©©mu™ i£l?XLVni - št. 57 - CENA 105 SIT GLAS Kranj, petek, 21. julija 1995 Prihajajo tuji podjetniki Slovenske čistilke s tujo metlo v jeseniški bolnišnici bo mednarodni koncem ISS prevzel petindvajset delavk, ki bodo Poslej zgolj čistilke, v nobenem primeru pa ne bodo več tudi strežnice na oddelkih. Jesenice, 20. julija -Ministrstvo za aravstvo priporoča slovenskim bolnišnicam, da se pri oddaji del za jscenje bolnišničnih prostorov odlogi0 za mednarodno podjetje ISS, ki "Ja sedež tudi v Mariboru, in ki je do *aaJ prevzela čiščenje že v domala vseh slovenskih bolnišnicah ter tudi na železnici. Danes ima zaposlenih približno že tisoč slovenskih čistilcev in čistilk. Vsekakor so specializirani, usposobljeni in na razpisih konkurenčni, a morda bi se tudi pri nas našel kakšen podobno specializiran in kon- kurenčen podjetnik in - zaslužil.. Za oddajo servisnih del mednarodnemu podjetju Servissvstem Maribor so se odločili tudi v jeseniški bolnišnici, kjer 25 delavk prehaja k novemu delodajalcu.... • D.S. (Več na 6. strani) Gorenjska Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom °ngita Bukovec trenira v Kranju - Naša šampionka m ena najboljših tekačic na 100 metrov z ovirami na svetu Bngita Bukovec je bila skupaj s trenerjem Juretom Kastelicem ves l*dcn na pripravah na Brdu in v Kranju. V nedeljo odhaja Brigita na veliki atletski Grand prix miting v Monte Carlo Rastopila bo tudi naša metalka kopja Renata Strošek), kjer je 2»l postavila nov državni rekord 12,76. Tudi lani je bila pred V?0"'« Carlom na pripravah v Kranju in očitno so priprave v Kronju uspešne. Po mitingu v Monte Carlujo laka nastop na s*et°vncm atletskem prvenstvu v Goeteborgu na Švedskem. Brigita bo startala S. in 6. avgusta, sicer pa bo svetovno Prvenstvo potekalo med 4. in 13. avgustom. Po svetovnem Prvenstvu pa čaka našo šampionko nastop na velikem "thtskem mitingu v Zuerichu. • Besedilo in slika J. Kosnjek Danes začetek Riklijevih dnevov Bled - Danes popoldan se na Bledu začenjajo tradicionalni Riklijevi dnevi, ki tokrat s prikazom običajev iz Riklijevih časov skušajo preseči podobo veseljačenja Blejske noči, tako popularne v preteklih letih. Seveda tudi letos največji naval obiskovalcev na Bled pričakujejo prav na sobotni večer, ko bodo na jezeru spet prižgali 15.000 lučk mojstra Andreja Vidica. Sicer pa se bo prireditev jutri začela s koncertom pihalnega orkestra, saj bodo vsi trije dnevi glasbeno obarvani: s koncerti za različne okuse, pa seveda z obvezno glasbo za zabavo in ples. Kljub poudarku na etnološkem izročilu, prikaz Riklijeve dobe bo namreč potekal skozi vse tri dni, pa na Bledu ta konec tedna ne bodo manjkale tudi stojnice s trgovsko in gostinsko ponudbo. Tudi te so prav gotovo zanimive za naključne in stalne obiskovalce Bleda. • M.A. ZADNJI HIP TENTOURS BOL NA BRAČU LETALO IN 7 X POLPENZION V HOTELU BORAK SAMO 489 DEM ODHOD: 23. 7. REZERVACIJE Z VPLAČILI TENTOURS DOMŽALE TEL: 061/711-229 Volitve konec prihodnjega leta Priprta vrata v državni zbor Ljubljana, 2L julija - Državnozborske volitve naj bi bile konec prihodnjega leta, najverjetneje oktobra ali novembra, so menili predstavniki treh strank vladne koalicije. Njihovi Se.fi dr. Janez Drnovšek, Janez KocjančiČ in Lojze Peterle so se sestali v sredo in se dogovorili, da bodo tudi druge stranke pozvali k razpravi o morebitnih spremembah volilne zakonodaje. S tem se že ukvarja posebna skupina predstavnikov treh vladnih strank, določnejših zaključkov pa za zdaj še ni. StaliSča treh strank se razhajajo glede delitve ostankov glasov, pri čemer je sedanji sistem na zadnjih volitvah oškodoval večje stranke (LDS za najmanj 8 poslancev), glede odstotka oziroma "praga" volilnih glasov za vstop v državni zbor (SKD zagovarja 5 odstotkov, LDS 3,5 in združena lista 4 odstotke) in ohranitve volilnih okrajev oziroma nacionalnih list. SKD je za njihovo ohranitev, LDS in ZL pa nima nič zoper ukinitev. ♦ J.K. Ust Mednarodni certifikat za kakovost verig Leske verige žigosane s H 44 Leska Veriga je vključena v svetovno skupino izdelovalcev kvalitetnih verig Lesce, 19. julija - Združenje številko proizvajalca, z njo Veriga Lesce se je s preža varnost in medicino dela iz pa verige žigosajo na tekoče jemom številke H postavila Hannovra je leski Verigi metre. V primeru pretrga ob bok kvalitetnim izdeloval-minuli teden podelilo med- verige, kjerkoli na svetu se cem verig v svetu, kar ji narodni certifikat, s katerim to zgodi, in dokazane napake seveda odpira nove možnosti je postala preverjeni izdelo- proizvajalec prevzame vso valeč visokoodpornih verig, materialno odgovornost. Po ki jih bo poslej žigosala s nemškem zakonu o varnosti številko H 44. pri delu iz leta 1952 se tako Nemško združenje podel- žigosane verige lahko vgraju-juje in nadzira kakovost jejo v dvigala ali uporabljajo padajo. Za preživetje tovarne proizvodnje verig po vsem za prenašanje bremen. Ste- verig na evropskem trgu je bil svetu, od Amerike do Ja- vilka H je postala standard in zato nujen prehod na kvali-ponske. Oznaka H pomeni zahteva evropskega trga. tetne proizvode. • M.V. za izvoz. Cene navadnih verig in verižnih izdelkov na svetovnem trgu zaradi vse večje konkurence vzhodnoevropskih in azijskih držav nenehno avno sodišče v primeru Julijane: Kar je