripovedujočih o stvaritvi človeka in njegovem padcu (?);
f) odlomki mnogih plošč o boju bogov se zlimi  duhovi.
Kakor domneva J. Smith, je dotična vrsta pripovedek obsegala najmanj i 2 plošč, popisanih na sprednji in zadnji strani.1)
Po smrti Smithovi so izkušali drugi asirijo-logi n. pr. Oppert in Savce tolmačiti temna mesta teh kaldejskih pripovedk ter jim dati celotni pomen. Kar je 1. 1888. E. A. Wallis Budge priobčil neki zelo imeniten in pouČljiv odlomek (75 vrst) spadajoč k IV. plošči, je zanimanje za-nje še bolj oživelo. Največje zasluge za znanstveno preiskavo in tolmačenje kaldejskih, legend so si pridobili novejši Čas P. Jensen2), H. Zimmern3) in Frederik Delitzsch.*) Predno podamo vsebino teh velezanimivih klinopisnih plošč, nam je omeniti, da se držimo večinoma prestave Fr. Delitzscheve in Eberhard Schraderjeve razlage.5)
I. Plošča kaldejskega epa o stvarjenju sveta začenja tako-le:
1.    Ob  času,  ko  zgoraj  se ni  nazivalo nebo, Ko  zdolaj  zemlja  ni imela imena: —  Ocean prvozačetni je  bil  njih roditelj, Hrumeče  morje njih  mati  vesoljna —
5.    Tedaj  so   v  jedno  vode se združile;
Poljanam ni bilo še mej, muž ni bilo Še _____________                                               videt'
*) George Smith's Chaldaische Genesis str. 61—62.
2)   P. Jensen, Die Kosmologie der Babylonier. Strassburg 1890.
3)   H. Zimmern je priobčil svoje študije o babilonskem epu stvarjenja kot dodatek k Hermana Gun-kela delu: Schopfung u. Chaos in Urzeit u. Endzeit. Gottingen 1895.
4)  Das babylonische Weltschopfungsepos von Friedr. Delitzsch, Leipzig 1896.
5)  Eb. Schrader, Die Keilinschriften u. d. A. Testament. II. Auflage, Giessen 1883.
Ob času  ko  bogov nobeden ni bil še izšel,
Imena  niso  nosili,   ko doloČeb  (ni  bilo),
Tedaj so  bili  rojeni  bogovi (vsi skupaj ?) : 10. Lahmu,  Lahamu  so izšli  (prvenci?)
Dobe  velike   so prešle (časov mnogo  poteklo?)
Anšar,  Kišar so bili rojeni . . .
Dolgi   dnevi   so  morali miniti  (daljni  časi
preiti?)
Anu......
Ta kaldejska pripovedka je bila znana že starim grškim pisateljem n. pr. Berosu in Dama-ščanu. Zadnji, imenovan Damascius, živeč za časa Justinijana L, nam je zapustil popolnoma podobno pripovedko, ki se v imenih bogov do piČice vjema in nam torej služi kot razlaga in potrdilo klinopisne pripovedke. Dotično mesto Damaščanovo (Damascii quaestiones de primis principiis, ed. Jos. Kopp p. 384) slove tako-le: „Zdi se, da med barbari Babilonci molče ne omenjajo jednega začetka vseh stvarij. Stavljajo marveč dvoje bitij, Tavte in Apazon, dajoč Apazona za moža Tavti in imenujoč to kot mater bogov. Ta dvojica je rodila samo jednega sina, M o y m (i s) a , kateri pomenja, kakor jaz mislim, iz dveh principov izvirajoči razumni svet. Iz istih je izšel še drug rod: Dahe in D a h o s; za tem še tretji (rod) iz taistih: Kissare in Assoros, od katerih so se rodili trije: Anos, Illinos in Aos. Aos in Davke sta menda imela sina Bela, kateri je bil,  kakor pravijo, tvoritelj sveta."
Skoro vsa tu navedena lastna imena se nahajajo v paralelnem klinopisnem izvirniku. Citatelj vedi, da se „ocean" (v tretji vrsti) glasi asirski apsu, od tod Damaščanov Apason, „hrumeče morje" pa mummu ti zrnat, iz katerih je tvoril Damaščan Mojmiis)a in Tavte. Da sta imeni Dahe in Dahos pri DamašČanu pokvarjeni in da je treba Citati Lahe in Lahos, kakor čitamo v klinopisnem izvirku slično Lahmu in Lahamu, sta opomnila že J. Smith in Fr Lenormant. Da so naposled imena Kissare, Assaros in Anos ista ko klinopisna Kišar, Anšar, Anu, razvidi lahko vsak na prvi pogled.
Zmisel klinopisne pripovedke o stvarjenju sveta je ta: Ko zgoraj nebo ni še imelo imena in zdolaj ne zemlja t. j. prej ko sta bila nebo in zemlja stvarjena in razločena v zgornji in spodnji del, bila je samo neka zmedena vodna snov (kaos), iz katere ni mogel nastati urejen in razrejen svet (kosmos), saj organizmi niso mogli živeti brez svetlobe, ki je prvi pogoj organskemu življenju. Poljan in muž, torej tudi rastlin ni bilo še videti (v. 1—6). Kakor je bil pred tem urejenim svetom Čas, ko ni bilo še nobene   stvari,   ravno   tako  je   bila tudi doba,
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni  spominiki in sv. pismo.
669
predno je nastal nadnaravni svet, ko ni bilo Še bogov (v. 7—8). Po preteku dolge dobe so se rodili iz prvih še drugi bogovi, Anšar, Kišar, Anu itd.  (v. 11 —14).
Kar se tiče stvarjenja ali „rojenja bogov", bije babilonska pripovedka v obraz sv. pismu, ki uči, da je v začetku Bog (ne bogovi) ustvaril nebo in zemljo, in da je v začetku bila beseda in da je bil Bog beseda. Ali glede" na prvotno tvarino, iz katere je Bog pozneje kakor kak mojster sestavil lepe in dovršene dele vesoljstva, se vjemata babilonski in Svetopisemski vir. Kli-nopisna pripovedka pravi, da je bil Čas, ko ni bilo ne neba ne zemlje, da
Ocean prvozačetni je bil  njih  roditelj, Morje hrumeče  njih  mati  vesoljna;
takisto uči sv. pismo, da je „v začetku Bog ustvaril nebo in zemljo, zemlja pa da je bila pusta in prazna (klinopis: brez poljan in mo-Čevin) in da je tema bila nad brezdnom in da je Duh božji razprostiral se nad vodami" (I Mojz. I, 1 — 2).
Celo glede na ime one prve snovi, iz katere so se pozneje razvile stvari, se strinjata Čudovito sv. pismo in kaldejska pripovedka. Ono Mummu Tiamat (v. 4.), katero tolmači Fr. Delitzsch „hrumeČe morje", P. Jensen pa „das Ghaos, die Meerfluth", ni nič druzega ko hebrejske geneze (I Mojz. I, 2) tbehom in majim, po slovensko   „brezdno in vode".1)
Mimogrede" omenjamo, da spominjajo izrazi asirske pripovedke: „dobe velike so prešle" (v. 11), »dolgi dnevi so morali miniti" (v. 13) (predno je nastopila zopet nova vrsta božjih bitij), zelo na hebrejski jom t. j. dan, ki znači v sv. pismu kakikrat daljšo, nedoločeno dobo. Kakor je znano, razlagajo dandanes sedem dnij stvarjenja, o katerih govori Mojzes, sploh kot daljše dobe časa.
Asirsko-babilonska pripovedka o stvarjenju je prav za prav del večjega epa, katerega na-zivljejo „boj boga Marduka z boginjo teme Tiamat". Tiamat znači Babiloncem hudi princip, poosebljeno zlo, ki nasprotuje dobrim bogovom, hoteČ jih uničiti. Sodrugi v tem boju so ji nekateri od nje rojeni bogovi, velikanske strupene kače, besni psi, spake pol človeške in pol ribje ali škorpijonske, grozni viharji, posebno pa jednajst pošastij in njen mož Kingu. Na drugi strani pa stojč bogovi Lahmu-Lahamu, AnŠar, Kinšar, Anu, Bel, Ea in Ein sin Marduk (Me-
') J. Smith istoveti asirski mummu s hebr, mehuma t. j. zmes, drugi asirijologi pa s hebr. majim = vode. Tiamat, ali kakor nekateri pišejo, t i ha mat je gotovo hebrejski theh6m (brezdno) ali pa sorodno mu th6hu (pustoba), le da je ta beseda v asirskem ženskega spola.
rodah-Bel) ter sploh vsi „veliki, osodo določujoči bogovi", pred vsem pa bog ognja Gibil in naposled vsi Igige t. j. nebeški duhovi, angeli. Ker je torej na strani dobrih bogov bog ognja, in je Merodah bojujoč se s Tiamatjo obdan z neznosnim sijajem ter s strelo ubil zlo Tiamat. da se iz tega sklepati, da je bil po babilonskem naziranju boj med Merodahom in Tiamatjo prav za prav boj luči in teme. To nas zopet spominja sv. pisma, ki pravi, da je bila v začetku „tema nad brezdnom", ali pa boja nadangela Mihaela s padlimi angeli, boja neba s peklom. Ta boj dobrih in zlih bogov nam opisujejo nadrobno in velepesniško naslednje plošče babilonskega epa. II. plošča stavlja Merodaha v zbor bogov, pri katerem on obeta v bran se staviti pošasti Tiamat ter jo ubiti s tem pogojem, da se zbero bogovi na nekem svetem kraju (upšu-kuenaku) in mu izroČč vodstvo in sodstvo sveta. III. plošča nam pripoveduje, da se je posrečilo bogu Anšarju, dedu Merodahovemu, pregovoriti druge bogove v to ponudbo, ko so ravno pri neki   nebeški   gostiji   Culi,   da   se  bliža  pošast
Merodah-Belov boj s pošastjo Tiamat. (Po nekem babilonskem cilindru.)
Tiamat s svojim groznim spremstvom. Nato poroča IV. plošča z vznesenimi besedami, kako so bogovi izročili Merodahu krono in žezlo z nekim nepremagljivim orožjem vred in kako je šel oboroženi Merodah Tiamati nasproti ter jo po groznem boju razčesnil na dvoje, njene spremljevalce pa ulovil v svojo vseobsežno mrežo. Babilonski ep riše ta grozni boj tako dramatično, da je vredno podati ga tu v slovenski prestavi.
Ko Tiamat to je začula,
Bila je besna,  prišla je iz uma.
Zarjove Tiamat divje in glasno, 90.     Da do  korena nasred se strese jej dno.
Izreče urok,  izreče svoj  zagovor,
In boja bogovi kličejo svoje k orožju.
Zdaj nastopita Tiamat in Marduk, bogov
gospodar,
Na boj  se  vzdigneta ter bližata k bitki. 95.     Mrežo razpne zdaj gospod in jo omreži,
Hudi vihar, ki stal je za njim, spusti jej
v  obraz.
670
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
Žrelo  odpre Tijamat na  vse  pretege, Veter zli va-njo  spusti,  prej  ko zaprla
je usta. Strašni  vetrovi jej  obtežijo trebuh, 100.  Zgubivši zavest široko odpre svoje žrelo. On   pa   zgrabi   za   kopje,   razkolje   jej
trebuh, Notranjost razseče,  razreze jej  srce. Tako jo  premaga in jej  vniči življenje. Proč  vrže  nje truplo  in  stopi  na-nje. 105.   Ko  bila Tijamat,   njih vodja,  je ubita Nje  moč  bila strta,  nje  sila  spršena: Prevzame nje  božje pristaše, stoječe ob
strani, Trepet ino strah,   da obrnejo  hrbet, Pobegnejo  proč  si  rešit  življenje   — ; 1 10.   A trdno  so  bili  zaprti, da  moč ni  bilo
uteči. Zajel jih je,   zlomil  orožje  njihovo. V mreži  so  bili,  sedeli  v  zapreji Sveta strani polneč se svojim tuljenjem. Ko   je   nato zvezal Marduk še moža  Tija-matinega, namreč   Kinga,  obrnil  se   je   k  premagani   Tijamati, ji   prerezal žile in dal burji odnesti  njeno  kri.  Visoki bogovi, videč Mardu-kovo zmago, so se zelo radovali ter poklonili zmagovalcu darov.  Iz jedne polovice razsekane pošasti   je   stvoril  nato Marduk vidno   nebo, katero  so  si Babilonci   in Hebrejci predstavljali kot gorenje vodovje. A nad tem nebom je priredil Marduk nebeško palačo „E-šara" bogovom Anu,  Belu   in Ei v stanovanje.   S stvarjenjem nebes konča IV. plošča.
Na   naslednji, V. plošči   se   pripoveduje   o stvarjenju   zvezd   zverinskega  kroga, dvanajsterih   mesecev,   lune   in   solne a.   Slove pa po Fr. Delitzschevi prestavi tako-le : 1.     Priredil je stan  velikim  bogovom,
Zvezde, njih znamenja, namreč lumaši
je  vstavil. Ustanovil je leto,  razdelil  mu dele, Dvanajst  mesecev dal je razdeliti z zvezdami  tremi 5.     Od  dneva, ko  leto  začenja do zadnjega dneva, Postavil   (je)  stališče   nibiru1)    da  bi značil njih meje. ') Nibir je planet Jupiter.
Da   se   nezgoda   nobena   ne   zgodi,  da
nikdo  se ne  zgreši, Dal   je   Belu   in   Ei   stališče   ob  strani
njegovi. Napravil   je    vrata   velika    na   obed veh stranih, 10.  Trden  zaklep je naredil na levi in desni. V njega težišču je posadil  elati.1)
*) Elati tolmači Jensen za zenit.
Mesecu dal je iziti (?), izročil mu noč, Postavil ga je kot nočno telo, da kaže
nam  dni: Mesec   vsak   brez   preneha   naj   deli  s
krono.1) 15.  Ob  začetku  meseca,  pri zasvitu večera, Naj z rogovi zasveti, da nebo zaznamuje. Dan  sedmi naj   krono  razdvoji. Dan   štirinajsti   naj  stoji nasprot'  polovici . . . Ko solnce na dnu nebesnem vzhajaš ...
Med tem ko govori Mojzesova knjiga najprej o stvarjenju solnca, potem lune in zvezd, besedici babilonska pripovedka narobe, t. j. najprej o zvezdah, za tem o luni, naposled o solncu, čemur je najbrž vzrok Babiloncev astronomija ali pa njih bajeslovje. Zaradi tega govori ta klinopisna plošča najprej o vrejenju zverinskega kroga in o določbi leta po dvanajst mesecev. Po sv. pismu imajo zvezdna telesa trojni namen, da namreč ločijo dan in noč, da so v znamenja časov, dnij in let in da razsvetljujejo zemljo po noči. Takisto uči kaldejska pripovedka, le da ta bolj nadrobno razpravlja o namenu zvezd: določiti leto, in o namenu lune: določiti  mesece  in tedne.
VI. klinopisna plošča, katera se do dandanes ni še našla, je po mnenju mnogih asirijologov obravnavala o stvarjenju zemlje: o zbiranju voda in utrjenju suhe zemlje, o stvarjenju rastlin in dreves, o oživljenju voda, zraka in zemlje z različnimi živalmi. To potrjuje neki odlomek (štev. 20 v Delitzschevem Weltschopfungsepos str. 87. in 109.), ki omenja na sprednji strani „ vodni brezden", „velike vodne živali", „vrelce", na zadnji pa „zemeljska tla (kakkaru) nad oceanom nasproti nebeški palači Ešari". Isti odlomek govori nato o ustanovitvi templov ali v domov božjih na zemlji in o prvem češčenju bogov v mestih Nippur in Assur.2)
Da je za to ploščo sledila druga (VII r) govoreča o stvaritvi človek a, se po Fr. Delitz-schevih mislih ne da tajiti. Saj omenja zadnja plošča našega epa med drugimi slavnimi pridevki in Čini boga Marduka tudi to, „da je ustvaril ljudi", da so „njegove roke tvorile Črno-glavce".3)
1)   Lunina krona so njeni rogovi ali krajci.