dano, je v zemljo zakopano ^M« je Ustavno sodišče Slovenije v postopku za ocen«, nstavnosti Pntožbi Teosa Perneta, ki ima soglasje za izkoriščanje vode Julijana iz Karavanu. diŠČu »nstit_ fadoščj aga ki 'ja, enje. n» ustavnem so-mslUuci'iJC _n.aJy^Ja pravna mi je v veliko —venje. Tako bom veliko la*je razreševal vsa ostala Pravna vprašanja in postne, kot je pridobitev uporabnega dovoljenja za vkop dovodov, da drugo leto vendarle začnemo s proizvodnjo. Voda Julijana je *daj last kranjskogorske občine, vodovod Jesenice pa še ved-n° zadržuje vso dokumenta-jjo m je ne pošlje v Kranjsko Goro, prav tako vode Julijane l^di še ni odprl. S kranjskogorsko občino sem se sporazumel, le Vodovod naj j» Posreduje dokumente in ključe in končno že odpre P'Rc! Caka me tudi težka pot sanacije na finančnem področju, saj mi je dolgoletno pravno sprenevedanje in namerno zavlačevanje jeseniške občine, predvsem pa tedanje predsednice izvršnega sveta Rine Klinar, napravilo ogromno finančno škodo, zato nosi ves delež in vso krivdo za polom Julijane. Nadzorni organ, ki ga je vodila Klinarjeva, je ves čas vedel in namenoma zavlačeval, zato jih bom tožil! Tožil za najmanj milijon ki pol tolarjev osnovnega kapitala in za 3 milijone dolarjev! Škod a pa je še bistveno večja zaradi izgube dobička in zaradi problema konkurence, ki se je pojavila v tem času, ko so me tako vztrajno hoteli izigrati. Izterjava odškodnine bo zdaj veliko lažja, saj mi je v vseh pogledih že ugodilo najvišje - ustavno sodišče.« • D.S. (Več na 7. strani) Medved povzroča škodo kmetom iz Zgornjesavske doline Lovci zahtevajo dovoljenje za odstrel Lovska družina Kranjska Gora je naslovila na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahtevo, da bi ji dovolili odstreliti medveda, ki je povzročil že precejšnjo Škodo inje med drugim "hlačal" tudi po glavni cesti Jesenice - Kranjska Gora. Srednji vrh - Kot so doslej ugotovili kmetje med četrto in polšesto uro popoldne medved in lovci, je medved pobil najmanj eno ovco in osem svizcev, pogrešajo pa še deset ovc, dve kozi in kozliča. Vozniki so bili tudi nemalo presenečeni, ko je v torek, 11. julija, prečkal glavno cesto Jesenice - Kranjska Gora na gozdnem delu med vasema Pod-kuže in Gozd Martuljek in pri tem oviral promet. (Več na 22, strani) • CZ. Mednarodne betonske storitve 50 % cenejše te'.: 090 45-04 1 min Pogovora 117 SIT IŠN KLUB 486/66 ic od 122.711,00 SIT ali 6.147,00 SIT mesečno ! T.l/F.i; >64/ 21 lt 4tl Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL 064/741-788, FAX: 064/741-789 CD ROM igre: P!$4«mW2/80 84 590 SIT NBAUVE'95 8.467 SIT *S48ftrw2/8() 93.390 SIT STAR TRHK A FINAL 8.467 SIT 00»X4/i(X) 97.790 SIT FLIGHT UNliMITED 9.514 SIT VODENJI. POSLOVNIH KNJIG Blejski grad - V poletni sezoni je Blejski grad cilj večine turistov, ki se ustavijo na Bledu. Pred kratkim je Narodni muzej Ljubljana, ki upravlja muzejsko zbirko v grajskih prostorih, le-to nekoliko prenovil. Pripravlja pa se povsem nova postavitev razstave na gradu, ki naj bi postala osrednja privlačnost Blejskega gradu; to pa bo zahtevalo tudi nekatere notranje preureditve muzeja. O tem več na 10. strani. • L.M., foto: Gorazd Šinik Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! imobitel o II .T* f ŠJJlfJL^n 1I1111 t NOVE, NIŽJE CENE Informacije: 061/264 382 EUR O IN FOND SLOVENIJA IN SVET Vrh vladnih strank o zunanji politiki Pogajanja zastala Pospešiti je treba predvsem pogajanja s Hrvaško in Italijo, pri tem pa upoštevati, da se na Hrvaškem vojna vedno bolj zaostruje. Ljubljana, 21. julija - Ob žaj na Hrvaškem se zaos-ugotovitvah, da so zamrla truje in v takih razmerah se pogajanja z Italijo in tudi s Hrvaško, kjer se srečanje predsednikov vlad vztrajno prelaga, so se pojavila ugibanja, če morda predsednik vlade dr. Janez Drnovšek ne sondira terena za morebitno zamenjavo zunanjega ministra Zorana Thalerja. To so za zdaj le ugibanja, saj ni niti uradne potrditve niti uradnega zanikanja. Italija je očitno zainteresirana za sklenitev ustreznega sporazuma s Slovenijo, o čemer priča tudi pismo italijanske zunanje ministrice Agnelli-jeve slovenskemu zunanjemu ministru Zoranu Thalerju. Govori se o njunem srečanju, vendar kaže, da odločnejših potez pred jesenjo ne bo. Dogovarjanje s Hrvaško pa bi bilo treba pospešiti, so menili predsedniki vladnih strank dr. Janez Drnovšek, Lojze Peterle in Janez Kocjančič. Vojni polo- bo težje pogovarjati. V kratkem naj bi le prišlo do srečanja Drnovšek - Valen-tič, najtrša oreha pa ostajata dolg Ljubljanskle banke do hrvaških varčevalcev in meja v Piranskem zalivu. Do obeh vprašanj je treba pripraviti pogajalska izhodišča, slovenska stran pa je ta teden posredovala v Zagreb svoja stališča do vprašanj slovenskega premoženja na Hrvaškem. Govora je bilo tudi o problematiki veleposlaniške in konzularne mreže. Dr. Peter Vencelj, sedanji državni sekretar v zunanjem ministrstvu in zadolžen za Slovence po svetu naj bi po preteku mandata dr. Boris-ca Frleca odšel na veleposla-niško mesto v Bonn, izbirajo pa tudi naše predstavnike na Dunaju, v Strassbourgu, Londonu, Izraelu, Združenih državah Amerike itd. • J. Košnje k Slovenski vojaki v Ameriko Avgusta bodo sodelovali na veliki vaji v Louisiani v Združenih državah Amerike, sedaj pa se pripravljajo v Prekmurju. Ljubljana, 21. julija - Državni operativni štab obrambe, ki ga vodi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, se je sestal na prvi seji in obravnaval doktrino vojaške obrambe Slovenije, ki jo je pripravilo obrambno ministrstvo, o njej pa bo razpravljal tudi državni zbor. Seznanil se je s pripravami voda slovenske vojske, ki bo med 6. in 28. avgustom sodeloval na veliki vojaški vaji v okviru Partnerstva za mir v močvirnatih predelih ameriške zvezne države Louisiani, blizu mesta Fort Polk. Na vaji bodo sodelovali vojaki Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Kanade ter 14 držav, ki so podpisale dokument partnerstvo za mir. Naši vojaki bodo v četi, ki jo bodo sestavljali vodi iz Amerike, Britanije in Madžarske. V slovenskem vodu je 51 vojakov. Dogovor z Italijani Vzajemno priznavanje diplom Ljubljana, 21. julija - Pretekli teden sta državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga in opolnomočeni minister in namestnik direktorja za kulturne stike v italijanskem zunanjem ministrstvu Massimo Spinetti podpisala memorandum o soglasju o vzajemnem priznavanju slovenskih in italijanskih diplom in strokovnih naslovov. Obe strani sta namreč spoznali, da začasni italijanski suspenz dogovora s tega področja lahko povzroči probleme zlasti manjšinam v obeh državah, zato sta podaljšali in dopolnili sporazum iz leta 1983. Sporazum bo začel veljati takoj, ko bosta obe državi izmenjali obvestila o končanih notranjih postopkih v tej zadevi. • J.K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Vsak teden ena srečna družina več Mlaka nad Lušo 4 Kranj, 21. julija - Gorenjci se lahko pohvalimo s tremi Mlakami Pa ne s tistimi, kijih močan naliv pusti na tleh, ampak s tremi naselji, ki se imenujejo Mlaka in se nahajajo na Gorenjskem. Da pa telefoni v našem uredništvu ne bi preveč zvonili, smo se tokrat odločili, da izžrebamo hišno številko v naselju Mlaka nad Lušo, ki se nahaja v Poljanah. In sreča je tokrat obiskala dom Kokeljevih. V torek te kmalu dopoldne nas je poklicala Marjeta in povedala, da so oni dobitniki nagrade. Med drugim nam je, zaupala, da so na časopis naročeni te dolga leta, in da ga v njihovi številni drulini, ki šteje kar devet članov, prav radi berejo vsi od najmlajšega pa do najstarejšega. Ker se njihova kmetija nahaja višje, tja pismonoša prihaja le vsak drugi dan in tako dobijo torkov časopis šele v sredo, zato bi se gospa Marjeta v tem trenutku rada zahvalila vsem znancem, ki so jih klicali po telefonu in obveščali o nagradi. Drulini iz uredništva Gorenjskega glasa vsi iskreno čestitamo in jim telimo, da bi podobnih presenečenj doliveli še večkrat V torek pa bo skriti naslov.... - mogoče prav vaš! • Klavdija Stroj Državni zbor opravil prvo razpravo o predlogu zakona o varnosti cestnega prometa Divjaki brez vozniškega dovoljenja Predlog zakona, ki je v proceduri že nad eno leto, je prestal prvo obravnavo, v kateri so iineli poslanci presenetljivo veliko pripomb in dopolnil. Nedvomno pa bo zakon, ko bo sprejet, prinesel veliko novega in kar je najpomembnejše, večji red in varnost na naše ceste. Dovoljena vsebnost alkohola v krvi naj bi bila še naprej 0,5 promila. krvi. Vinjenost naj bi bila janske in druge pravice), in ?* žalitev za vino, ki je tudi bi bilo mogoče vozilo registrtf' hrana, stroko in pivce vina. ati šele ob vseh plačanih Prihajali so predlogi, da bi kaznih za prometne prekrške^ mladim in neizkušenim vozni- Čeprav je predlog zakon kom dajali dovoljenje začasno doživljal očitke, da ie presjr0^J in preverjali, kako se obnašajo, verjetno v naslednjih dv*1 da bi lahko izpit za kolesa z obravnavah ne bo doživel vec- motorjem delali pri 15 letih, za jih sprememb, saj je g'e^. B kategorijo pa pri 19 letih, ko katastrofalnega stanja na nasuj naj bi bil človek zrelejši (oboje cestah enotno mnenje, da rno^ je bilo zavrnjeno, saj dobi pri dižava nekaj storiti. • J. K°sl1' nas človek z 18 leti vse državi- jek, foto G. Šinik Ljubljana, 21. julija - Vlada oziroma notranje ministrstvo bo moralo pri pripravi predloga zakona o varnosti cestnega prometa za drugo obravnavo upoštevati kar precej pripomb in priporočil, vendar bodo ostala nekatera osnovna izhodišča najverjetneje nespremenjena. Kazni za prekrške bodo višje in ostrejše, podnevi bo treba imeti prižgane luči, na vseh cestah, tudi na avtocestah, bodo omejitve hitrosti, ugotovljeni prekrški se bodo ocenjevali s kazenskimi točkami in kdor jih bo zbral 18, bo kaznovan s ponovnim opravljanjem teoretičnega in praktičnega dela vozniškega izpita, Minister Šter opozarja Minister za notranje zadeve Andrej Šter je moral med razpravo o predlogu zakona o varnosti cestnega prometa večkrat za govornico. Poslance je prepričeval, da bo vlada upoštevala njihove predloge pri pripravi zakona za drugo branje, in da telijo narediti zakon, ki bo zagotavljal varnost vseh na cesti. Priznal je slabo, komaj 30-odstotno izterjavo kazni za prometne prekrške, opozoril pa na objestnost in predrznost na cesti, na primer, ko 19-letni mladenič zapelje v policista. Povedal je, da je bilo letos na naših cestah le 205 mrtvih zato, ker ni bilo spoštovanja predpisov. Glede njihovega spoštovanja sem fundamentalist, je dejal minister. vozniškega izpita ne bo treba podaljševati, prav