2)   Oni klinopisni odlomek, sestavljajoč se iz treh koscev (345, 248, 147), katerega na tem mestu podajejo J. Smith, Eb. Schrader in drugi, po sodbi Fr. Delitzscha in Zimmerna ne spada k našemu epu o stvarjenju. Sl&ve pa doslovno tako-le: Ob času, ko so bogovi skupno ustvarili (nebesa?), tvorili krasna zvezdna znamenja (?), so dali iziti živečim stvarem vsem, živalim na polju, zverem poljskim  in črvom poljskim."
*) Fr. Delitzsch, Das babvlonische Weltschopfungs-epos str.   11 o.
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
671
Znamenito je tudi to, da v nekem klino-pisu opominja bog ljudi, najbrže ko jih je ustvaril,  kako imajo boga častiti.
K tvojemu  bogu moraš  čistega srca  priti,
To je najljubše božanstvu.
Molitev,  prošnje,  priklonjen  obraz
Mu moraš za rano dati v dar.
Strah božji rodi  milost,
Žrtev poviša življenje,
Molitev pa razreši greh.
Bogaboječemu ne uide
Kdor Anunako časti, si podaljša življenje.
Proti   prijatelju   in   drugu   ne govori   (nič
slabega),
Nizko  ne besedici,  prijazen  (bodi).
Komur obljubiš, daj in ne (zapusti ga). Sicer babilonska geneza ne razdeljuje stvar-jenja sveta na šest ali sedem dni, tudi drugi pisatelji, pišoči o kaldejski kozmogoniji, ne črhnejo besedice o kakem „dnevu" stvarjenja, vendar so BabilonciT imajoc teden sedem dnij, dobro poznali sedmi dan, dan pokoja. Naklino-pisnih spominikih se imenuje sicer sedmi dan „hudi dan", ker se ta dan ne sme delati ne darovati žrtev, poleg tega pa sluje tudi kot šabattuv, hebr. šabath t. j. dan pokoja. Že spredaj smo govorili o sedmih planetih, posvečenih posebnim bogovom, po katerih so se pozneje dnevi v tednu imenovali in sploh o sedmici kot svetem številu. Potemtakem He-brejcev teden in sobota kot dan pokoja nista naravnost hebrejskega izvira, ampak starobabi-lonskega. Saj govori tudi Bog Judom postavo dajaje na Sinaju o soboti kot že znanem dnevu rekoč: Spomni se, da posvečuješ sobotni dan!
Kakor sv. pismo pripoveduje, dal je Bog rasti sredi raja drevo življenja in drevo spoznanja dobrega in zlega. Tudi asirsko-babi-lonski spomeniki poznajo neko „sveto drevo", ne da bi ga imenovali drevo spoznanja ali življenja.   Vendar  je tudi to  „sveto   drevo"  v
lil!:                          31
i                    II
I                I
1                                        M
.Sveto drevo s kerubima čuvajema ob straneh. (Po  nekem asirskem cilindru.)
neki zvezi z grehom prvih starišev, kakor bomo pozneje videli. Na več mestih epa o Izdubarju se namiguje na neko božje drevo ali gaj boga Anu,  ki  se nahaja ob perzijskem,  zalivu.   Ob
ustje Evfratovo so namreč stari Babilonci stav-ljali svoj paradiž. Henrik Rawlinson je prvi istovetil rodovitno, od štirih rek namakano pokrajino Gandunijas ali Kardunijas s svetopisemskim Gan-Eden t. j. raj veselja. Babilonsko sveto drevo ima kajpada sedem vejic in sedem listov ali pa kaže to sveto številko vsaj pri listih cvetne čase ali pri vrhu. Navadno ga čuvata ob straneh dva krilata keruba noseča posodo v rokah. Ali ne spominja to na sv. pisma besede: „In je izgnal Adama in je postavil pred raj veselja keruba z ognjenim in šviga-joČim mečem, varovat pot k drevesu življenja?" Ge smemo verjeti J. Smithu, pravi neki klinopisni odlomek, da je Anuvov gaj Čuval meč, ki se je vrtil na štiri nebne strani.')
H koncu nam je še omeniti, da se nahaja podoba „sv. drevesa" prav pogosto na babilonskih dragih izrezanih kamenčkih, na stenah asirskih templov in palač ter kot lepotičje na oblekah.
Ima li klinopisno slovstvo kak sled o grehu naših prvih starišev? — me vpraša radovedni čitatelj. Klinopisi sicer ne omenjajo niti z jedno besedo te za vse Človeštvo osodne dogodbe, ali glasneje kakor vsi klini nam govori o tem neka babilonska podoba, ki se hrani dandanes v britskem muzeju. Ta podoba nam namreč kaže dve osebi, sedeči ob straneh svetega drevesa in stegajoČi svojo roko po sadu drevesnem, med tem ko se vspenja zad za eno teh oseb — kača.  Oseba z rogovi na glavi pred-
Sveto   drevo   s   sedečima   osebama   ob   straneh;
zadaj  jedna kača.
(Po   nekem   starobabilonskem cilindru.)
stavlja moško moč in moža sploh — po stari semitski navadi. Saj se celo Aleksander Veliki zove pri Arabcih „gospod rogov". Kdo je torej nasprotno sedeča oseba s svitkom ob glavi, ako ne ženska? In kaj pomenja vijoča se kača za hrbtom ženske? Je-li to vse le slučajno.' Nekateri neverni Tomaži in dvomljivci so sicer menili, da je ona kača zad za hrbtom ženske samo le črta, ki je nastala vsled razpo-kline dotiČnega babilonskega cilindra. Ali to je le izgovor. Cilinder, noseč te podobe, ni razpocen
') G. Smith, Chaldaische Genesis str. 84..
672
Razne stvari.
in kača je prav jasno začrtana. K ve-Čemu bi kdo še ugovarja), da te podobe ne predstavljajo kake resnične do-godbe, ampak da so le izumek babilonske fantazije. A temu je že J. Smith za vekomaj sapo zaprl pišoč: Nun ist es Thatsache, dass keine der Figuren auf diesen alten Bildvverken reines Phan-tasiebild ist, sondern dass es wirkliche oder vermeintliche Ereignisse und Iegendarische Gestalten sind. welche hier zur Darstellung kommen. Dessbalb erhebt obige Abbildung es iiber allen Zweifel, dass eine der Genesis ganz ahnliche Form der Siindenfallerzah-lung schon uralters in Babvlonien be-kannt war.l5)
') George   Smith's   Chaldaisehe   Genesis str. 87.
Razne   stvari.
Naše slike.
Kovač in smrt. Znameniti češki umetnik Ladislav Novak je letos razstavil v praškem Rudolfinumu ciklus velikih kartonov, ki predstavljajo narodno pripovedko o smrti in kovaču. Ta pripovedka je tudi med našim narodom (pač v različnih oblikah1) znana. Globoka poezija in modrost je v tej priprosti pripovedki. Jar. Vrchlicky, češki pesnik, je porabil to snov za poseben pesmotvor: ,,Kovaf Ivan". Tudi naš umetnik se je oziral prav na Vrchlickega kompozicijo. Smrt je prišla po kovača, a on jo je premagal in zvezano obesil na hruško. Zdelo se je, da je storil ljudem veliko dobroto. A polagoma se je prepričal, da le ni tako. Prišle so nad ljudi, ki so se neizmerno namnožili, hude nadloge: dolgčas, bolezni, lakota. Naposled je kovač rad oprostil zvezano smrt in prvega ponudil samega sebe njej  za žrtev.
Kako umno je ta pripovedka vpodob-ljena v naših slikah, vidi pozorni opazovalec. Za danes omenjamo samo to, da na str. 656 umetnik vidno kaže, kako kovač beseduje (v svoji nespameti) z najvišjo Modrostjo, ne hote se dati prepričati, da je smrt potrebna za naše sedanje zemsko bivanje.  Morda več prihodnjič.
l) Prijatelje vljudno prosimo, da bi nam sporočili, kako tu in kako tam pripovedujejo dogodbe kovačeve s smrtjo.
Kovač se uda smrti.
(Ciklus risb Ladislava Novaka: Kovač in smrt.
693
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.)
(Dalje.)
Drug velezanimiv in prastar (pisan že 2000 let pred Kr.) spominik starobabilonske književnosti je pripovedka o potopu, pravzaprav del nekega večjega epa o Izdubarju, narodnem junaku babilonskem. Ta epopeja je nekdaj obsegala 12 plošč po šest predelov, ki so pa, izvzemši XI. ploščo, dandanes več ali manj pokvarjene. Na veliko srečo govori XI. plošča o nekem potopu, ki je potopu sv. pisma zelo podoben, ako mu snamemo šareno navlako, pripeto mu od malikovalskih Babiloncev.
Ep začenja z rojstvom in slavnimi deli junaka Izdubarja (GiŠdubarja) ali, kakor ga asiri-jologi dandanes nazivljejo, Gilgameša.1) Mesto Erek ali Uruk se nahaja v veliki stiski, ker je že tri leta oblegajo (najbrž Elamci) (plošča L).
Tedaj vstane nesrečnemu mesta rešitelj, junak Izdubar, doma iz mesta Marad-a, katerega praded je bil babilonski Noe. Že prej si je bil pridobil slavno ime kot zmagovalec divjih zverij. Mladi svet ereški je bil tako navdušen za našega junaka, da so prosili stariši in za vidni tekmeci boginjo Aruru, da naj jim posije moža, ki bi premagal Izdubarja. Aruru je ustvarila nekega pogozdnega polboga Eabanija, katerega so zvabili v Erek. Ali ne da bi ta premagal Izdubarja, sklenil je ž njim še prijateljstvo  (plošči  II. in III.).
Sovražnik obleganega mesta Ereka z imenom Humbaba je bival v trdni palači sredi cedro-vega in cipresnega gozda. „Njegovo rjovenje je bilo kakor vihar, njegova usta — zloba, njegov dih — puh strupen." Izdubar in Eabani sta vendar ulomila vrata njegove palače, ubila Humbabo in mu vzela krono; nato se je razglasil Izdubar za kralja ereškega (pl. IV. in V.).
') Ta babilonska narodna pesem je bila po prepisih zelo razširjena in je došla cel6 do Grkov. Sofist KI. Elijan (Aelianus) navaja v svojih „različnih pripovedkah" junaka Gilgamos-a. L. 1890. so našli neki silabarni odlomek in na njem ime Gilgameš. Starejši asirijologi so imenovali to junaško pesem „Nimrodov ep", ker sta si junaka Izdubar in svetopisemski Nimrod v več potezah podobna. Tudi Izdubar je bil kakor Niftirod „krepak lovec pred Bogom" (I. Mojz. X., 9) loveč in uničujoč leve, tigre, leoparde, bivole. Kakor sv. pismo poroča, bil je začetek Nimrodovega kraljestva Babilon, Erek in Akad in Kalne v deželi Senaar; od ondod je šel Nimrod proti Asiriji ter sezidal Ninive in bližnja mu mesta (I. Mojz., 10—12). V Babiloniji se je začelo tudi Izdubarjevo kraljestvo, katero je po tem razširil proti severu do armenskih gor. Vrh tega je ravno mesto Erek, katero se v sv. pismu nazivlje kot drugo glavno mesto Nimrodovo, v našem epu torišče njegovega delovanja in slavja.
V slavnega junaka in osloboditelja dežele se zagleda celo boginja Ištar ter se mu ponudi za ženo rekoč : „Bodi moj mož, jaz pa tvoja žena! Voziti te dam na vozu iz dragih ka-menov in zlata, z zlatimi kolesi in demant-nimi rogovi. Ko se z vpreženimi levi pripelješ v naš dom med vonjavo cedrov, naj ti poljubijo noge; kralji, knezi in gospodje naj se ti klanjajo in prinašajo danj." Ali Izdubar odbije rezko njeno ponudbo, Češ, da so vsi njeni dosedanji ljubimci doživeli nagel in nesrečen konec. Nato se razsrdi Ištar ter urno odide k svojemu očetu Anu, tožeč mu, kako sramotno jo je Izdubar razžalil, ter ga poprosi, da ustvari ;;nebeškega bika", ki bi ubil Izdubarja. Bog Anu usliši njeno prošnjo. Ali Izdubar ubije bika s svojim prijateljem, vsled Česar Ištar Izdubarja prekolne (pl. VI.1).
Eabani, prijatelj Izdubarjev, umre, najbrž v boju. Izdubar žaluje za njim, boječ se, da umre takisto tudi sam. Da bi se ubranil smrti, gre na daljno pot poiskat in poprašat za svet svojega pradeda Sit-napištim-a ali Hasisadro, ki je nekdaj dosegel od bogov neumrljivost. Pot ga vodi skozi peščeno puščavo južno od Evfrata, kjer je zelo nevarna. Pri vhodu v goro Mašu (Macto?) stoje možje s škorpijonskim telesom za stražnike ter odsvetujejo Izdubarju iti skozi temno in 12 milj dolgo gorovje. Ker pa neustrašeni junak le prosi, mu stražniki odpro vhod, in Izdubar konča res strašno pot. Ko pride iz temin, zazre pred seboj krasno drevo : „Drage kamene ima za sad; veje nosijo kristale, sadje je krasno gledati" (pl. VIII., IX.). Se druga taka drevesa stoje pred Izdubarjem ob bregovih morja. Na tronu morskem sedi boginja Sabitu. Tu teče mrtvih reka, ki loči zemeljski svet od bivališča blaženih. Boginja Sabitu beži pred Izdubarjem ter se zaklene v svojo palačo. ProseČemu in tarnajočemu pa naposled odgovori in reče, da naj se zaradi prevožnje k pradedu svojemu Sit-napištimu obrne do čolnarja Arad-Ea. Ta babilonski Haron prepelje junaka Čez 45 dnij skozi reko mrtvih k „livadam blaženih". Izdubar pozdravi svojega pradeda že iz daljave, mu pove" svoje dosedanje dogodke ter ga vpraša, kako je dosegel neumrljivost v zboru bogov (plošča X.). Nato sledi najzanimivejši del epa (plošča XI.), v katerem pripoveduje Sit-napištim Izdubarju zgodovino potopa,  iz katerega   je  bil rešen  in
')  VII. plošča manjka skoro cela.
694
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni  spominiki  in sv. pismo.
potem postavljen med bogove. Da bo Čitatelj seznal, koliko se vjema babilonska pripovedka s svetopisemsko, podamo tu slovensko prestavo po P. Hauptovem tolmačenju babilonskega izvirnika.1)
Predel I.
v.    8. Sit-napištim je dejal  Izdubarju:
Povedati čem ti, o Izdubar, pnpovest svoje
rešitve, Ino ukrepe bogov ti čem  razodeti. Suripak  mesto,  ki,   kakor   ti znano,  leži
ob Evfratu. To bilo je staro zelo,  ko bogove v  nji v. 13. Je gnalo srce,  da osnujejo potop, bogovi
veliki. Bili so:  oče njih Anu, njih svetnik,  bojevnik Bel, Njih prestola nositelj Adar,  njih knez En-
nugi. Gospod nedosežne modrosti,   bog Ea pa
sedel je ž njimi. In  njihove sklepe naznanil je svoj'mu ki-
kiššu.
„Suripakčan,  sin Ubara-Tuta,
Zapusti hišo, steši   si   ladijo,   pusti  .  .  .