tako pa tudi vsako leto ne bo treba voziti vozila na tehnični pregled, dovoljena vsebnost alkohola v krvi pa naj bi še naprej ostala na 0,5 promila. Cilj zakona je jasen: narediti naše ceste varne, prepoloviti število prometnih nesreč in mrtvih ter disciplinirati in v končni fazi odstraniti s cest divjake, ob- Iestneže in brezvestne voznike, d strežejo po življenju drugih udeležencev v prometu ter zadnje čase tudi policistov. Slovenija je po številu prometnih nesreč in mrtvih v njih v evropskem vrhu, za ta neslavni rekord pa ni mogoče kriviti samo slabih cest in starih avtomobilov, temveč predvsem navade in vzgojo voznikov. Poslanec dr. Lev Kreft (Združena lista) je opozoril na soodvisnost treh dejavnikov: vozila, ceste in človeka. Ko so se v Ameriki kljub dobrim cestam in kulturi voznikov začele množično pojavljati nesreče, se je začelo gibanje za varnejša vozila. Gibanje je uspelo. Pri nas pa so vozila vedno bolj varnejša, nesreč pa je vedno več, kar kaže, da jc glavni dejavnik voznik in nje- gova kultura vožnje, ki mora izražati civiliziran način življenja. V dvodnevni razpravi, ki se je na trenutke spremenila v poslansko modrovanje o varni oziroma nevarni vožnji, njihovih izkušnjah pri vožnji in ugotovitvah, kaj vse bi morala narediti država, je bilo nekaj zanimivih predlogov. Štefan Matuš (SLS) je šel večkrat za govornico in menil, da je ponoven izpit po 18 kazenskih točkah nesmiseln, ampak naj se za določen čas odvzame vozniško dovoljenje in to selektivno, saj eden lahko nabere 18 točk z manjšimi prekrški, drugi pa s hudimi, pa bosta morala oba na ponovni izpit. Zagovarjal je kasneje sprejeto stališče, da naj bi bila dovoljena osebnost alkohola v krvi 0,5 promila. Lojze Petcrle(SKD) in še nekateri so zagovarjali pri alkoholu absolutno ničlo, kot možna kazen pa naj bi bilo tudi delo v socialnih in drugih zavodih, kamor prihajajo tudi ponesrečeni v prometnih nesrečah. Miroslav Geržina (SKD) in Jože Protner (LDS) sta poskrbela za predavanje, ali je pravšnji izraz vinjenost, opi-tost ali vsebnost alkohola v Štefan Matuš: Odvzem dovoljenja Po njegovem v predlogu zakona ni ustrezno rešeno vprašanje tujih državljanov, ki so pogosti povzročitelji nesreč, pa je točkovni sistem zanje brezpredmeten. "Moje mnenje je, da naj kazenske točke ostanejo v uporabi, vendar naj nabranih 18 kazenskih točk ne pomeni ponovnega opravljanja vozniškega izpita, ampak izgubo vozniškega dovoljenja za določen čas. Vozniški izpit je pač določena izobrazba in te izobrazbe tako kot druge ni mogoče vzeti. Kazenske točke se ne bodo dajale samo za hujše prekrške in povzročene prometne nesreče s hujšimi telesnimi poškodbami, ampak tudi za manjše prekrške, recimo za prekoračitev hitrosti za 10 kilometrov. Za prehitro vožnjo so tri kazenske točke in šestkratna za 10 kilometrov prehitra vožnja bi prinesla 18 kazenskih točk in ponovni izpit enako kot povzročena huda prometna nesreča, kar pa glede teže prekrška ni primerljivo. Vse mečemo v isti koš, kar se pa meni ne zdi smiselno. Lahko se pa zgodi, da se bodo s točkami sankcionirali samo hujši prekrški. Ponovni izpiti bi pospešili ponarejanje in prodajo dovoljenj, kar se pri nas že pojavlja. Sicer pa je predlagani strog, kar je pozitivno, saj je zdajšnje dogajanje v prometu absurdno." Problem je vsebnost alkohola v krvi, Vi zagovarjate 0,5 promila. "večina evropskih držav dopušča od 0,5 do 0,8. Naš zakon predlaga 0,5 kot doslej, sankcionira se pa že 0,3 promila, če jc voznik povzročil prekršek. Z ničlo pa ničesar ne dosežemo. Večino prornef' nih nesreč s hujšimi posled>' cami povzročijo vozniki I vsebnostjo alkohola v kr"1 nad eno promilo, 1,5. 2 itd" Državni zbor ste opozo/J ili, da je točkovni kazen*''" sistem problematičen l* tujce. "Predlog zakona predvi' deva denarno in točkovn0 kazen tudi za tujce. Tu )e problem. Če med našo |P dotično državo, iz katere J6 voznik, ni ustrezne pog0°[>e o recipročnosti, tujcu točk« nič ne pomeni. To pomeni-da je slovenski državljan dvakrat kaznovan, z denarno kaznijo in s točko, tujec. -osti med katerimi so pog povzročitelji prometnih nesreč, pa ne. Predlagal sem, <>a se za tujce najde drug« rešitev, enako stroga kot za nas. Promet tujcev pa bo pn nas naraščaj in to bo pr°: blem. Državni zbor je moj predlog sprejel." J.KoSnjek S sej delovnih teles državnega zbora • Bo šla agencija na dvoje Vlada predlaga delitev sedanje Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje na Agencijo za revidiranje lastninskega preoblikovanja in na Agencijo za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Ljubljana, 21. julija • Novost naj bi začela veljati že v začetku leta 1996, vendar glede reorganizacije ustanove, ki ima za nekatere premalo, za druge pa preveč pristojnosti, v delovnih telesih državnega zbora ni enotnega mnenja. Odbor za finance in kreditnomonetarno soglašal s predlogom, da bi že prihodnje leto prešel plačilni promet na poslovne banke, kar je predlagal predsednik odbora Janez Kopač. Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja naj bi bila podrejena državnemu zboru, Agencija za plačilni promet, nadziranje in Komisija za spremljanje i" j1 ( preoblikovanja družbene ,astn yećifi3 vladnega predloga ni sprejela. p članov komisije je menila, da |aterfi zmanjševanje vpliva Agencije, ^ogc ugotovitve za nekatere vladne' far niso ugodne, v sami agenciji pa P pad jajo negativni vpliv na nad z tu*i membe ^a^.tnVafi-družbene lastnine fcJJJJfgr f° politiko je predlog vlade potrdil, ni pa informiranje pa vladi in Banki Slovenije revizije tudi v podjetjih na koncu leta 1992. • J.K. tujem GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Bizjak 7>,rv,lni» (Jrednitka politiku: neodvisni nestrankarski politično-informahvni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Iva.. , : , Marko Vallavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjck, Lea Mencinger Slojan Saje, Darinka **EL ^ed'8 Stanovnik, Manja Volčjak, Cveto Zapjotnik. Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vo/lic / Fotografa: Gorazd Sinik / Priprava **J4/22Z-<>'7' Art, Kranj / Tlak: Podjetje DhLO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Dredniitvo, naročnine, oglasno t rte nje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064ttZ.Mll. telefas: w>T pClW Mali oglasi: telefon: (164/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure vsak dan od 7. do 13. ure / Časopis izhaja ob toriii |topnJ' Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov P°pusta. Za tujino: letna naročnina 140 Dl M (Igl.ism- stontvr po ceniku Prometni dav 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CKNA IZVODA 10J celo °bČineVg' *uPan°m Mestne Pristoirwwnj 01 to /a dela i/. Kr^ost. Mestne občine >rn naj jih pa vami, g. mogoče lojnosti ^anj. S ko. f lepa, ali Ugar? , Edina stvar, s katero se /. g farjem, direktorjem m 10 jJln»kom firme Vigred, d.O.0., J411)« strinjam, je navedba, da v c/ Predhodnega poznala zadeve težko razumeti. Vtr«dar namesto, da bi R r°gar vsaj sedaj seznanil bral ,a* predhodnim poznaval *aQeve, tega ne stori, ampak piše o moralno političnih kvalitetah. Tega ni storila niti novinarka ga. Scdejeva, ki je na osnovi enostranskih informacij, katere sodim, da jih je posredoval taisti g. Logar v članku dne 21. junija 1995 napisala kar nekaj neresnic (npr. Elektrotehnično podjetje je izključno po županovi volji dobilo koncesijo... Franc Golorcj naj bi prisilil člane komisije za odpiranje ponudb, da so podpisali novo poročilo... Obstaja pa tudi verjetnost, da je pogodba antidatirana in ponudba na knadno vnesena v pogodbo, da bi prikrili nezakonito dejanje... itd), ki jih bo imela priložnost dokazovati na sodišču. Novinarka kot tudi direktor Vigreda, d.o.o., pišeta o nezakonitostih pri oddajanju del vzdrževanja javne razsvetljave v mestu Kranj, še preden se je o zadevi izreklo sodišče. Ga. Sedejeva tudi napiše, da je proti nama z g. Zupanom vložena kazenska ovadba. Ovadbe, o kateri ne napiie, kdo jo je vložil, še do dane« kljub pismeni zahtevi, nisem videl. Vse to je bilo napisano predvsem zaradi tega, da se bralca prepriča o morali g. župana in mene. To, g. Logar, me spominja na čas, ko je o/.ka politična elita (ali niste bili tudi član partije) odločala o moralno političnih kvalitetah prebivalcev Slovenije. G. Logar k predhodnemu poznavanju zadeve sodi tudi dejstvo, da ste na osnovi javnega razpisa, ker ste bili najdražji ponudnik izgubili za vas očitno donosen posel (vsaj po višini odškodnine iz članka ga. Sedejeve tako sodim). Da je bilo za vas vzdrževanje javne razsvetljave v mestu Kranj donosen posel, sodim, da predvsem zaradi tega, ker tega posla niste pridobili na osnovi javnega razpisa. Zakaj temu tako, veste verjetno vi in Javno podjetje Komunala Kranj, ki je z vami sklepalo pogodbo o vzdrževanju javne razsvetljave. Kot uslužbenec Mestne občine Kranj, moram skrbeti, da se bodo skromna proračunska sredstva čimbolj racionalno in zakonito trošila. Zaradi tega je bil za vzdrževanje javne razsvetljave objavljen tudi javni razpis in delo oddano najugodnejšemu po nudniku (ETP Kranj), kar je zapisniško ugotovila komisija za odpiranje ponudb, ludi zaradi tega smo ob sklepanju pogodbe dosegli z ETP Kranj dodatni popust, ki sicer na samo izbiro izvajalca ni imel vpliva. K predhodnemu poznavanju zadeve, g. Logar, sodi tudi čudna igra v zvezi s soglasjem Elektra Gorenjske v poseganje v skupne elektroenergetske naprave, na kar se sedaj vseskozi sklicujete. To soglasje je v razpisnem roku Elektro Gorenjska pisno dalo le vašemu podjetju. S tem sta bila ostala ponudnika, čeprav cenejša, neupravičeno postavljena v neenakopraven položaj, Mesta občina Kranj pa skoraj prisiljena, da bi delo oddala najdražjemu izvajalcu, to je podjetju Vigred, d.o.o. Prav gotovo to ni v interesu mestne občine, še posebno, ker je naknadno Elektrotehnično podjetje Kranj soglasje Elektro Gorenjska v pismeni obliki tudi dobilo. K tej čudni igri, oziroma predhodnemu poznavanju zadeve, sodi tudi dejstvo, da g. Logar posreduje uradne dokumente, ki so last Mestne občine Kranj, oziroma Elektrotehničnega podjetja Kranj, pa jih on uradno oziroma po legalni poti ni dobil. Na vprašanje, od kod njemu ti dokumenti, je g. Logar izjavil, da mu jih je dal nekdo iz ETP Kranj!!! Na isto vprašanje je njegov advokat g. Jože Kristan odgovoril: "Nismo vam dolžni imenovati stranke, kraja ipd., kje smo dokument prejeli, saj ne gre za državno, vojaško ali poslovno tajnost." Res ne gre za nobeno tajnost, vendar je to uradni dokument, s katerim ne more vsakdo manipulirati. Način, kako