življenja, Vničiti hočejo seme življenja, obvari živeče In  spravi seme življenja vseh vrst v  notranjost ladije. Ladija,  ktero   izteši   .   .   .   vatlov   dolžine nje  mera, .  .   .  vatlov   enako   jej   bodi  v Širini   in
višini ; .  .  .  v  morje,  napravi jej  krov." Ko sem začul   to,   del   sem   Ef,  svoj'mu
gospodu : „(Ladije   stavba),   gospod,   ki   si mi   jo
ukazal, Če bom jo dovršil, (smejali se bodo) visoki
in  nizki." Ea odpre svoja usta in reče  mi, svojemu
hlapcu : „(Če se ti bodo smejali),  reci jim  tako : (Vsak),  kdor proti meni greši  .  .  .
v. 39. Ti pa nimaš zapirati (vrat),
(Pride že)  čas,  ko pošljem ti vest. (Tedaj)  stopi skoz ladije vrata in spravi V njo svoje žito, ves svoj imetek in blago, Svojo (rodbino), svoje hlapce in dekle (in)
sorodnike. (Živali)  polja, divjačino polja, vse kar . . . Ti pošljem, da (vse tvoja) vrata ohranijo."
*) Eb. Schrader.   Keilinschriften  und   das Alte Testament, II. Aufl. str. 60—65.
Predel II. v.    6. Peti dan sem določil (?)  njeno obliko.
Vzdignil  sem jo na šest (nadstropij ?)  ter jo razdelil na sedem,
Notranjščino njeno  razdelil sem na devet.
Videl sem  špranje in  zamašil luknje *); v. ii.Razlil sem šest šarov 2)  asfalta čez njeno zunanjost,
Razlil sem tri šare nafte   čez njeno  notranjost.
v. 25. (Vse,  kar sem imel) spravil sem skupaj; Vse,  kar imel   sem    srebra,   sem   spravil
vkupe; Vse,   kar (imel)  sem   zlatd,   sem   spravil
vkupe; Vse,   kar imel sem   živega semena  (sem
spravil  vkupe). Vse to sem spravil gori v ladijo, vso moško
in  žensko  družino, Živalim  polja, divjačini  polja, sorodnikom
tudi vsem sem  dal vstopiti. Ko solnce dovedlo je Čas določeni, De neki glas (?) :   »Zvečer bo nebo pogin
deževalo, Stopi v  ladijo in  zdpri si vrata!" Določeni čas  ('ko) je prišel, Govoril je glas (?) : „Zvečer bo nebo pogin
deževalo." Z grozo sem  Čakal zahod  (tisti)  dan, Dan,   ki bil je za vkrcanje (odmenjen), bal
sem  se. Stopim  v ladijo ino zapahnem  (za sabo)
si vrata, Ladijo da bi zaklenil.  Buzurkurgalu,
krmarju Izročil sem stavbo veliko in njeno vozivo. v. 40. Zdaj  se  dvignejo Mu-Šeri ina-namari Od  nebesnega  dna,  črni oblaki, Sredi  katerih Raman   da treskati gromu, Med tem  ko Nebo in Senu si gresta nasproti, Nosilci prestola pa stopajo čez goro ino
Čez plan. Viharje (?) odklene mogočni  bog kuge, Adar pa v enomer dava vzkipeti prekopom (?), Anunaki (brezdna bogovi) dovažajo s sabo
povodenj, In  zemlji dado se tresti z njihovo močjo, Ramana  valovje se dviga do neba : Svetloba vsa zapade (teminam).
*) Tako prestavlja te pokvarjene vrste J. Halevv, Recherches bibliques, Tome I. Pariš  1895, str. 136.
2) Sar (sar) je najviše babilonsko osnovno število (3600) in mera.
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni  spominiki in sv. pismo.
Predel III.
v.    3. ... jih vodijo v boj  zoper ljudi,
Brat ne  vidi  več svojega brata, ljudje  se
ne brigajo več drug za drugega. V nebesih boje se bogovi potopa In iščejo zavetja, se vspenjajo k nebu boga
Anu. Ko psi na svojem ležišču počepajo bogovi
ob  omrežju neba. Ištar ječi ko porodnica  .  .  .
v. 1 6. Plakali ž njo so bogovi zarad Anunakov *), Vkup  so sedeli bogovi plakajoč. Ustna so  stiskali skupaj  .  .  . v. 19. Šest dnij  in sedem  nočij
Nadvladujejo  veter,  povoden,  vihar, Ob svitu sedmega dne se poleže vihar. Povoden,  ki boj je bila  ko vojska, Se je  utolažila.  Morje je upadlo in piš in
povoden sta jenjala. Jaz sem  brodaril skoz  morje ječeč, Ker stanovanja ljudij  so bila premenjena
v blato. Kakor hlodovi plula so trupla okrog. Luknjo odprem  in  ko svetloba posije  mi
v  obraz, Stresel sem se in se vsedel jokaje, Čez  moj  obraz so tekle  mi solze. Brodaril sem  skozi dežele — zdaj grozno
morje, Tedaj se prikaže del kopne zemlje 1 2 mer
visok. Proti deželi Nizir plula je ladija. Gora dežele Nizir je obdržala ladijo in je
ni izpustila več.
...  ob  svitu sedmega dne v. 38. Vzamem goloba in ga pustim letati;
Golob je letal sem ter tje, ker pa mu v. 39. Ni bilo  počivališča,  se je  vrnil  zopet v. 40. Nato vzamem lastavico in jo pustim letati.
Lastavica je letala sem ter tje, ker pa  jej v. 41. Ni  bilo počivališča,  se je vrnila zopet. v. 42. Nato vzamem  gavrana in ga pustim letati; v. 43. Gavran odleti in  ker je videl, da je voda
upadla, v. 44. Se je približal,  oprezno  (?)  brodeč skozi
vodo  in  se ni  več povrnil. v. 45. Tedaj  izpustim  vse na štiri  strani (iz la-
%dije),  žrtev  sem  daroval. v. 46. Priredil sem  oltar na vrhu gore, v. 47. Po  sedem  darilnih posod sem   postavil, v. 48   Pod  nje  pa razpoložil sem  kalm,  cedrov
les in  kadilo. v. 49. Bogovi so  srkali  vase vonjavo, bogovi so srkali  vase  lepodišeč  duh.
v. 50. Ko muhe zbirali so se bogovi nad žrtvu-jočim.
Predel IV. v.    6. Ko bog Bel nato se približa ter Ladijo zagleda, zavzame se, In jeze navda se zoper bogove ino Igige : „Ktera duša tu je utekla?  Človek noben ne sme ostati živ pri tem poginu."
v. 1 2. Zdaj  odpre Ea svoja usta in de* bojevniku Belu: „Ti si bojevni vodja bogov ; Zakaj  pa,    zakaj   si   tako   nepremišljeno
ravnal in potop  provzročil? Pusti,  da pade na grešnika greh, na zločinca  daj  pasti zločin. Daj  se izprositi, da ne bo pokončan, bodi
milostljiv,  da ne .  .   . Ne da bi priredil potop,  privro  naj  levi
in ljudi naj  zmanjšajo; Ne da bi napravil potop,  pride naj lakota
in deželo  (opustoši) ; Ne da bi priredil   potop,   pride   naj  bog
kuge in ljudstvo naj zmanjša! Nisem (mu) razodel sklepa visokih bogov, v. 22. Sen (samo) sem poslal Adrahasu1), in umel je ukrep velikih bogov." Tedaj se Bel spameti, gre gori v ladijo, Me prime za roko in me vzdigne navzgor, Vzdigne navzgor tudi   mi   ženo in dene
nje roko v  mojo, Obrne se k nama, stopi med naju in blagoslovi oba: „Doslej je bil Sit-napištim  človek, Zdaj pa   naj  bodeta  Sit-napištim   in   soproga njegova skupno k bogovom vzdignjena. Stanuje pa naj Sit-napištim daleč ob  ustju
rek!"   — Nato   me   vzemo   in   me  v  daljavo,   ob ustje rek prelože. Če primerjamo   navedeno   babilonsko   pripovedko  o potopu s svetopisemsko, vidimo na prvi pogled, da se vjemata v glavnih stvareh : 1.   Glavna   oseba   babilonskega   epa   Hasi-sadra s pridevkom Sit-napištim se riše kot pobožen in pravičen mož, ki božja povelja rado-voljno  izpolnjuje,  ki se zaradi svoje pravičnosti reši potopa in pride v nebesa. Že ime Hasis-
l) Anunaki so bogovi podzemeljskega vodovja.
') Babilonski Noe ima dve imeni: Sit-napištim t. j. „klica življenja" in Adrahasis t. j. »zelo moder" ali kakor drugi razlagajo „moder in bogaboječ". Iz Adra-hasis je napravil Beros po metatezi svojega Ksi-sutra, Etaoodpog Kakor Eb. Schrader uči, se čita več idejogramov v akadskem naopak, n. pr. \u-ab — ab-\u (ocean). Zmisel v. 22. je ta-le: Bog je dal Adrahasu, babilonskemu Noetu, zarad njegove pobožnosti dar, da je razlagal sanje. Hudobnež bi ne znal razlagati poslanih mu sanj.
696
Dr. Fr. Sedej.' Klinopisni spominiki in sv. pismo.
adra, bolje rečeno Adra-hasis, znaČi »modrega in bogabojecega", kakorsen je bil očak Noe, »pravičen in popoln mož v svojem rodu, ki je hodil z Bogom" (I. Mojz. VI., 9). Tudi Hasis-adrin priimek Sit-napistim, t. j. klica življenja bi nas spominjala očaka Noeta, ki je ohranil pogina vse živeče stvari ter sam bil kot drugi Adam „kal življenja" vsem svojim potomcem. Žal, da se ni v čitanju ni v razlagi tega Hasisadrinega priimka ne vjemajo vsi strokovnjaki.1)
2. V obeh poročilih je potop ne samo izreden priroden dogodek,   ampak tudi   kazen
božja pregrešnim ljudem. Razloček je le ta, da je bil svetopisemski potop vesoljen glede na Človeštvo, „ker je bilo vse meso popačilo svojo pot na zemlji" (I. Moj. VI., 12), babilonski pa krajeven, namenjen samo mestu Suri-paku in  obližju.
3.   Božji sklep pokončati ljudi z vodami se omenja v I. Mojz. VI., 13, 17 in rawio tako tudi v babilonski pripovedki (pr.  I.,   13  sqq.).
4. Bog ukaže Noetu iztesati ladijo po obrazcu in merah, katere mu je prej razodel, taisto ukazuje bog Ea Hasisadri. Skoda, da je babilonska plošča pokvarjena ravno na onem mestu,
Plov na reki Sv. Lorenca.
kjer govori o merah ladije. J. Smith je sicer čital ondi neke številke tičoČe se Širokosti (600 vatlov dolgosti in visokosti 60 vatlov) Hasi-sadrine ladije, ali dandanes po besedah Eber-harda Schraderja, ki je izvirnik z različnimi njegovimi razlagami primerjal, ni mogoče Številk določiti. PaČ pa je gotovo, da je babilonski ep govoril o notranji razdelitvi ladije na več nadstropij  in predelov.  (Glej  predel II.,  6 sqq.)
*) Haupt in Schrader pišeta Šamaš-napiŠtim, to je solnce življenja, nekateri celo Pir-napištim. Vzrok temu je zmedena pisava klinopiscev.
5.   Babilonski in hebrejski pisec omenjata z istimi besedami, kako je Noe, oziroma Hasi-sadra, na povelje božje zamazal ladijo s smolo znotraj in zunaj. Celo isto znaČilo za smolo rabita oba: babilonski kupru (asfalt), hebrejski kofer.  (Glej predel II.,  11.)
6.   Babilonska pesem popisuje ravno tako skrbno kakor sv. pismo prebivalce, ki so se v ladijo zatekli, in živež, katerega so seboj vzeli za hrano. „Pojdeš v ladijo — tako je govoril Bog Noetu — ti in tvoji sinovi, in tvoja žena in žene tvojih sinov s teboj. In od vseh živalij, kar jih je, vzemi v ladijo po dvoje."
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
697
(I. Mojz. VI., 18, 19.) Babilonski vir se od Mojzesovega razločuje v tem, da stavlja v rešilno ladijo ne samo Hasisadro in njegovo družino, marveč tudi njegove hlapce in dekle in vse sorodnike. Tudi različne živali je hranila Hasi-sadrina ladija (predel L, 42—-44).
7. Noe je 120 let opominjal ljudi, naj se spokore, a oni so, ne zmeneč se za to, jedli, pili, ženili se in rajali do dne, ko je Noe šel v ladijo. Taisto lahkomiselnost in nevero ljudij znači babilonska pesem, ko da Hasisadri govoriti nasproti bogu tako-le: „Ce ladijo dovršim, smejali se bodo visoki in nizki." Da je tudi Hasisadra kakor Noe opominjal ljudi in jim v imenu boga prerokoval kazen božjo, kažejo besede boga Ee, katere je nato Hasisadri odgovoril:
„Če se ti bodo  smejali,  reci jim tako : Vsak, kdor proti  meni greši  ..."
8. Kar se tiče začetka in nadaljnjega razvoja potopa in njegovih žalostnih nasledkov, se zopet vjemata Babilonec in Hebrejec. Sveto pismo piše, da so se predrli vsi studenci globokega brezdna in odprle zatvornice neba, da so se vode grozno razlile in napolnile vse na površini zemlje, da je Bog pokončal vse stvari, ptice, zverino in vso laznino in vse ljudi. (I. Mojz. VII.) Taisto hoče izraziti babilonska epiČna pesem, ko grozno dramo potopa slika s fantastičnimi in mitološkimi barvami. (Primeri predel II., v. 40 sqq.)
Glede" na konec vseh grešnih ljudij, glede na ptice, katere   je   Noe-Hasisadra   izpustil   iz
Plov na reki Sv. Lorenca.
ladije (namreč vrana in goloba), nadalje glede" na zahvalno daritev, darovano na gori, na kateri je obvisela ladija, potem glede na obljubo, da Bog ne bo več pokončal ljudij s potopom in naposled glede na blagoslov, katerega je rešenim podelil Bog, vjemata se čudovito oba vira. Razločujeta pa se posebno glede na Čas, kateri je trajal potop. Med tem, ko je po svetem pismu bil Noe v ladiji jedno leto in deset dnij, je babilonske pripovedke potop trajal k večjemu 14 dnij. Kakor pravi predel III., v. 37 do 38, je Hasisadra ob svitu sedmega dne vzel goloba in ga izpustil. Potemtakem babilonski potop že zarad malega trajanja ni bil vesoljen. Čudno se nam zdi, da ima v pripovesti obeh potopov sedmica imenitno in pogosto ulogo. Najbrž zato,  ker so že tedaj imeli teden s sed-
mimi dnevi in je bila ta   Številka Babiloncem in Judom  sveta.
9. Kar se tiče gore, na kateri je obstala ladija, se obe pripovedki na videz razločujeta, a dasta se na zadnje vendar-le poravnati. Mojzes piše, da je obstala Noetova ladija „na armenskih gorah", ali kakor ima hebrejski izvirnik „na gorah Ararat'\ klinopisni vir pa stavlja ladijo na goro „dežele Nizir". Ta dežela leži na severno-vshodni strani Babilonije v takozvani pokrajini Kuti (Gutium) ali v današnjem Kurdi-stanu. Ararat ali, kakor ga klinopisni spominiki imenujejo, Urartu, znači v širšem pomenu Armenijo, ker v njeni sredi stolujeta večji in manjši vrh Araratov. Najbrž so svetopisemske „gore Ararat" kurdiške panoge južne Armenije, s katerimi se dotikajo   gore"   dežele Nizir
698
Dr. Fr. Sedej    Klinopisni  spominiki in  sv. pismo.
ali Kurdistana. Potemtakem bi babilonsko poročilo o potopu določevalo bolj natanko ono goro, kjer je obtičala ladija, Mojzes pa bolj splošno, kažoč na ono gorovje, h kateremu pripada ona gora.
i o. H koncu nam je primerjati oba vira glede na o s o d o , ki je zadela bogaboječega Noeta-Hasisadro po potopu. Po I. Mojzesovi knjigi IX., 28 je živel Noe po prestanem potopu še 350 let, a po babilonski pripovedki je bil Hasi-sadra vsprejet v babilonski paradiž med bogove. Najbrž je babilonski narodni pesnik zamenjal Hasisadro z očakom Henohom, ki je bil zarad svoje pobožnosti, kakor sv. pismo piše, vzet od Boga od tega sveta in Čegar spomin je še dolgo Časa živel med narodi, po potopu živečimi.