je g. Logar do teh dokumentov prišel (po ilegalni poti), tudi kaže čudno igro pri oddajanju del javne razsvetljave v mestu Kranj, ko so se nekateri, poleg g. Logarja, na vso moč trudili, da bi delo dobil g. Logar. G. Logar, dokler bom pomočnik župana Mestne občine Kranj, se bom trudil, da bo Mestna občina Kranj oddajala dela najbolj solidnim izvajalcem. Merilo za to pa je poleg cene tudi kvaliteta dela. Za vaše podjetje pa vsaj na tem primeru lahko zapišem, da to ni, in se zato bojim, da mestna občina v prihodnje s podjetjem Vigred, d.o.o., Milje ne bo kaj prida sodelovala. Kranj, dne 17/7.1995 Franc Golorej Pomočnik župana MOK GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Iz AMZS - Tehnične baze iz Kranja so nam sporočili, da so ta teden opravili kar 21 vlek poškodovanih vozil in nudili 8 pomoči na cestah. GASILCI Gasilci pa so se ta teden pohvalili, da so imeli izredno malo dela. Kranjski gasilci so pri novem mostu čez Kokro zapirali vodni ventil ter opravili servis ročnih gasilnih aparatov pri koči na Sedmih triglavskih jezerih, domu na Komni in koči pri Savici. Jeseniški gasilci pa so zapirali vodo v stolpnici, kjer je počila vodovodna cev in prejeli lažni požarni alarm iz vrtca na Koroški Beli. NOVOROJENČKI V tem tednu smo dobili 17 novih Gorenjčkov. V kranjski porodnišnici se je rodilo 10 otrok - 8 dečkov in 2 deklici. Najtežji je bil deček s 4.200 grami in najlažja deklica z 2.900 grami. V jeseniški porodnišnici pa se je rodilo 7 dojenčkov. Rodilo se je 5 dečkov in 2 deklici. Oba rekorda sta odnesla dečka, najtežji je imel 4.250 gramov in najlažji 2.730 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici so imeli obilo dela. Na kirurgiji so oskrbeli 191 pacientov, na internem oddelku 36 pacientov, na pediatričnem 13 pacientov in na ginekološ-ko-porodniškem oddelku oskrbeli 30 pacientk. TURIZEM Na Bledu je trenutno okoli 1.600 gostov, kar pomeni le 50-odstotno zasedenost turističnih kapacitet. V vseh hotelih so še prosta mesta. Bohinjski turistični delavci imajo v tem času nekaj več gostov kot v istem času lanskega leta. Turistične kapacitete so zasedene od 70 do 80 odstotkov, v avtokampu pa je zasedeno 90 odstotkov zmogljivosti. V avtokampu Šobec je trenutno 760 gostov, od tega kar 550 tujih. Izračunali pa so, da je okoli 20 odstotkov gostov manj kot lani. Kopališče pa dnevno obišče okoli 500 kopalcev. Voda ima 22 stopinj. Preddvorska hotela sta zasedena 75 odstotkov, v penzionu Zaplata pa imajo vse polno. Jezero Črnava ima 20 stopinj in ga obiskujejo tudi dnevni kopalci. V Kranjski Gori letuje okoli 1.500 ljudi. Turistične kapacitete so zasedene le 60-odstotno. Več turistov pričakujejo prihodnji teden. POHIŠTVO, BILA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 ■ TRGOVINA S POHIŠTVOM. SP DESNICA 81 Z GORENJSKIH OBČIN Jeseničani povabljeni v Nagold Jesenke, 20. julija - Jeseniška občina je podpisala listino o prijateljskem sodelovanju dveh mest z nemškim mestom Nagold, s katerim ima že nekaj let Športne in kulturne stike, nekaj pa je tudi sodelovanja na gospodarskem področju. Za konec tega tedna, ko v Nagoldu zelo svečano in s številnimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami praznujejo svoj občinski praznik, so v goste povabili tudi Jeseničane. Jeseniška delegacija - pridružila se ji bo tudi delega-cija sosednje občine Kranjska Gora - bo gostja nagoldske občine, obenem pa bo v Nagold odpotoval tudi pihalni orkester jeseniških Železarjev in folklorna skupina Triglav z Jesenic. • D.S. Poljanska obvoznica naj nas ne moti Gorenja vas, 20. julija - V kako nasprotujoče si stališča lahko privedejo (ozki) interesi, se je pokazalo na zadnji seji občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane: medtem ko smo še dve seji nazaj poslušali bojevite izjave o tem, da se bodo morali prebivalci Poljanske doline organizirati in izvajati pritisk na Škofjeločane, da se le nekaj premakne z izgradnjo obvoznice mimo Škofje Loke, če bo potrebno tudi z zaporami ceste, pa je razprava na zadnji seji izvenela v opozorilu, da bi utegnila ta gradnja odložiti gradnjo ceste skozi Gorenjo vas do Trebije ter prepotrebno asfaltiranje regionalne ceste v Lučine. Kljub lemu da jim ozko grlo v Skofji Loki ovira "izhod v svet", so ugotovili, da je ta obvoznica predvsem v interesu škofjeločanov (!), da pa bodo sami skrbeli predvsem za uresničitev svojih načrtov. Županom so sicer dali nalogo, da se na ravni države pozanimajo, kakšne so možnosti za poljansko obvoznico, svojemu pa predvsem naložili, da skrbi za njihove ceste. • S. ž. Gradnjo PSC naj raziščejo pravniki Žiri, 20. julija - Stalnica sej občinskega sveta občine žiri je zagotovo gradnja poslovno stanovanjskega centra "pri Matic". Na zadnji burni seji so se besedna kopja lomila tudi pri tem. Zlasti je razburila svetnike informacija, da so bila zemljišča, kljub dejstvu, da medsebojna razmerja med investitorjem in soinvestitorji še niso urejena, zemljiškoknjižno prenesena. Ocenili so, da je bil ta prenos nezakonit, niso pa se tudi tokrat uspeli dogovoriti o tem, kakšna naj bo nadaljnja politika občine do te gradnje. Župan Bojan Starman ocenjuje, da bo po podatkih, ki jih ima, • to gradnjo Še veliko težav, saj se investitor vedno bolj pogreza v dolgove, zato obstaja resna bojazen, da bo sredi Žirov Še kar precej Časa stalo gradbišče. Pred dokončnim sklepanjem o tem, kaj naj občina stori s svojim deležem, so sklenili, da naj razmerja do investitorja raziščejo pravniki. • S. Ž. Posvet gorenjskih županov Radovljica - 19. julija - V torek so v Radovljici župani gorenjskih občin izmenjevali izkušnje pri uveljavljanju lokalne samouprave, se pogovarjali o možnostih in perspektivah regionalnega povezovanja ter uveljavljanja regijskih interesov in o regijskem centru za predelavo odpadkov CERO in pripravi konzorcialne pogodbe. Na torkovem posvetu v Radovljici je sodelovalo 17 županov gorenjski občin, je zapisano v sporočilu za javnost. Dogovorili so se, da bodo vanja, kot predhodno fazo tudi v prihodnje uveljavljali formalnega regijskega povezo-prakso medsebojnega sodelo- vanja, kar bodo do 15. septem- bra potrdili s Pismom o dobrih namenih in medsebojnem sodelovanju. Vprašanje deponij komunalnih odpadkov je v posameznih gorenjskih občinah v tem trenutku različno pereče, vendar pa bo slej ko prej močno prisotno povsod, zato bi morali biti ponosni, kot se je izrazil eden od razpravljalcev, da smo Gorenjci prvi, ki razmišljamo o skupnem reševanju vprašanja, ki je danes svetovni trend. Glede regijskega centra za predelavo odpadkov so se dogovorili, da se do 1. septembra 1995 pripravi osnutek konzorcialne pogodbe, upoštevajoč operacionalne predloge, ki jih je za sestanek pripravila strokovna skupina, ter se pošlje vsem gorenjskim občinam v podpis do konca meseca sep- tembra 1995. Koncept vsebinskih zasnov konzorcialne pogodbe zajetna - ločeno zbiranje podatkov, kar nekatere občine že prakti-cirajo, - prostorsko preverbo regije glede primernosti lokacije, - evidentiranje obstoječih deponij v regiji, - izbor najprimernejše lokacije za CERO in priprav3 izgradnje ter postopna sanacija in zaprtje ostalih deponij. - cenovno politiko ter - časovno opredelitev nalog, ki naj bi se v celoti zaključile v petih letih. Škofja Loka, 20. julija - Z več kot enoletno zamudo se tudi urejevanje okolice Kašče postopoma bliža koncu. Trg med Kasčo in Obrtniškim domom so tlakovali z granitnimi kockami in s tem niso ponovili napake na Mestnem trgu tisočletnega mesta, ki ga prekriva asfalt. Za tlakovanje so uporabili kocke s ceste med železniško postajo in Jelovico, ki bo tako lahko preurejena, le denar za ureditev kanalizacije morajo v KS Trata za to letos nenačrtovano investicijo še najti. • S. Ž. Ste se kdaj vprašali, koliko ruše in ostale nesnage se lahko nabere v več kot tridesetih letih na teniškem igrišču. Odgovor bi vam z lahkoto dali v tržiški restavraciji Vila Bistrica. Cel prejšnji teden vse do zaključka tega so delavci športplana urejali igrišče ob Vili Bistrica ter z njegove površine odstranili kar 25-centimetrsko oblogo iz humusa, ruše in pepela. Igrišče bo že v kratkem na svoj pesek sprejelo prve goste, restavracije Vila Bistrica pa bo tako še dodatno razširila svojo že dosedaj bogato turistično ponudbo. • Besedilo in foto U. Špehar Table in koše na priljubljenem igrišču Jezera v Žireh prenavljajo ravno v najvišji sezoni, namesto da bi jih pozimi. Ob tem morebiti še predlog: sedaj, ko v Žireh teče akcija za asfaltiranje cest, bi morali prav ta del igrišča asfaltirati. S tem bi dosegli kar več ciljev hkrati: košarkarji, odbojkarji in tenisači bi imeli stalno urejeno igrišče in tu bi bilo mesto za rolerje, ki sedaj motijo promet; še kakšen hokej na rolerjih bi lahko zaigrali. Pozimi pa bi uredili drsališče, saj so prvotni graditelji na to že računali in vgradili robnike. • N.P., foto: Brigita Grošelj Kamniški občinski svet Poslovnik sveta sprejet V sredo so kamniški občinski svetniki sprejeli Poslovnik Občinskega sveta. Tako ima Kamniška občina predvsem pa njen svet po novem vse instrumente, s katerimi lahko dela. Kamnik, 19. julija - V sredo so se kamniški svetniki zbrali na redni sedmi seji Občinskega sveta. Tokrat za svet najpomembnejše točke dnevnega reda, poslovnika Občinskega sveta, so se svetniki lotili kar v začetku seje. Najprej so sprejeli predlagane amandmaje, nato pa novi poslovnik tudi soglasno potrdili. Občinski svetniki so tako dobili vse instrumente, s katerimi lahko delajo, novosprejeti poslovnik pa bodo začeli uporabljati že na naslednji seji Občinskega sveta. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli Odlok o spremembi odloka o gospodarskih javnih službah v občini ter po hitrem postopku sprejeli tudi Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine. Svetniki so sprejeli tudi predlog sklepa o brezplačnem prenosu nepremičnin v upravljanje in razpolaganje Skladu kmetijskih zemljišč. Po hitrem postopku so odločali o prometni ureditvi v Kamniku ter med drugim sprejeli Odlok o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja. Na seji so bili predlagani tudi kandidati za sodnike porotnike, občino pa bo začasno zastopal župan. Predlog odloka, ki bi župana pooblastil za odločanje o pridobitvi nepremičnin v last občine je le ta umaknil, o njem pa naj bi svetniki razpravljali na eni prihodnjih sej. • U.