Ge se na jedni strani po pravici Čudimo, da se obe poročili o potopu v glavnih točkah tesno strinjata in celo iste izraze rabita, moramo se na drugi strani smejati pisani navlaki in neužitnim bajkam, s katerimi so onečastili in pokvarili malikovalski Babilonci pristno svetopisemsko poročilo. Kako lepo in čisto se glasi Mojzesovo čestito poročilo nasproti tem le zmedenim bajkam, n. pr. o nespametnosti boga Bela, ki je potop provzročil, o prepirih na babilonskem Olimpu, o Hasisadri, ki je sicer nekak polbog, a vendar le pokveka svetopisemskega Noeta itd ! In kaj porečeš tem-le smešnim ho-merskim primeram, ki se nahajajo v babilonskem epu, kakor: „Ko psi (!) na svojem ležišču počepajo bogovi ob omrežju neba" ; „ko muhe  (!) zbirali so se bogovi nad žrtvujočim" i
Nemški racijonalisti , ki tako trdovratno nekaj desetletij sem tajijo avtencijo Mojzesovih knjig in vedo z matematično gotovostjo povedati, kateri verzikel, da, katero besedo celo je spisal Elohist, Jehovist, in ne vem še kateri svetopisemski slepar, morajo z ozirom na navedene klinopisne pripovedke vendarle obmolkniti. Po njih nezmotljivih mislih bi namreč bile sestavljene pripovesti sv. pisma o stvarjenju in potopu najmanj od treh pisateljev, katerih prvi je pisal vse one dele, v katerih se imenuje bog Elohim, drugi one, kjer se nahaja ime Jehova in tretji, živeč za Časa babilonske sužnjosti, pa bi bil prvih dveh spise zvaril v današnjo obliko. Ali babilonske paralelne pripovedke obsegajo ob enem dele jehovista in elohista in sicer v organski celoti, torej so bile že dolgo pred Mojzesom samo jedna pri-povest. Prvi, ki je učeni svet opozoril na te plodove klmopisnih legend, je bil prof. Gustav Bickell.1) Čast, komur Čast!
') Zeitschrift fur kathol. Theologie, Innsbruck 1877, Bd. L, str. 1 28 sq.
Komaj so bili vstali iz grobov stari Asirci in Babilonci, že so hiteli radovedni učenjaki povprašat jih, vedo-li kaj o zmešnjavi jezikov in o babilonskem stolpu. Izmed teh je bil prvi Jurij Smith, ki si je domišljal, da je našel med klinopisnimi odlomki v Ninivah sled te imenitne dogodbe. Kakor je on čital nSko zelo okršeno ploČo, so se nekateri ljudje „ustavljali očetu vseh bogov", mišljenje njih voditeljev je „bilo hudobno". Izkušali so zgraditi v Babilonu neki „tel" ali zgradbo podobno holmcu, veter pa jim je razrušil delo in bog „Anu je (baje) velike in male na nasipu zmešal", ravno tako tudi njihov „jezik". J. Smith je sicer odkrito in pošteno izpovedal, da se asirska beseda, katero je on razlagal za „jezik" (jim je zmešal), ne nahaja na drugih klinopisnih spo-minikih v tem pomenu. Ali njegovi pregoreČi posnemalci in slepi prepisovalci —- nomina sunt odiosa —¦ so vkljub temu trdili, da omenjena klinopisna ploča sijajno potrjuje sv. pisma poročilo o babilonski zmešnjavi. In tako nahajaš to raco v vseh starejših knjigah in knjižicah.
Nič bolje se ni godilo tistim, ki so šli za slavnim Oppertom, ki je neki od Rawlinsona 1. 1854. v Birs-Nimrudu najdeni klinopisni napis tolmačil tako-le : „ta stolp je zidan od nekega starega kralja, ki pa ni dovršil zgradbe do vrha. Ljudje so ga opustili od dnevov potopa, ker so svoje besede v neredu izrekali." ') Ko pa se je sčasoma idejografsko Čitanje tega napisa moralo umakniti fonetičnemu, je prišel na dan ves drugačen pomen. Kar je prej Oppert tolmačil : „od dnevov potopa", je zdaj slulo: „od daljnih dnevov (sem)", in Oppertova domišljava razlaga „v neredu so svoje besede izrekali" je izginila brez najmanjšega sledu kakor sneg pred solncem.
Birs-Nimrud, t. j. stolp Nimrodov vzdi-gajoČ se 46 m na desnem bregu Evfrata blizu današnje vasi Hillah, krije pod svojimi razvalinami še dandanes ono piramido z odstavki, ki je bila, kakor piše Herodot, podnožje Belo-vemu templu. Kralj Nabuhodonozor je bil to piramido in tempel popravil ter v njenem tretjem odstavku položil svojo klinopisno spomenico, ki slove tako-le: „Tempel sedmerih svetilk zemlje (planetov), stolp Borsipe, katerega je bil neki prejšnji kralj sezidal (mera mu je 42 vatlov), kateremu pa ni bil vrha nasadil, bil je od daljnih dnij (sem) razpadel. Niso se mu prav oskrbovali odvodni prekopi za vodo. Dež in grdo vreme sta mu odnesla opeko, opeka njegove strehe se je bila razpoČila; kameni
') J. Oppert, Etudes assyriennes. Inscription de Bor-sippa, relative a la restauration de la Tour de langues par Nabuchodonosor (Journal asiat). Pariš  1857.
t)r. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
699
zgradbe so bili odneseni v kup podrtin. Popraviti ga mi je navdihnil misel veliki bog Mero-dah  ..."
Ker Nabuhodonosor v tem napisu imenuje Birs-Nimrud „ stol p Bor-sipe" , zato istovetijo dandanes razvaline Birs-Nimrodove s staroslav-no Borsipo, zapadnim predmestjem ogromnega Babilona, nekdanjim sedežem babilonske vednosti. posebno pa astronomije. Tu je stal, kakor poroča Nabuhodo-nozorjev napis, tempel E-zida, posvečen sedmerim planetom in še posebej bogu Nebu. Vrh čveterokotnega podnožja, katerega vogli so bili obrnjeni proti štirim stranem sveta, se je vzdigovala piramida s sedmerimi (Herodot: osmerimi) odstavki, obloženimi z raznobarvnimi posteklenimi opekami; prav na vrhu pa je stoloval tronadstropni Belov tempel. (Herodot, Hist. I., 181.) — Ne daleč od tod ob levem bregu Evfratovem, med razvalinami starega Babilona (dandanes Babil zvanega) leže ostaline drugega slavnega templa E-sagila, ki je bil posvečen najbrž bogu Bel-Merodahu, zavetniku Babilona. Tudi ta stolp s templom (babilonski zikkurat) je imel več odstavkov, skladajočih se v piramido.
Jeden izmed teh dveh templovih stolpov: ;,Birs-Nimrud" ali pa Babil je po mnenju ve-šČakov moral biti babilonski :stolp sv. pisma. „An die Reste eines dieser Bauwerke, am wahr-scheinlichsten eines der beiden zuerst namhaft gemachten, wird sich die Sage vom babvlo-nischen Thurmbau, wie wir sie in der Bibel lesen, gekniipfc haben. Welches von beiden aber dabei vornehmlich in Betracht zu nehmen, dar-iiber lasst sich bis jetzt Sicheres nicht aus-machen. Manches, auch die judische Tradition (Beresch Rabba 42, 1), spricht fiir den Bor-sippatempel. Aber Entscheidendes lasst sich fiir die^e Annahme nichts geltend machen und von der „Zeit der Sintfluth", seit welcher der Tempel Terlassen dagelegen habe (Oppert), ist an der betreffenden Stelle der Inschrift (I., 31) iiber-haupt nicht die Rede.1)"
Birs Nimrud.
VeČina teologov in asirijologov meni, da zavzema Birs-Nimrud mesto babilonskega stolpa, ob katerem se je razbila Človeška govorica. Že ime njegovo „stolp Nimrodov" hrani ono ustno poročilo Judov in Mohamedanov, ki pripisujejo nasilniku Nimrodu glavno ulogo pri zidanju tega stolpa. Vsi potovalci poročajo o močnem vtisku, katerega vzbudi ta velikanska razvalina na prvi pogled. Že na pol poti med Bagdadom in Hillo, v daljavi kakih 12 ur jo je videti. Prišedšemu iz vrat Hille se zdi kot gora, katero misli popotnik doseči v kratkem času ; ali z vsakim korakom raste te gore velikost in pomen, dokler je ne dojahaš za kake dve uri in ti je mogoče opazevati jo v vsi njeni veličini.1) Visok je 46 m, podnožje pa je obsežno 710 m. Na vrhu stoji velik zidan steber 10 m visok. Temelj stolpa ni iz kamenja, ampak iz žgane opeke,  lepljene z asfaltom.
Dasi klinopisni spominiki molče o babilonskem stolpu in zmešnjavi jezikov, vendar so Babilonci dobro vedeli za oboje. Beros, skrben pisec „starožitnostij kaldejskih", nam to izpričuje. Abvden, živeč v Egiptu za Časa prvih Ptolomejcev, nam je ohranil Berosovo dotično poročilo v naslednjem posnetku :
„Pripoveduje se, da so prvi ljudje, napihnjeni zarad svoje moči in postave, začeli v zasmehovanje bogov zidati stolp, čegar vrh bi segal do neba, v onem kraju,  kjer je dandanes
') Eb. Schrader K. A. T. II. Aufl., str. 123.
')  Fr.  Kaulen, Assvrien  und   Babilonien, IV. Aufl. str. 83—84.
700
Dr.  V. Korun: Humor.
Babilon. Stolp se je bližal že nebu, ko prevrne moč vetrov, bogovom pomagajoča, celo delo zidarjem čez glavo. Njegove razvaline se, kakor pravijo, še dandanes vidijo pri Babilonu. Bogovi pa so uvedli med ljudi, ki so bili tedaj jedne govorice, različnost jezikov. Tudi vojska se je vnela med Kronom in Titanom. Kraj pa, kjer so zidali stolp, se zove dandanes Babilon zarad zmešnjave jezikov ; zakaj zmešnjava se imenuje pri Hebrejcih babel." (Berosi Fragmenta pri Milllerju, Fragmenta Historicorum Graecorum, T. II., p. 502 edit. Didot.)
Vsaki smešni stvari pa je lastno, da se v nasprotju z vzvišeno stvarjo pokaže v vsej svoji slabotnosti. Pogoj je, da smo se nekaj časa pustili po kaki omami trapiti, ali da smo Česa z gotovostjo pričakovali, kar se nakrat izgubi v nič. Vzbujena in takoj zopet preva-rjena želja ali nada draži k smehu. Jednak učinek ima naknadna osloboditev iz kakega mučnega in nevarnega položaja. Vsak dovtip nastane na ta način, da se naša pazljivost vzbudi in napne s tem, da se nam zapletek napovč, na kar se pa na mah zapletek in razpletek pokažeta nična. Ostro nasprotje torej povzroči čustvo smešnosti. Za vzgled bodi tukaj ta-le mična dogodbica, posneta iz zgoraj omenjene knjige : Pred nekaj leti se je igrala v pariškem gledališču gluma, v kateri je nastopila med drugimi tudi oseba, ki je od začetka igre molče sedela v nekem kotu odra, ne da bi se kaj vmešavala v dejanje. Gledalci so ugibali, kaj vendar tukaj sedi. Slednjič jo pa neki igralec nagovori, na kar mu drugi igralec pretrga govor, rekoč: „Ne nagovarjajte ga, zakaj on je gluh." Sedaj se je torej zvedel vzrok njene pasivnosti. V tistem trenutku pa se oglasi ona oseba sama in pravi z zelo žalostnim obrazom: „In nem." To je vzbudilo burni smeh med gledalci. (Gluma je bila parodija nekega diplo-matiČnega kongresa, ki se je sešel, da bi uredil tedanje grške razmere. Grški zastopnik je imel sicer pristop k temu kongresu, ni pa smel posegati v obravnavo.)
Da se vzbude Čustva smešnosti, je velikega pomena tudi logično protislovje. To se pokaže ravno pri kontrastu ali nasprotju, kjer dve misli ali dva vtiska zadeneta drug ob drugega, zadnji vtisek pa to uniči, kar je prvi uČinil. Preprost vzgled nam podaja smešno mesto na-
Toisto pričuje drug Berosov epitomator Aleksander Polvhistor (živec v I. stoletju pred  Kr.)   pri Mullerju na navedenem mestu.
Tudi babilonski Talmud pozna to poročilo in stavlja dogodek zmešnjave v Bo,Lsipo, današnji Birs-Nimrud. V Talmudu namreč Či-tamo: „Na vprašanje, od kod si ? je nekdo odgovoril: iz Borsipe (Borsof)." „Ne govori tako, pripomni drugi, temveč reci, da si iz Bolsofa, zakaj tamkaj je zmešal Bog ustna (govor) — balal sephat — cele zemlje." (Buxtorf, Le-xicon talmudicum, col.  313.)                 (Dalje.)
vedene igre : Igralec gluh in nem — pa vendar govori. Zlasti igra važno ulogo logično protislovje pri dovtipih, ironiji in sarkazmu, v katerih pojavih mora vsikdar tičati tudi protislovje. Ob vsem tem pa je bistvo vsega smešnega vendar le čustvo, ne logično spoznanje, kar moremo iz tega posneti, da to, kar nam vzbuja smeh, ne vstrpi ponavljanja, prav tako, kakor druga Čustva ne, doČim se pa logično spoznanje uri in krepi s ponavljanjem. Dovtip neha biti za nas dovtip, Če ga pogosto slišimo, resnica pa ostane vedno resnica, Čeprav se nam stokrat pove. Ker pa smešni predmet le tedaj povzroči čustvo smešnosti, ako njegovo smešno stran razumemo, potrebna nam je seve v ta namen tudi primerna naobrazba duha, kakor je pogoj za kontrastni učinek barv, da je oko v toliko zdravo in razvito, da vsako barvo zase vidi. Znano je, da. čim boljši je dovtip, tem težje  ga je  i  napraviti  i  razumeti.
Blagodejno zrnce človekoljubja pa zadobi Čustvo smešnosti. ako ima za podlago vesoljno ljubezen ali simpatijo, kakor imenujejo jnodro-slovci vsa bitja obsegajočo ljubezen. Če veže namreč smejočega se s predmetom smešnosti ozka prijateljska vez, tedaj nastane novo in posebno Čustvo. To se zgodi, Če se smejemo nad tem, kar smo prej kdaj sami storili ali rekli; rogamo se tako sami sebi, čeprav tedanje nespametno ravnanje svoje drugače sodimo, kakor pa kdo drugi, ki je je opazoval le od zunaj ali kot nasprotnik. Koga zasmehovati, do kogar imamo simpatijo, je pa prav tako, kakor se sebi samemu rogati. V takem slučaju ima Čustvo dvojno stran: jedno, katero nam vzbuja slabost zasmehovanega predmeta, drugo, katero povzroča istega pjedmeta vrednost. Tako se smejemo  detetu, ko  opazujemo  njegovo najivnost,
Humor.
(Spisal dr. V. Korun.) (Konec.)
727
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.)
(Dalje.)
L u podajemo malo razpravo o ekspediciji elamskega kralja Kudur-Lahomorja v Palestino ob času Abrahama, ki je morda čitateljem „Dom in svet"-a manj znana in se bo marsikomu zdela ob začetku presuhoparna. A stvar je tako važna in zanimiva, da svetujemo vsakomur, ki se bavi z resnejšimi študijami, posebno pa z apologetiko sv. pisma, naj prečita potrpežljivo prvi del te razprave. Prepriča se potem v lažjem njenem drugem delu, kako grozno se je osmešila v tem slučaju moderna znanost, ki sv. pismu in katoliški cerkvi rada nasprotuje in ki se bahato kot „eksaktno preiskovanje" naglasa z vseuciliških kateder. Sveto pismo je dobilo po klinopisnih spominikih zopet sijajno zadoščenje, moderna neverna znanost pa se je tu  pokazala kot golo — šarlatanstvo.
Asurbanipal, ki je v sedmem stoletju pred Kristusom slavno vladal Asiriji in Kaldeji, pripoveduje v svojih zgovovinskih napisih, da je s kraljem elamljanskim, ko se je bil ta uprl Babiloncem, začel vojsko, da ga je premagal in si pribojeval Suze, glavno mesto elamljan-skega kraljestva. Iz Suz, tako pripoveduje nadalje, je odnesel med drugim plenom domov v mesto Uruk tudi soho boginje Nane (Nana = Ištar). To soho pa da je pred 1635 leti neki elamljanski kralj Kudur-Nahunti Ilammu (Elamec), „čegar dnevi so bili polni, in Čegar kraljestvo je bilo prostrano", odnesel iz templa Akadcev t. j. Babiloncev, potem, ko jih je bil podjarmil.1) Iz teh podatkov sklepajo asirijo-logi, da je bil Kudur-nahunti utemeljitelj nove dinastije, ki je v Babiloniji ob Času Abrahama okoli XXIII. stoletja pr. Kr. čez 200 let vladala in kraljestvo svoje razširila od Suz do bregov sredozemskega morja in do mej egiptovskih. V to dinastijo spadajo oni kralji, katerih imena začenjajo z besedo „Kudur", kakor Kudur-mabug, kateri se v napisih samohvalno imenuje „gospoda zahoda", in torej tudi svetopisemski Kodor-lahomor. To malo asirskih podatkov o nekdaj mogočnem i prostranem elamljanskem kraljestvu pa nam potrjuje in pojasnjuje sv. pismo pripovedujoč v I. Mojzesovi knjigi v poglavju XIV. o zmagi Abrahamovi nad  Kodor-lahomorjem.
') Asurbanipal pripominja izrecno, da je ta elamljanski kralj „roko položil na temple Akada' (t j. severne Babilonije).
1. „Zgodilo se je — pravi I. knjiga Mojzesova — v onem Času, da so Amrafel, kralj senaarski, in Arijoh, kralj ellasarski, in Kodor-lahomor, kralj elamljanski, in Tadal, kralj narodov, 2. začeli vojsko zoper Bara, kralja so-domskega in zoper Bersa, kralja gomorskega in zoper Senaaba, kralja adamskega, in zoper Semeberja, kralja seboimskega, in zoper kralja Bale, ta je Segor. 3. Vsi ti so se sešli v gozdnati dolini, ki je sedaj slano morje. 4. Dvanajst let so namreč služili Kodor-lahomorju, v trinajstem letu pa so se mu uprli. 5. V štirinajstem letu torej je prišel Kodor-lahomor in kralji, ki so bili ž njim ; potolkli so Rafajce v Astarotkarnaimu, in Zuzijane ž njimi in Emce v Save-Karjataimu, 6. in Korejce v sejirskih gorah do Farauskih poljan, ki so v puščavi. 7 In vrnili so se in prišli do studenca Misfat, ta je Kades; in potolkli so vso pokrajino Ama-lečanov in Amorejca, ki je prebival v Asason-tamarju. 8. In odrinili so kralj sodomski, in kralj gomorski, in kralj adamski, in kralj sebo-imski, in tudi kralj iz Bale, ki je Segor; in uredili so se v boj zoper one v gozdni dolini, 9. namreč zoper Kodor-lahomorja, kralja elam-ljanskega, in Tadala, kralja narodov, in Amra-fela, kralja senaarskega, in Arijoha, kralja ella-sarskega: štirje kralji zoper petero. 10. Gozdna dolina pa je imela veliko smolnatih jam. Kralja sodomski in gomorski sta bežala in vanje padla; in oni, ki so ostali, bežali so na goro. 11. Pobrali pa so vse blago iz Sodome in Gomore, in vse, kar je za živež in so odšli; 12. pa tudi Lota in njegovo blago (so pobrali) sinu Abramovega brata, ki je prebival v Sodomi." (I. Mojz. XIV., 1 —12.)
Vse drugo, o čemer sv. pismo pripoveduje: Kako je Abraham te kralje zaveznike premagal in Lota rešil,  ne spada semkaj.
Primerjajoč besedilo sv. pisma s poprej navedenim Asurbanipalovim napisom sklepamo to-le:
1. Kodor-lahomorja imenuje I Mojzesova knjiga kralja Elamljancev; to nam potrjujejo tudi klinopisni spominiki. Tega imena prvi del Kodorali Kudur nahajamo v več drugih imenih elamljanskih kraljev, kakor v Kudur-nakunti, Kudur-mabug. Vsi ti so bili, kakor nam izpričujejo klinopisi. izvestno elamljan-skega kraljevskega rodu; Oppert jim je vzdel skupno ime Kuduridejcev. Drugi del tega imena, Lagomor ali Aoyofx6p (LXX.), je ime nekega božanstva elamljanskega,   katero   so   nam raz-
728
Dr. Fr. Sedej'.   Klinopisni spominiki in sv. pismo.
krili šele klinopisi. V navedenem napisu se vrhu tega kralj Asurbanipal hvali, da je med plenom odnesel iz Suz zajedno z drugimi ma-liki, ki so je elamljanski kralji častili, tudi boga Lagamaru.1) Pomenja pa to ime Kodor-laho-mor-jevo najbrže č e s ti 1 c a ali hlapca La-gamarjevega; tako namreč zaključujejo Fox-Talbot, Sayce in Finsi iz jezikov turanskih, ki so bili elamljanskemu jeziku sorodni. Dodati je še, da se v dvojezičnih napisih suzijanska beseda „Kudur", po asirsko bere „tuklat", kar zopet pomenja Češčenje ali hlapČevanje.2) Iz vsega tega je razvidno, da je bil Kodor-lahomor tudi po asirskih spominikih zares kralj Elam-ljancev.
2. Sv. pismo omenja v navedenem mestu, da se je Kodor-lahomor med štirimi kralji, ki so. bili prišli od Evfrata, da bi začeli vojsko z deželo Kanaansko, odlikoval kot vodnik in da so mu bili drugi le zavezniki ali pa, kar je bolj verjetno, podložni. Beremo namreč v Četrti vrsti: „ dvanajst let so služili Kodor-lahomorju; v trinajstem pa so se mu uprli." 5.: ^V štirinajstem letu torej (t. j. da bi kaznoval uporne kralje peterih mest), je prišel Kodor-lahomor in kralji, ki so bili ž njim." O teh kraljih, Kodor-lahomorjevih zaveznikih, trde vsi asirijologi, oprti na klinopisne podatke o elamljanski zgodovini, jednoglasno, da so bili Kodor-lahomorju tributarni, to je, da so mu morali davek plačevati. Iz navedenega Asurbanipalovega napisa vemo, da je kralj Kudur-nahundi, potem, ko si je bil podjarmil Babilonijo, ustanovil ob Evfratu prostrano kraljestvo, in da je Kudur-mapuk to razširil proti zahodu do Siriije. Vse to se pa izvrstno vjema si. knjigo Mojzesovo, katera nam zatrjuje, da so Kodor-lahomor in njegovi zavezniki potolkli Kanaance ter jih zapodili do farauskih poljan, ki so v puščavi. Prim. vv. 5—7. Ako se je elamljansko kraljestvo raztezalo od Suz pa do vhoda v Egipet, je obsegalo tudi mezo-potamska kraljestva in sicer ona, katera I. Mojzesova knjiga prilastuje trem kraljem, ki so bili v tej vojni ekspediciji Kodor-lahomorjevi sobojevniki: 1. Kraljestvo Amrafela, kralja se-naarskega ali babilonskega. Njegovo ime kaže zares znake babilonskega narečja, ker je sestavljeno iz „amir", „emir" = knez, in „phal" ali „pal", skrajšano iz „habal" =sin.3) 2. Kraljestvo Arijoha, kralja Ponta (Vulg.), po hebrejskem, kaldejskem in po LXX , kralja ella-sarskega ali bolje mesta  Larsa,  Larsam,   kate-
1)   Smith, History of Assurbanipal, str, 228; Menant, Annales des rois d'Assyrie, str. 268.
2)   Primerjaj Vigouroux, La Bible itd. L zv. str. 422 izd.III. A dandanes tolmačijo Ku dur (cideris) za skronoa>
3)   Primeri Vigouroux La Bible L, str. 425.
remu mestu ga je bil njegov oče Kudur-mapuk postavil za poglavarja. Rawlinson, Smith, Schrader istovetijo zArijohom „Eri-aku, kralja Larse", katerega klinopisi navajajo.1) 3. Kraljestvo Tadala, kralja narodov (Vulg.), ali pa po LXX., Targala, kralja Gojim, t. j. nomadskih narodov, prebivajočih med Evfratom in Me-dijo, katere zovejo asirski spominiki „Guti" ali „Kuti". Tako se zopet potrjuje resničnost svetega pisma, govorečega o nekdanjem prostranem in za Abrahama cvetočem elamljanskem kraljestvu, kateremu niso bili podložni samo kralji peterih mest, ampak tudi kralji mezo-potamski. Ker o tej elamljanski mogočnosti stari pisatelji molče in jo omenja samo sveto pismo, zato so zadnje čase mnogi o njej dvomili, zlasti pa nemški racijonalisti. J eden iz te vrste, Knobel, je leta 1 860. sicer priznal, da se svetopisemska pripovest opira na zgodovinska izročila, pa je našel v nekaterih njenih delih vpliv „legende" ; zlasti se zadira na politični značaj mezopotamskih kraljev. „Med temi", tako pravi on, „se kaže samo Kodor-lahomor neodvisnega. Drugi trije kralji so mu drugovi, kralji doline Siddim-ske pa tributarni. Tako bi morala Elimajida ali Suzijana, ki je bila drugače vsekdar brez ugleda, za Abrahama raztezati svoje gospodstvo do bregov sredozemskega morja ter zvrševati nekako vrhovno poglavarstvo. Pa o vsem tem ne nahajamo nikjer sledu." 3) Drugi so se prevzeli še bolj in so trdili, da ta Mojzesova pripovest ni nič drugega kakor izmišljena pravljica in očividna bajka. Tako je Noldeke na vse pretege tuhtal in si izmišljeval ugovore, da bi dokazal, da so te zgodbe I. knjige sv. pisma nezgodovinske (un-geschichtlich). Bohlen si je umislil, da predstavlja Amrafel Sardanapala , Arijoh Arbaka , Kodor-lahomor pa Beleza. Hitzig je zopet trdil, da je ta vojna ekspedicija štirih mezopotamskih kraljev nekak posnetek ali nekaka naprej zložena parodija jednake ekspedicije, katero je bil toliko sto let pozneje začel Sena-herib proti Judom, in sicer radi tega, „ker sta se obe ekspediciji vršili v štirinajstem letu." (J-')3) Vse racijonaliste pa je tu s svojo predrznostjo presegel bistroumni Grotefend, meneč, da ta elamljanska ekspedicija proti deželi ka-naanski ni nič drugega kakor astronomska kal-dejska bajka. Kakor razlaga on, so štirje mezo-potamski kralji  štirje letni časi, in sicer Kodor-
') Eri-aku je bil sin Kudur-mabuga, kralja Urskega in kralja Sumira in Akada V Larsi je stal imenitni tempel, posvečen solncu, dandanes razvalina Senkereh med Evfratom in Tigrisom.
2)   Glej:  Knobel, Die Genesis, Leipzig 1S60,  142.
3)   Glej: Tuch, Kommentar iiber die Genesis, iz-danje L, str. 308.
73»
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
lahomor jesen, Amrafel pomlad, Arijoh poletje, Tadal pa zima. To hoče dokazati iz etimologije teh imen, pri tem pa postopa proti zakonom filologije, kakor je pripomnil Vigouroux. Nadalje pravi Grotefend, predstavlja onih petero kraljev, ki so bili 12 let podložni in so se potem uprli, onih pet interkalarnih dnij, katere so v kaldejskem in perzijskem koledarju dodavali 360 dnevom, ali 12 solnčnim mesecem, da so dobili polno leto. Teh pet dnij so praznovali, kakor priča Berosus, z javnimi prazniki, imenovanimi „sacee." Vse te slovesne dneve so se hlapci vedli kot gospodarji, kakor so se vedli tudi podložni kralji peterih mest proti Kodor-lahomorju,  svojemu gospodu itd.1)
Vse te Grotefendove izmišljotine pa izginejo vpričo klinopisnih spominikov kakor po-nočne sence, ko solnce zasine. In ravno isti spominiki, do katerih je on našel ključ, ga glasno zavračajo in pobijajo kot krivega razlagalca sv. pisma.2) Tem nemškim gojiteljem laži-vede se je pridružil Italijan Fel. Finzi, profesor asirijologije v Firenci. Ta ima v svojem delu „Ricerche per lo studio deli' antichita assira" svetopisemske pripovesti kar naČrez za bajke ; zato pa pravi, da so zgodbe, o katerih nam pripoveduje I. Mojzesova knjiga v 14. poglavju, »izmišljene vojske" (guerre im-maginarie); izmišljene pa so v proslavljenje Abrahama ter se dado primerjati legendam o Ninu in Semiramidi". Kakšne razloge pa navaja mož v dokaz svojega mnenja? Zmaga Abrahamova radi tega nima zgodovinske veljave, ker izvira iz nje „slavospev Abrahamu" ; kralji Sodome in Gomore so tudi »izmišljene osebe" zato, ker pridemo, razlagajoč njihova imena (Bera, Birsa) etimološko naposled na pomen slabega (ra) in zlega (rsa); vojska je tudi »izmišljena", ker ima preveč znakov „sa-njarstva". Ta je pa lepa ! Ako bomo taki kritiki in sodniki, je kmalu ne bo več vojske v po-veStnici, kine bo ;;izmišljena" ali pa »legenda".3) Vse te ugovore zavračajo  naši spominiki.
O vzroku te vojne ekspedicije, ki je segala do  elamljanskega zaliva,   učenjaki    niso  jedini.
') Prim. Grotefend: Zur altesten SagenpoSsie des Orients II. Der erste Krieg auf Erden, eine Dichtung aus spaterer Zeit. (Zeitschrift der deutschen morgenlan-dischen Gesellschaft. Zv. VIII..   1854, str. 99.
2)  Prim. Vigouroux v nav. delu zv. I., str. 434. in sled.
3)   Prim. La civilta cattolica ser. X. vot. X. 1897, str. 436 i drugo.
Tuch in Fr. Delitzsch mislita, da si je zmagonosni Kodor-lahomor zato prilastil Palestino, Idumejo (dolino Araba) in mesto Ailath, ležeče ob elamljanskem zalivu, da bi kupčiji in obrtniji med Arabijo in Babilonijo odprl ravno pot. „Weil dies die von der Natur selbst vor-gezeichnete Strasse war, welche vom aelami-tischen Golf aus die vom Nil und Euphrat bespiilte grosse VVuste durchneidend den Ver-kehr zwischen Arabien und Damask vermittelte und weil unfern der stidwestlichen Grenzen Canaans und dem Edomiter-Gebirge benachbart sich der Durchschnittspunkt der Strassen findet, welche von den Ktisten des Mittelmeeres nach Arabien und von Mittelaegvpten nach Canaan ftihren."
V poznejših časih so Nabatejci (ara-mejski Arabci, katerih kraljev je veliko z imenom »Areta"), oskrbovali po teh krajih s svojimi kamelami  živahno  kupčijo
2.   Drugi menijo, daje hotel Kodor-lahomor s svojimi zavezniki posesti Egipet, kar so po-zneje  zvršili  pastirji  Hvksosi.
3.   Prva Mojzesova knjiga pa nam prav določno pove vzrok te ekspedicije : Kodor-lahomor je hotel kaznovati uporne kralje peterih mest, ki so se mu bili uprli v 13. letu Seveda je ob tem lahko imel še druge postranske namene. Ne dolgo potem pa je kralj H a m m u-r a b i premagal Eri-aka, kralja elamljanskega ter ustanovil novo kraljestvo babilonsko. S tem je propadla elamijanska dinastija in ž njo staro elamsko gospodstvo. Mogoče in celo verjetno je. da je bil Hammurabi, prvi babilonski kralj, prej zaveznik ali podložnik Elamljancev Kudu-ridov. Zato meni J. Halevv '), da je Hammurabi najbrž oni Amrafel, katerega sveto pismo imenuje zaveznika Kudur-lahomorjevega in kralja senearskega,  t. j. babilonskega.
Elamljani so sicer pozneje zopet prišli k moči in samostalnosti ter so nekaj Časa (za kralja Rimsina) celo Babilonijo zasedli, a poznejše njih gospostvo je bilo omejeno le na njihovo deželo. Njih Čete niso nikdar več kakor za Abrahama pridrle v Palestino in do mej Egip-tovih. To ulogo so pozneje igrali asirski kralji, slavni Sargonidi, katerih predzadnji, namreč Assarhaddon. je zasedel bogati Egipet 1 671. pred Kr. ter tako dovršil svetovno kraljestvo asirsko                                                        (Konec.)
') Recherches bibliques str. 338.
758
Klinopisni spominiki in sv. pismo.
(Spisal dr. Fr. Sedej.) (Konec.)
c)  Knjiga preroka Danijela.
[Nobene knjige sv. pisma ne osvetljujejo klinopisni spominiki toliko, kolikor knjigo daljnogledega preroka in zgodovinopisca Danijela. In temu ni čuda. Saj je bil ta veliki prerok že kot deček s kraljem Joakimom in drugimi plemenitimi judovskimi mladeniči odpeljan od Nabuhodonozorja v babilonsko suž-nost (leta 606.), ter bil zaradi svojega znanja in preroškega dani sprejet na kraljev dvor, kjer je ne samo za vlade Nabuhodonozorja, ampak vseh njegovih naslednikov do tretjega leta Cirovega opravljal razne kraljevske in državne službe. Kot kraljev plemič se je naučil klinopisja in izumrlega jezika akadskega ali sumerskega, ter vse modrosti kaldejske. Bog pa mu je vrh tega podelil še čeznaravni dar, da je znal razlagati ;;vse vizije in sanje" (Dan. I, 17), kar so vedeževalni Babilonci najbolj cenili.1) Kakor je nekdaj egiptovski Jožef na dvoru Faraonov ugnal egiptovske glumaČe, tako je tudi mladi Danijel s pomočjo božjo prekosil in osramotil vse vedeževalce, zagovar-jalce, razlagalce sanj in mage kaldejske ter se tako omilil mogočnemu Nabuhodonozorju in njegovim naslednikom. V zgodovinskem delu svoje knjige nam Danijel opisuje lastne dogodke na dvoru Nabuhodonozorja, Baltasarja in Darija Meda, v preroškem delu pa svoje vizije o nasledovanju in koncu mogočnih kraljestev starega veka in o nastopu mesijanskega kraljestva, ki bo trajalo vekomaj ter se bo končalo z vstajenjem mrtvih in s sodbo božjo. Kakor zgodovina uči, so se preroške besede Dani-jelove do pičice izpolnile razven tistih, ki govore" o koncu sveta; zato menijo racijonalisti, katerim se Čudež in prerokovanje zdita nemogoča, da je to pisal kak Jud ,post eventum', šele po dogodkih ob Času Makabejcev. Ali zgodovinski in starinoslovski podatki, katere nam Danijel podaje v svoji knjigi, se tako resnično vjemajo s klinopisnimi spominiki, jezik in izrazi so tako pristno kaldejski, simboliška oblika njegovih nenavadnih vizij je tako lepo pri-merjena mišljenju in govorjenju Kaldejcev, da bi bil oni slepar, ki je po mislih racijonalistov Danijelovo knjigo   spisal ob   Času   Makabejcev
') Kako so bili Babilonci udani vražam, sanjam in magiji, dokazuje Fr. Lenormant v svojem delu: Les sciences occultes en Asie, Pariš  1874—1875,  2 zvezka.
večji asirijolog in prebrisanejši izumnik ko vsi današnji asirijologi in racijonalisti. Tudi v tem slučaju veljajo besede sv. pisma: „Lagala je zloba sami sebi." (Ps 26, 12), in „Ce bodo ti molčali, bo kamenje vpilo." (Luka 19. 40.) Primerjaje klinopise s knjigo Danijelovo bi lahko napisali cel komentar za njegov zgodovinski del, ali v poslednjem delu razprave o klinopisnih spominikih se moramo omejiti le na glavne   in   zanimive stvari.
Zmagoslavni Nabuhodonozor1), sin onega Nab o p olas ar j a, ki jes Kijaksarom vred razrušil Ninive, je s svojimi zmagami največ pripomogel, da se je ustanovilo kaldejsko kraljestvo, zadnji pojav in odsvit nekdaj tako mogočnih in slavnih Babiloncev. trajajoče le 87 let, od 625. do 538 pr. Kr. Ko so padale Ninive in ž njimi močno, skoro nepremagljivo asirsko kraljestvo (okoli leta 606.), sta se Ba-bilonija in Egipet trgala za asirsko dedščino. Lepe in bogate dežele med sredozemskim morjem in Evfratom so posebno vzbujale pohlep in zavist zemljelaČnih Faraonov in Babiloncev. Faraon Neho II., sin Psametihov, je, komaj zasedši prestol, hotel pograbiti Palestino, Sirijo in sprednje-azijske dežele, ki so se nekdaj klanjale egiptovskemu žezlu. A tu se mu v bran postavi bogabojeČi judovski kralj Joži j a, pa bil je od njega premagan in smrtno ranjen v bitki pri Megidu leta 609. Zmagovalec Neho je nato drvil s svojimi Četami naprej skozi Sirijo in si podjarmil dežele med sredozemskim morjem in Evfratom. Vendar malo Časa. kaka tri leta, se je veselil Neho novega plena. Novobabilonski kralj Nabopolasar je poslal proti njemu svojega izvrstnega vojskovodjo, namreč sina Nabuhodonozorja, ki je popolnoma pobil kralja Neha pri nekdaj he-titskem mestu Karkemišu ali Circeziju 1. 606. in mu vzel osvojene dežele. Med tem je umrl bolni Nabopolasar in Nabuhodonozor je zasedel babilonski prestol (604—-561). Iz po-četka je vladal mirno, pozneje pa so se mu uprli Judje ter se zvezali z Egipčani. Nabuhodonozor je prišel nato dvakrat z železno šibo v Jeruzalem   ter  pokoril   zaporedoma   Jude   in
') Ime Nabuhodonozor slove v klinopisih: Nabu-kudur-usur t. j. Nebo, krono brani! Potemtakem je le ona pisava, ki se nahaja pri Jeremiji 49, 28, namreč Nebukadrezar, prava, Nebukadnezar pa je le pokvarjeno iz Nebukadrezar.
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni  spominiki in sv. pismo.
759
njihova kralja Joakima in Jehonijo, odvedši s seboj v Babilonijo tisoče ljudstva, vojakov, delavcev in velmožev judovskih ter dragocenosti)' templa jeruzalemskega. Ker pa uporni Judje le niso mirovali, obsedel je Nabuhodonozorjev vojskovodja Nabusaradan leta 589. pr. Kr. Jeruzalem z veliko vojsko ter ga po dveh letih prisilil, da se je udal. Zadnji judovski kralj Zedekija je bil ujet, oslepljen in odveden v babilonsko sužnost z ostalimi vojaki in z ljudstvom. Jeruzalem in njegov velelepi, sloveči tempel so sežgali,  mestne zidove pa podrli.
Manj srečen je bil Nabuhodonozor v boju proti feniškemu mestu Tiru, katero je oblegal trinajst let (585 — 573). Srečnejši pa je bil vojskujoč se zoper Egipčane. Kakor neki egiptovski napis pripoveduje, vdrl je Nabuhodonozor leta 572. v Egipet ter prodrl tje gori do mej Etijopije. Faraona Hofra je premagal; mesto njega je prišel na prestol Četovodja Amasis.
Dovršivši svojo vojsko zoper uporne Jude in utrdivši si kraljestvo, je sklenil bogaboječi Nabuhodonozor zahvaliti se svojim bogovom zaščitnikom ter v spomin in zahvalo postaviti velikansko soho. Kakor piše Danijel (III, 1), je dal Nabuhodonozor napraviti zlato soho visoko kakih 60 lahtov, široko 6 vatlov ter jo postavil na planjavi Dura v babilonski pro-vinciji. Da te mere niso pretirane ali sploh nemogoče, se spozna iz gorostasnih asirskih in babilonskih kipov in iz poročil starih zgo-dovinopiscev. Herodot poroča (Hist. I, 183), da je stal v babilonskem templu kip nekega boga iz Čistega zlata visok 12 lahtov. Dijodor Sicilec pa piše (Bibl. hist. II, g), da je mitična kraljica Semiramida na sredi Babilona dala zgraditi Belu ogromen tempel in v njem postavila tri zlate kipe Jupitra (Bela), Junone in Ree. Prvi kip je predstavljal korakajočega Bela in bil visok 40 čevljev ter težak 150 babilonskih talentov.
Izmed kipov izkopanih iz asirskih podrtin omenjamo krilatega genija 8 čevljev visokega, moža z opico in Asurbanipala bogovom daru-joČega iste velikosti. Kdor temu ne veruje, naj se potrudi v pariški Louvre ali v britski muzej v Londonu, kjer se bo Čudil ogromnim krilatim bikom, ko hiša visokim, in gorostasnim stebrom, ki so nekdaj podpirali prestolno dvorano palače Apadane, zgrajene od perzijskega kralja Artakserksa Mnemona. Tudi egipčanska sfinga pri Gizeju. visoka 66 Čevljev in nebrojno velikansko stebrovje narodnega egipčanskega templa v Karnaku pričata, da so orjaki starega veka bolje znali izraziti veličastvo in neskončnost božjo kakor mi pritlikovci.
Ni pa treba misliti, da je bila ogromna soha,  katero   je   Nabuhodonozor   dal postaviti
svojemu bogu. vsa iz čistega zlata, saj bi cela Babilonija ne imela toliko zlata, marveč bila je samo pozlačena. Tudi ne misli, da je bila soha sama tako visoka, ampak s stebrom vred, na katerem je stala.
Pobožni Nabuhodonozor omenja večkrat in spoštljivo boga Merodaha (Marduka) in Neba v svojih napisih. Tako n. pr. pravi v svojem velikem napisu: „Cast boga Marduka sem razširjal, onega velikega boga, ki me je ustvaril. in njegova dela sem veliČal. Bog Nabu, ki se rodi sam od sebe, vzdržuje moje kraljestvo, zakaj jaz sem vedno poviševal češČenje njegovega carujočega božanstva."1) Potemtakem je Nabuhodonozorjev zlati kip najbrž predstavljal jednega izmed teh dveh bogov, ne pa. kakor nekateri  menijo.  Nabuhodonozorjevo osebo.
Ko se je imela soha slovesno posvetiti, ukazal je kralj vsem svojim, deželnim namestnikom in predstojnikom, sodnikom in pravdo-znancem, sploh vsem uradnikom in mnogo-brojnim narodom svojega kraljestva, naj pridejo jo častit in sicer na planjavi Dura. Ta planjava, ki je tudi klinopiscem znana, je južno od Babilona ter zarad svoje ravnine in razsežnosti jako pripravna za velike ljudske zbore in slovesnosti. Ker je bila soha zelo visoka, so jo zbrane množice lahko videle od vseh strani j.
Kralj je zagrozil onim, ki bi ne hoteli počastiti njegovega kipa, da jih vrže v ognjeno peč. Samo Danijel in njegovi trije tovariši se niso hoteli klanjati maliku. Razsrjeni kralj jih je opominjal in jim pretil s kaznijo, a ko to ni nič pomagalo, dal jih je vreči v razbeljeno peč. A ogenj se ni dotaknil mladeniČev, zaupa-jočih v svojega pravega Boga. Sežigati zlodejce v razbeljeni peči je bila stara navada babilonska. Napis nekega babilonskega cilindra poroča, da so vrgli Babilonci nekega moža Dunana, ki je klel bogove, v ognjeno peč ter ga sežgali.2)
Nabuhodonozor ni bil samo izvrsten vojskovodja, ampak tudi velik stavbar in spreten upravitelj. Glavno mesto Babilon je tako temeljito popravil in z novimi stavbami olepšal, da je postalo jedno izmed najlepših in največih mest starega sveta. Sredi mesta se je vzdigoval v sedmih ali osmih odstavkih stari in ogromni tempel Belov, v katerem je stal kip tega boga. Dijodor Sicilec in Herodot govorita o tem narodnem templu in njegovih zlatih kipih, mizah, kadilnicah itd.; najbrž je to isti tempel, katerega nazivljejo klinopisci E-sagiia, posvečen Merodahu, ki je v poznejših Časih slul sploh kot bog Bel. Nabuhodonozor  je dal ta tempel
') P, Giuseppe Brunengo, L'impero di Babilonia e di  Ninive.  Prato   1885, II. zv. str. 252.
2) G. Smith, History of Assurbanipal str.   1 ^7.
760
Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
in druge n. pr. oni v Borsipi (E-zida) popraviti in olepšati, kakor smo spredaj že poročali, govoreč o Birs-Nimrudu.
Drugo imenitno delo Nabuhodonozorjevo je bila krasna in velika palača, katero je prizidal stolnici svojih prednikov. Stala je ob Evfratu severno od templa E-sagile. Oppert in Rassam menita, da leže" ostanki te palače med podrtinami holmca El-Kasr, ki v arabskem jeziku res pomenja palačo.
Najbolj pa je zaslovel Nabuhodonozor kot stavbar zarad svojih visečih vrtov, ki so bili izmed sedmerih čudes starega sveta. Sicer slujejo ti vrtovi kot delo mitične kraljice Se-miramide, ali Dijodor Sicilec, ki jih v svoji knjigi (Bibl. hist. II, 10) opisuje, pripominja izrecno, da jih ni Semiramida, ampak neki sirski kralj svoji ženi na ljubo sezidal. Flavij Jožef pa pripoveduje (Ant 10, 11. 1. c. Ap. 1, 19) po Berosu, da je ta kralj bil Nabuhodonozor. Ti vrti so sloneli na obokanih terasah, na katerih so rastla krasna drevesa in duhteČi grmi. Neka vodna priprava je oskrbovala iz Evfrata potrebno vodo za namakanje vrtov in za vodomete. Dijodor in Beros pravita, da je kralj te vrte sezidal iz ljubezni do svoje žene (Amvtis ali Nitoktris?), ki je bila iz Medije doma in je sredi jednomerne planjave babilonske želela videti en miniature gore in gaje svoje domovine. Vrh najvišjega odstavka teh vrtov je stala druga nova palača Nabuhodo-nozorjeva. Sledove teh bajnih vrtov in vodnih strojev je nekda našel Rassam v severnem holmu babilonskih razvalin, z   imenom   Babil.
Zelo imenitni so bili tudi oklepni zidovi štirijaškega ogromnega Babilona, katere je bil začel popravljati že Nabopolasar, dovršil pa sin njegov Nabuhodonozor. Obzidje je bilo dvojno: zunanje in notranje. Veliko zunanje obzidje je obsegalo Babilon na vsi vshodni strani ter bilo, kakor poročajo Herodot (Hist. I. 178—181), Dijodor Sicilec (II., 7), Plinij (Hist. nat. VI., 26) in drugi precej nasprotujoči si stari pisci, 300' visoko, 8o' široko, obdano s širokim vodnim rovom. Znotranje starejše obzidje je imelo takisto globok rov. Zidovi so bili iz žgane opeke, katero so lepili z asfaltom. Vrh tega je bil na severni strani pred Babilonom takozvani medski zid ioo' visok in 2<y širok ter varoval mesto proti sovražnikom, od severa prihajajočim. Na tak način je bilo mesto na vse strani silno utrjeno in nepremagljivo.1) Sicer je imelo 100 vrat, a ta so bila z debelo kovino obita. Zidovi so bili potemtakem   dovolj   široki,   da   sta   se,   kakor
') Miirdter - Delitzsch, Geschichte   Babvloniens und Assvriens str.  247.
pravijo stari klasiki, dva vojna vozova lahko vštric vozila. Tudi ob bregovih Evfrata, ki je tekel skozi mesto, so se vzdigovali zidovi z vrati; čolni in ladije pa so prevažale prebivalce od enega brega do drugega.
Sploh je Nabuhodonozor svoje stolno mesto tako obnovil, razširil in olepšal, da se sme imenovati on njegov drugi ustanovnik.1) Ko je torej Nabuhodonozor, kakor pravi sv. pismo, s ponosom gledal raz teraso svoje nove kraljevske palače na veliko mesto, na široko vodovje Evfratovo, na vrvež in metež po cestah in ulicah se gibajočega ljudstva, na svoje ponosne zgradbe in trdno zidovje, tedaj razumemo njegove samohvalne besede: „Ali ni to veliki Babel, katerega sem sezidal za kraljevo stanovanje z močjo svoje sile in v Čast svoje slave?" (Dan. 4. 27.) Ni bil še izustil teh bahatih besed, ko zaori glas z neba : „Tebi, Nabuhodonozor kralj, se govori: Tvoje kraljestvo preide od tebe, od ljudij te bodo pahnili in z živalimi in divjačino boš stanoval, seno boš jedel kakor vol, in sedem časov se bo izpre-menilo nad teboj, dokler ne spoznaš, da vlada Najvišji v kraljestvu človeškem in da ga On izroči, komur hoče." Se tisto uro so se izpolnile te Božje besede nad Nabuhodonozorjem. Pamet se mu je zmešala, menil je, da se je izpremenil v vola ter živec kot živina blodil po vrtih svoje palače in bližnjih njivah, da so se ga vsi ogibali (Dan. 4., 28—30). Neverni „razumniki" se sicer smejejo temu poročilu sv. pisma, a dovtipi o Nabuhodonozorju, kralju-volu, se porajajo le v takih razsvetljenih glavicah, kjer je dosti —¦ slame. Vedeti je treba, da je med raznimi nadlogami, ki tepejo Človeka, tudi bolezen, katero imenujejo stari pisatelji „metamorphosis". moderni zdravniki pa „zoanthropijo". Tak bolnik si umisli, da je postal vol, volk ali pes ter se vede in živi kakor žival.2) V nekaterih trenutkih, takozvanih lucida intervalla, pa se zavedo zmešanci in ozdrave Čez jedno leto, redkokrat Čez dve ali tri leta. Tudi Nabuhodonozor je ozdravel in je zato zahvalil in veličal Najvišjega. (Dan. 4. 31.)
') Navedena poročila starih pisateljev potrjuje več ali manj Nabuhodonozor sam v svojem velikem napisu, 620 vrst obsegajočem. Primeri: Brunengo, L'imperodi Babilonia e di Ninive, vol II. p. 252-260. C. P. Tiele, Babylonisch-assyrische Geschichte, Gotha 1886; Das grosse Babel Nebukadnezar's, str. 441—454.
a) Mnogo takih slučajev je zbral v svoji knjigi: Trusen, Sitten, Gebrauche und Krankheiten der alten Hebraer, Breslau, 1853, str. 205. Welcker, Die Lykan-thropie, ein Aberglaube und eine Krankheit, v delu: Zu den Alterthiimern der Heilkunde bei den Griechen, Bonn 1850, str. 157— 184. I. Friedreich, Zur Bibel, 1848 Niirnberg L. 308. Rosch, Zeitschrift der deutsch. morgen-landischen Gesellschaft, XV. str. 521. Tudi Herodot navaja take vzglede, takisto sv. Avguštin.
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
761
Ob Času njegove bolezni je vodil državno krmilo glavar magov (rab-mag), najbrž oce Neriglisarov, z imenom Bel-zikir-uskum, kateri je bil menda rab-mag in katerega njegov sin nazivlje kralja, gotovo le zaradi tega, ker je vodil kraljevske posle ob bolezni Nabuhodo-nozorjevi
Da Nabuhodonozorjevi napisi molče o tem sramotnem dogodku, ni Čuda. Bled spomin na to žalostno dobo Nabuhodonozorjevega življenja nam podaje zgodovinopisec Abvden (pri Evzebiju, Praep. ev. 9, 41). Abvden piše, da je Nabuhodonozor, kakor poročajo Kaldejci, dovršivši svoje vojske, šel na vrh svoje palače ter po božjem navdihnjenju prerokoval razpad svojega kraljestva : „Pride perzijski mezeg,
ki bo vam s pomočjo vaših demonov naložil na tilnik trd jarem; sovzroČitelj tega poraza bo tudi Medec .... Da bi on, prej ko proda tako moje državljane, bil odstranjen in kot klatež blodil po brezpotnih puščavah, kjer ni videti nobenega sleda, ne mesta, ne ljudij, ampak se le divje zveri prosto pasejo in ptice okoli letajo! .... Ko je to rekel, bil je izpred oČij ljudij naenkrat odvzet in je izginil." Dovolj je sličnih potez v Danijelovem poročilu in v tej kaldejski bajki, ki kažejo, da so Kaldejci, oboževatelji svojega kralja, sramotno njegovo bolezen pripeli svojemu sovražniku  —  Čiru.1)
DržeČ se vsporeda Danijelove   knjige,   pridemo k zadnjemu kralju  babilonskemu,   ki je
Kralj in kraljica, obedujoča na vrtu. (Asirski relijef.)
VV
zarad strašne božje kazni postal svarilen vzgled vsem lahkomiselnim, razuzdanim, bogoskrun-skim in prevzetnim vladarjem. Kdo ne pozna Baltasarja in njegovega tragičnega konca? Kdo ni še slišal osodepolnih besed „mene, tekel, fares", katere je pisala nevidna roka na steno njegove razkošne palače, ko je ravno pri po-nočnem obedu rajal s svojimi velikaši, ženami in priležnicami in popival iz svetih posod, katere je bil Nabuhodonozor ugrabil v jeruzalemskem templu, ne zmene" se za sovražnika, deročega v oblegano mesto? Vse posamezne, krajevne, osebne in časovne okoliščine, katere nam podaje Danijel v tej pripovesti, se natanko vjemajo s klinopisnimi poročili. Ker stari pisatelji nič ne vedo o kakem Baltasarju, poslednjem   kralju   babilonskem,   so    moderni
klevetniki sv. pisma prezgodaj zagnali krik, čes da sv. pismo tu zopet stvari zamenja, izpre-vrača ali celo izmišlja. Kar pa so našli v Ba-biloniji Nabunaidove anale in Čirov cilinder, ki obravnavajo razpad babilonskega kraljestva, se je izpričalo sv. pismo kot popolnoma resnično. Zares že to, da so našli ime Baltasar-jevo, poplačuje vse trude in naporeasirijologov. Nabunaid, Herodotov Labvnet, je bil prav za prav zadnji babilonski kralj, ki je vladal 17 let (555—538). Babilonci niso dosti marali zanj, ker se je pečal večinoma le z zgodovinskimi in starinoslovskimi študijami, obnavljal stare
') Da se je ta kaldejska bajka razvila iz resničnega dogodka, katerega sporoča Danijel, dokazuje kaj spretno J. Knabenbauer, Commentarius in Danielem prophetam, Parisiis  1891., str. 135—136.
762                                            Dr. Fr. Sedej:  Klinopisni spominiki in sv. pismo.
temple, prevažal v Babilon kipe bogov, pri tem pa zanemarjal svoje vladarske dolžnosti in ni zapazil pogubne nevarnosti, ki je pretila Ba-biloniji na vshodu od zmagovalnega Gira. Ko so se vojskovali Babilonci zoper Čira, je stal na čelu njihovih čet „kraljev sin". Tudi ko je Gir premagal Nabonida, je po Nabonidovih analih sin njegov zapovedoval babilonski vojski, ki je pred zmagovalcem utekla v utrjeni Babilon. Kako pa se je imenoval ta Nabonidov sin in vojskovodja, zvemo iz štirih ilnatih cilindrov, najdenih v oglih Nannarjevega templa v Uru, kjer nam poroča Nabonid, da je tega templa stolp obnovil. Konec teh napisov obsega neko molitev kralja Nabonida k solnČnemu bogu ter završuje s temi-le besedami: „Mene pa Nabunaida, kralja babilonskega, oprosti grehov zoper tvoje sveto božanstvo in dodeli mu življenje dolgih dnij v dar! In kar se tiče Bel-sar-usur j a, mojega prvorojenega sina, kal mojega srca, vcepi strah pred tvojim svetim božanstvom v njegovo srce, da ne privoli v grehe!" Da je tu omenjeni Bel-sar-usur (Bel - Ščiti - kralja) isti ko Belšasar ali Baltasar Danijelov, trdijo dandanes vsi razumni učenjaki n. pr. G. Rawlinson, Maspero, Menant, Oppert, Lenormant, Tiele,Schrader, Fr. Delitzsch, Sayce,  Delattre, Vigouroux,  Brunengo itd. *
Zdaj nam je šele jasno neko Danijelovo mesto, kjer obeta Baltasar Danijelu preroku škrlatni plašč, zlato verižico in tretje dostojanstvo v svojem kraljestvu, ako mu razreši skrivnostne besede „mene, tekel, fares". (Danijel V. 16.) „Tretji knez bodeš v kraljestvu !" Zakaj ne drugi ? Zato, ker je bil drugi Baltasar sam, sin kralja Nabonida. V sliČnem slučaju obeta Faraon egiptovskemu Jožefu drugo dostojanstvo za kraljem  samim, ne pa tretjega.
Po teh pojasnilih podajmo čitateljem pri-povest o osvojenju Babilona, kakor nam jo podajejo klinopisni spominiki, oziroma Cir sam, ki je ukazal babilonskim duhovnom to v svojo slavo zapisati!
Cir je bil iz početka kralj Anšan-a t. j. nekega mesta in dežele vshodno od Suz, torej v deželi Elam ali v Suzijani.1) Sam se nazivlje „sin Kambizov, vnuk Čirov, pravnuk Sišpisov" (Teisp[es]ov). Svoje gospodstvo je kmalu razširil na Perzijo, kjer je vladala postranska, sorodna mu dinastija, in pozneje, ko se mu je to posrečilo, spravil je Še Medce pod svoje žezlo. Nabonid pravi o tem  na nekem napisu,
') Zategadel domnevata Oppert in Savce, da Cir ni bil Perzijec ampak Elamec. Ali Cir izvaja svoj rod prav izrecno od Ahamenidov, ki so bili plemeniti Perzi. Tudi sv. pismo ga imenuje „kralja Perzov". (II. Par. 36, 22. I. Esdra I. 1.) Primeri Tiele, navedeno delo, str. 469.
govoreč o obnovljenju templov v Harranu in Sefarvaimu: „Cir, kralj Anšana, njih mladi sluga je z malo svojo vojsko uničil barbare (Manda) daleč se raztezajoče; ujel je Ištuvega (Astvaga) kralja barbarov in ga je vlekel zvezanega v svojo deželo." To se je zgodilo leta 549., ko je Cir osvojil in oplenil glavno mesto Medcev Ekbatano. Tem potem je mladi Perz postal mahoma vladar precejšnega kraljestva, vodja močnih Čet  in   dedič   vseh   medskih   zakladov.
Kakor poroča Herodot, so se ustrašili egiptovski Faraon, babilonski kralj Nabonid pa lidski Krez teh zmag nevarnega jim soseda. Zvezali so se torej, da se v bran postavijo skupnemu sovražniku. A Cir je hitro premagal Kreza, ki je blezu na svojo roko počel vojsko Za tem je Cir utrjal svoje gospodstvo v osvojenih deželah ter se šele čez nekaj let lotil drugega v trozvezi —¦ kralja babilonskega. Pobožni a malomarni Nabonid je bival, kakor poročajo takozvani anali njegovi, od 7. do 1 r. leta svojega vladanja „v mestu Tema", med tem ko je njegov sin z velikaši in vojsko stal v deželi Akad, t. j. v severni Babiloniji ter se upiral daljnemu prodiranju Cirovemu. Pisatelji Nabunidovih analov ali kronike pripisujejo kralju samemu na rovaš razpad kraljestva, Češ da se ni brigal za čast bogov babilonskega stolnega mesta. „ Kralj ni prišel (meseca) Nizana v Babilon. Nebo ni prišel v Babilon, Bela niso nesli ven (v slovesni procesiji), novo leto je bilo  odpravljeno."
V g. letu vlade Nabonidove je umrla mati kraljeva in sicer v Dur-Karasu ob Evfratu nad Sipparom. kjer je stala vojska. Belšasar in velikaši so jo objokavali tri dni, pozneje pa cela dežela. Meseca Nizana istega leta je zbral Cir svoje čete, prekoračil Tigns pod Arbelo ter premagal in ubil nekega mezopotamskega kralja. Vkljub temu se Nabonid ni zmenil dosti za pretečo nevarnost ter dal prenesti kipe bogov iz raznih mest severne Babilonije v stolno mesto, meneč, da mu bodo ti pomagali bolj kakor lastna moč. To dovažanje in prevažanje svojih ljubljenih bogov je oskrboval kratkovidni Nabonid celo v 17. letu svoje vlade, ko je Cir stal že pred vrati. Babilonska vojska se nazadnje toliko ojunaČi, da se udari s Cirovimi četami, a bila je pri Upi-ju blizo Sipparja premagana. Tudi mesto Sippar je bilo osvojeno brez bitke, in kralj Nabonid je pobegnil nato v stolnico Babilon. 12 dnij pozneje je prišel Čirov vojskovodja Gubaru (Gobrija), »namestnik dežele Gutium" pred Babilon in se polastil mesta brez bitke. Cir tedaj ni bil navzoč. Tega si ne moremo drugače razlagati, kakor da so nekateri meščani sami izdali mesto   sovražniku,   saj   je bilo dobro   utrjeno.
Dr. Fr. Sedej: Klinopisni  spominiki in sv. pismo.
763
Najbrž je bila v Babilonu stranka nezadovolj-nežev, katera je tembolj rastla, čimbolj malomaren je bil kralj in čim bolj nezmožna je bila njegova vojska. Kralj Nabonid je bil v Babilonu ujet. Kakor poroča Beros, ga je Cir poslal v Karmanijo za svojega namestnika, najbrž ker se mu ni zdel nevaren. Dvomimo pa, ali je to res. Štiri mesece pozneje (3. Markeš-vana) je prišel Cir sam v Babilon in postavil Babiloncem, katerim se je kazal zelo ljubeznivega, Gubara (Gobrija) za svojega namestnika.
Žal, da je ravno konec Nabonidovih analov tako okršen, da nam ni moč razbrati iz njih, je-li umrl oziroma bil umorjen kralj sam ali pa njegov sin Baltasar. Konec govori namreč o smrti kralja, oziroma kraljevega sina in o javnem žalovanju za njim.
Tudi Čirov cilinder, katerega je začrtal kak babilonski svečenik po ukazu Cirovem, poroča, da se je bil Nabonid zagrešil zoper Merodaha, boga mesta Babilona, s prevažanjem drugih mestnih bogov in odpravo vsakdanjih žrtev. Zato se je oziral Merodah po vseh deželah, da bi dobil mesto Nabonida drugega vladarja, ki bi bil po njegovih mislih in željah. Med vsemi pa je izbral Čira, kralja mesta Anšana, da vlada vsemu svetu. Tega je pozval, da gre v mesto Mero-dahovo, namreč Babilon. Bog je šel ob njegovi strani kot prijatelj in je dal vstopiti v Babilon njegovim Četam, brezštevilnim kakor so vode Evfratove, brez boja in bitke. Nabonida pa je izročil Cirovi roki. Prebivalci cele Babilonije, ves Sumer in Akad, vsi velikaši in duhovniki so se klanjali Čiru in poljubljali mu noge. veseleč se, da je zakraljeval. „Ko sem v Babilon milostivo vstopal in med radostjo in ukanjem v palači kraljev svoj prestol zasedal, mi je pridobil Merodah, veliki gospod, velikodušno srce babilonskih prebivalcev, med tem, ko se vsaki dan prizadevam za njegovo čast. Moje brezbrojne čete hodijo po Babilonu v miru; v celem Sumerju in Akadu nisem imel grajalcev. Svetišča Babilona in vse njegove utrdbe (r) sem obnovil v miru . . . Bogove sumerske in akadske, katere je Nabonid v žalost boga bogov (Merodaha) v Babilon prenesel, sem v miru postavil v njih svetišča po ukazu Merodaha, velikega gospoda. Vsi bogovi, katere sem prenesel na njihova stalna mesta, naj posredujejo vsaki dan v svojem dobrem srcu pred Belom in Nebom, da mi podarijo dolgost dnij; naj blagoslovijo moje početje z uspehom."
Mimogrede bodi omenjeno, da se po teh napisih kaže Cir kot politeista, Čestilca babilonskih bogov, katerih dva najvišja kliče na pomoč zase in za svojega sina Kambiza.  Zaradi
tega je treba dati slovo ukoreninjenemu mnenju, Češ, da je Cir Jude zategadel izpustil iz babilonske sužnosti, ker je bil tudi on monoteist kakor Judje, in sicer molivec dobrega boga Ormuzda. „Bog je napravil Čira za svoje sredstvo, da bi izvoljeno ljudstvo v njegovo domovino povrnil — tako dobro pripominja Sayce *) — ne zaradi tega, ker je bil kralj Anšana monoteist, ampak zato, ker je čas izkušnje in kazni judovske potekel. Orodja božja so lahko vredna in nevredna.u
Čudno je tudi to, da babilonski glavni bog Merodah govori, da je izbral Čira med vsemi vladarji zaradi njegove pravičnosti, sliČno kakor sv. pismo Iz. 45, 4,   5,   13.
H koncu nam je še primerjati Danijelovo poročilo o padcu mesta in kraljestva babilonskega s podatki starih pisateljev in s klino-pisnimi  odlomki.
Sv. pismo piše, da je kralj Baltasar, gosteč se in rajajoč sredi svojih velikašev in žen, zagledal na steni preroške besede, katere mu je razložil Danijel, ter pripominja, da so se še tisto noč izpolnile. „Tisto noč je bil ubit Baltasar, kralj kaldejski, in Darij Medec mu je sledil v kraljestvu,  star 62 let,"   (Dan. V.,  30,   31.)
Kakor smo videli, poročajo Nabonidovi anali in Čirov cilinder, da je Cirova vojska z Go-brijo na čelu zasedla Babilon brez boja in bitke ter da je bila sprejeta od meščanov z veseljem. S klinopisnim pomanjkljivim poročilom se vjema precej kaldejski zgodovinopisec Beros (pri Flaviju Jožefu c. Apion. I.,  20.)
Ta pripoveduje, da se je vzdignil Cir v 17. letu Nabonidove vlade z veliko vojsko proti Babilonu. Zvedevši to se mu Nabonid postavi z vojsko v bran, a ko je bil v ravnini zunaj Babilona premagan, pobegne z nekaterimi svojimi vojaki v Borsipo, predmestje (.') Babilo-novo ter se vanj zapre. Cir poruši nato zunanje zidovje Babilona, ker se mu je zdelo preveč utrjeno. Potemtakem je bil Cir tedaj že gospodar glavnega mesta. Nato je oblegal Cir Nabonida v Borsipi, ta pa se je prostovoljno udal milosti zmagovalčevi. Cir ga ni usmrtil, temveč mu dal slobodno bivališče v Karmaniji, kjer je konec svojega življenja preživel in umrl.
Herodot (Hist. L, 190, 191) se nekaj oddaljuje od Berosa in klinopisnega poročila, nekaj pa približuje sv. pismu. Najprej pravi, da se je Cir dolgo časa mudil s prekopavanjem reke Ginda, v katerem je utonil njegov konj ljubljenec. Babilonci so šli z vojsko Čiru naproti, a bili premagani zunaj mesta. Nato so se zaprli v Babilon   ter   zaupajoč   na   svoje utrdbe
') A. H. Sayce,   Alte   Denkmaler  im Lichte neuer Forschungen, Leipzig, str. 189
764
Dr  Fr. Sedej: Klinopisni  spominiki in  sv. pismo.
in nakopičeni živež čakali mirno izida. Gir si je zaradi tega izmislil neko zvijačo; dal je namreč napeljati reko Evfrat, ki je skozi mesto tekla, v veliko jezersko dno nad Babilonom, katero je bila dala izkopati neka prejšnja babilonska kraljica, in ko je na tak način voda v Evfratovi strugi upadla, udrli so Girovi vojaki od dveh stranij v mesto. Bilo je to po noči, ko so Babilonci, niČ hudega sluteč, praznovali neko svetkovino. Pozabili so zapreti celo vrata ob bregovih Evfrata in zato je Girova vojska lahko zasedla mesto ter iznenadila popivajoče in rajajoče Babilonce. Tudi Ksenofont govori o zaspanih in pijanih Babiloncih (Cyro-paedia VII., c. V. n. 20—-21),
Gledč na ta navskrižna poročila o osvojenji Babilona trdimo, da govori sv pismo prav, zakaj to nam velja še zmerom kot od Boga navdahnjena knjiga, dasi mu klinopisno poročilo navidezno nasprotuje.
Gotovo je bil Baltasar kot Nabonidov sin, vojskovodja in sokralj. umorjen ono noč, ko je Cirova vojska skozi strugo upadlega Evfrata vdrla v rajajoče mesto. Ta stavek podpiramo s temi-le dokazi:
1. Nabonidovi anali in Čirov cilinder, govoreči večinoma le o končnem izidu vojske, t. j. o osvojenju Babilona, ne Črhnejo ni besedice, kako se je zgodilo; torej ne nasprotujejo naravnost sv. pismu, ki piše, da se je to zgodilo  o ponočni slovesnosti  po neki zvijači.
2 Poročilo grških pisateljev Herodota, Kse-nofonta in drugih pač ni izmišljeno, ampak njegovo jedro se tudi od novejših učenjakov šteje za resnico. Saj potrjujejo to indirektno tudi klinopisni spominiki, pišoči, da je Girova vojska zasedla Babilon brez ovir in težkoČe.
3.   Tudi Izaija XIII., I—XIV., 27; XXI., 5. Jeremija LL, 39, 57 namigujeta na žroČe in popivajoče Babilonce za časa obleganja.
4.   Da je bil Baltasar tisto noč umorjen, kakor poroča Danijel, ni dvomiti. Saj je bil po klinopisnem poročilu takrat v Babilonu s svojo vojsko. Ob okršenem koncu Nabonidovih analov se omenja smrt nekoga in javno žalovanje po njem. Nekateri menijo, da je bil ta umrli kralj Nabonid. drugi pa njegov sin Baltasar. Da je bil kralj umorjen, poroča tudi Cyropaedia VI., 7.
5.    Kakor znano, se je Babilon pozneje dvakrat uprl Perzijcem. Darij Histaspov pripoveduje v svojem behistanskem napisu, da sta zaporedoma dva sleparja pobunila Babilonce zoper njega, rekoč: „Jaz sem Nabuho-donozor, sin Nabonidov." Ta njihova govorica dokazuje, da je Nabonid res imel Še jednega sina, ki se je   imenoval Nabuhodonozor in je
takrat še živel. Ker pa sleparja o Baltasarju molčita, je znamenje, da ga ni bilo več med živimi.
6. Zmagovalni Cir je rad prizanesel Nabo-nidu, kakor nekdaj Astijagu in Krezu, posebno zato, ker se mu ni zdel nevaren; težko pa je Girova vojska prizanesla Baltasarju, ki je bil vojskovodja Babiloncev in se je ž njo prej dolgo vojskoval. Prvi ni bil priljubljen narodu in velikašem, drugi pa.
Malo desetletij je obstojalo novo babilonsko kraljestvo, Čegar jedini veliki vladar je bil Nabuhodonozor. Da je kraljestvo tako brzo propadlo, je bila kriva otrpla omika in razuzdanost babilonska. Veliki Nabuhodonozor je sicer znal utrjevati in lepšati mesto, a ni znal vcepiti prastari omiki in življenju babilonskemu novih moČij.
Dasi je Gir razrušil babilonsko kraljestvo 1. 538., vendar je Babilon Še nekaj Časa cvetel kot glavno mesto. Zaradi dvakratnega vstanka je Darij Histaspov bil prisiljen podreti zidove, stolpe in utrdbe mesta Babilona 1. 488. Kruti Kserks pa se je lotil celo slavnega Belovega (Merodahovega) templa ter odvedel njegove zaklade in zlati kip Belov in dal vrh tega še vse mesto opleniti. Od tega časa je jel Babilon mahoma razpadati. Aleksander Veliki, uvidevši ugodno njegovo lego, ga je hotel vzdigniti iz podrtin k novemu življenju in slavi, a prezgodnja smrt mu je utrgala visokoleteČe namere.
Ko je Nikanor ali Nikator ustanovil Selev-cijo, Parti pa ne daleč od Babilona drugo glavno mesto Ktesifon, je Babilon izgubil svoje stanovalce in — kamenje, katero so porabili k zidanju teh dveh mest. Že ob času Kristusovem je bil Babilon, kakor pravi Strabon, „nič kakor samo zidovje", po besedah Plinija pa — puščava.1)
In tako je padel Babilon, ki se je bil prvi prevzel in uprl zoper Boga, zidajoč nebotiČni stolp pod vodstvom Nemrodovim; padel je Babilon, iz katerega stoternih vrat so se vsipale vojne Čete, rušile kraljestva in mesta ter odvažale domov premagane narode v kruto suž-njost; padel je Babilon, ki je uničil tempe! jeruzalemski in sveto mesto ; padel je simbol hudičeve države, Bogu nasprotujoče, gnezdo razuzdanosti in nasilstva. Uresničile so se vse grožnje prerokov Izajije, Jeremije, Danijela in Habakuka, gledajočih v duhu že toliko časa prej način in posledice njegovega razdejanja. Največji prerok stare zaveze je v jednem najbolj poetiškem delu svojih klasiŠkih prerokovanj peval iz duše vsem zatiranim  narodom,   vese-
») Strabo XVI. Plin. H. N. VI., 26. Pausan. Arcad. VIII., 33.
Zdenčan: Materina ljubezen.
765
lecim se, ko so zaculi, da je padel prevzetni Babilon: „Kako je prenehal vojd, počiva tlaka! Gospod je stri zlobnih palico, žezlo nasilnikov, ki je teplo narode z udarci brez prenehanja, ki je jarmilo kruto ljudstva, preganjajoč jih ljuto. Zdaj počiva in molči ves svet, razlegajo se veselospevi. Vesele se tudi jelke radi tebe in cedri Libanona (rekoč): ,Kar si padel, ne vspne nobeden se do nas, da nas poseČe.' Peklo je od zdolaj zadrhtelo ti nasproti, vzbudilo ti je duše mrtvih, zemlje glavarje, veleč vseh narodov kraljem (vstati) s svojih prestolov. Vsi začno ti govoriti: Tudi ti si ranjen kakor mi ? tudi ti nam jednak ? K peklu pahnjena je prevzetnost tvoja, Šum tvojih harf. Ležišče ti so črvi in molji tvoja odeja. Kako si padel z neba, ti danica, zarje sin ! Kako si zgrudil se na zemljo, narodov krotilec! Ki govoril si v svojem srcu : Na nebo Čem se vspeti, Čez Gospoda zvezde Čem postaviti svoj prestol, vsesti čem se na gori zborovanja *) na daljnem severu, popeti Čem se k višavam oblakov in biti jednak Najvišjemu, ali v pekel si strmoglavljen, v najglobočje brezdno."    (Izaija XIV., 4—15.)
l) Gora zborovanja, babilonski Araln, je bila po babilonski mitologiji na severni strani Babilonije ter je veljala kot nekak Olimp za sedež bogov in vhod v peklo
Materina
(Francoska
„ v_^e ljubi  me tako  srce. Kot vedno  usta govore, Do  materine stopi  koče, Prinesi nje"  srce mi  —  vroče!"
To draga  mu dejala je In  sladko se smejala je, Češ,   mater svojo  mi umori, V dokaz ljubezni to  mi  stori!
Pač  bojni  v  njem  besni  vihar, Besnel  strašnejši  ni nikdar: Boj  bfje dvojna  v  njem  ljubezen, Zanj  hujši je kot meč dvorezen.
Le  malo  čas  boj  trpi, Pogleda njo  in odhiti Tja v  materino  kočo  belo, Da dovrši  prestrašno  delo.
Kdor je videl siromašne ostanke nekdanjega Babilona: neliČne podrtine in kupe peska, dandanes bivališče divjim zverčm, se je prepričal, da so se do pičice izpolnile druge besede istega preroka:
;;In Babilon, kraljestev dika, prevzetnih Kal-dejcev ponos, postane kakor Sodoma in Gomora, kateri je Gospod razrušil. Na veke ne bodo v njem veČ prebivali, zapuščen bode od roda do roda. Tam ne razpne noben Arabec šotorja, noben pastir ne bo dal leči tam svoji Čredi ; marveč zveri puščave bodo tam počivale in napolnjevale njih domove s tuljenjem. Noji bodo bivali ondi in divji kozli tam skakali. Odgovarjali si bodo šakali in divji psi v palačah razuzdanosti."   (Izaija XIII., 19—22.)
Popravki. Obrnjeni tiskani v na perzepoljskih prepisih ne pomenja, da je a kratek, ampak da ga mora čitatelj sam dostaviti. Kardunijaš bo težko hebrejski Gan-eden, t. j. raj veselja, paradiž, ker je beseda ko-sejska. Nakši-Rustam ne stoji tam, kjer ga riše naša geografska karta, ampak nad Perzepoljem. Str. 730 čitaj nam. „elamljanski zaliv" elanitski \aliv (sinus aila-niticus). Elamljani so prišli zopet k moči in samostal-nosti po kralju Rimsinu, ne samo „za kralja Rimsina". Tako n. pr. je vladal od 1. 1009.—1004. pr. Kr. v Babi-loniji neki kralj  Elamec.
lj ubezen.
pripovedka.)
Stori  tu  nečloveški  sin Najdrznejši  na  zemlji čin  .   .  . Oj  solnce svetlo  —  le  zagrni, S temč  zastri umor ta  črni!
In s  hladnokrvno  sin  roko Iztrga njej  srce gorko; Oj  to srce, tako ljubeče, Kako  v  rokah sinu  trepeče!
Ostavi  rodni  dom  takoj, Gorko  srce nesoč  s  seboj; Ko  pa želi  k njej  naglo  priti, Na  cesti pade  kamenitL
Tu  — groza!  —-  še srce  vzdrhti, In  milo  mu  pregovori : „Sin,  hude čutiš  bolečine?" Vstrepeče zadnjič in   —  promine.
Zdenčan.