Š. Za vsako sejo šestnajst tisočakov Kranj, 21. julija - Kranjski svetniki so na zadnji seji sprejel cenik svojih storitev, ki P" "ljubiteljsko" opravljajo V d> brobit občanov. Tako imajo svetniki in ČlajU delovnih teles sveta pravico do povrnitve izgubljenega zasluž*3 za čas odsotnosti z dela ter do povrnitve potnih stroškov, kar je razumljivo, ob tem pa *° posebej nagrajeni tudi za sejjj mestnega sveta in delovni" teles, kar pa je - če poznan?0 zneske - precej manj razun#: vo. Tako dobi vsak svetnik, povprečno enkrat na tn&eC nekaj ur vztraja na seji mestnega sveta, šestnajst tisočakov, P sodelovanje v delovnem teles" (komisije, odbori), ki je morda celo bolj zahtevno, pa obči**3 nepoklicnega funkcionarja p13' ča po štiri tisočake. Volivcem v tolažbo; kranjs^1 svetniki sploh niso najbolj z3' pravljivi. Njihovi kolegi v nekaterih (bogatih) novopečeni'' občinah dobivajo tudi po "e' kajkrat več. • H. Jelovčan Seja Občinskega sveta Mengeš Župan prekoračil pooblastila Tako so predvčerajšnjim sklenili mengeški svetniki ob obravnavi ugotovitev nadzornega odbora v zvezi z nakupom objekta In-duplati. Mengeš, 19. julija - Svetniki so tokrat največ razpravljali o ugotovitvah nadzornega odbora v zvezi z odkupom objekta lnduplati. Omenjeni primer se vleče še iz časov delovanja Krajevne skupnosti Mengeš. Svet jc županu očital, da o svojem delu ni poročal Občinskemu svetu, kakor tudi, da je prekoračil pooblastila, saj si je za nakup objekta pri SKB banki v imenu občine sposodil okrog 51 milijonov tolarjev. Omenjena vsota je med drugim krepko presegla v statutu dovoljeno višino desetih odstotkov. Prav zato je svet sklenil, da sprejme sklep, v katerem bo jasno povedal, da je župan prekoračil svoja pooblastila. Sicer pa so svetniki potrdili odltop svetnika ter predsed nika Andreja Koželja, zavrnili so ugovore neizbranih podjetij za dobave računalniške opreme, dali so loglatjc k dodelitvi dveh prostorov zobotehničnemu laboratoriju, togi al ji k oddaji prostoa II li/mu-rapijo pa svetniki niso dali. Na seji so svetniki podali kup vprašanj in pobud lupanu, na katere bo skušal dati odgovore že do naslednje seje. • U.S. Še o agresivnežu, ki strahuje sosede na Planini 64 Čakajoč, da se Stane izloči sam* Eva Grašič, Center za socialno delo Kranj; "Sosede razumem, vendar smo social*1' delavci dolžni poslušati tudi človeka stiski in mu pomagati." Kranj, 21. julija - V torkovi pisali o strahu stanovalcev Številki Gorenjskega glasa s*1'! iz bloka na Planini 64 p«*" i> ~ „ ::>_____i __- —.iril I" tem agresivnim sosedom Stanetom P., o njihovi želi i po mifU nemoči, da bi ga dosegli. Nekaj pikrih je bilo ob »«jjj izrečenih tudi na račun Centra za socialno delo Kranj' ^ da ostaja gluh. O tem, kaj pravzaprav lahko stori, anio pogovarjali z direktorico centra Evo Grašič. Eva Grašič je dejala, da v centru nikakor niso gluhl prošnje stanovalcev, ki jih moti Stane P. Sosede razumejo_ pa, nadaljuje, to še ne pomeni, da lahko premikajo g Onter za socialno delo ni represivni organ kot, dcf" ' policija, njegovo prvenstveno poslanstvo jc, da PnS'u fli ljudem v stiski in jim v okviru svojih pristojnosti in skuša pomagati. "Staneta P. dobro poznam, tako rekoč že od malega« k*» j( bil srečen otrok, v najobčutljivejših pubertetniških ,e,'b ? je izgubil vse. Od tedaj gre z njim samo navzdol. Tudi imeni J ^ grozil, terjal denar. Je invalid prve kategorije (tega s<*'°*^rn« nismo dali mi), ■ tem upravičen do edinega vira dr . a$ pomoči in tudi subvencije za plačilo stanarine. Stanov*0* ^ Planini 64 sta dobila s partnerko kot mlada družiua, ko J fit odšla, je osi al v nJem. Tudi stanovanja mu nistia". QJŠ-centru, torej mu ga ne moremo vzeti, kot bi Želeli *)jle Mislim, da je njegovo obnašanje predviem odraz g«' ^ stiske, da se boji živeti 'zunaj-, tam, alkohol je pri lrn |Sn|cl sopotnik kot pobudnik agresivnosti. Na zdravljenju v b,!l,,||0, j« in v zaporu, kjer »o za Staneta skrbeli, je bil miren. Tudi« ^ želel v zavod, potem pa si je premislil. Na silo ga ne nu» ^ {li spraviti vanj. Je opravilno spoaoben, nobene diagnoz« "JLjgjs* kazala, da je nevaren za oko|je. V Sloveniji za takšn« £ bj ljudi, kot je Stane, tudi ni primernega lavoda, * k*** varovanci imeli oskrbo, bili vodeni in zaposleni." ][)(, Kaj torej s Stanetom P, ki moti sosede? V Centru z* delo so mu zdaj denarno pomoč spremenili v nar«jci ^ prehrano, ga opozorili, da bo zaradi kršitev *a*-of"L^itil* pristal v zaporu, ali pa bo njegovo usodo slejkoprej * ^^nj3 bolezen, če ne bo spremenil načina življenja in <-> jno*1. Dokler se ne bo zgodilo prvo al, strugo - tretji J 'st)S,ajf n;inueč, da «e "poboljša", je manj verjetna - so njeg* ' n>ffl)c očitno pnmorani prenašati nadležne izbruhe, poslu5« in upati, da bodo ostale samo pri besedah. Skra jI tolažba zanje. In novo vprašanje: če M poUcijIitlca °* socialno delo - kdo je potem tiiti. ki stanovalce m .rJlVstvO' Planini 64 lahko odreši neželenega soseda? Morda * Če ne vsi skupaj? • H. Jelovčan Z GORENJSKIH OBČIN Blejski ž župan Vinko Gole o poletni prometni ureditvi: Vse pripombe bomo skrbno analizirali" Obiskovalci Bleda premalo izkoriščajo avtobus, ki ob koncu tedna brezplačno vozi ob jezeru," poudarja blejski ^Pan Vinko Gole. pozitivne, jezero in na . * Na Bledu velja od 15. junija dalje nova prometna ureditev in nov obalni red. Kakšne so prve izkušnje? "Čeprav novi režim ni popoln in ga bo do prihodnje Poletne turistične sezone tre-ja Se dopolniti, so prve izkušnje vsekakor Pritisk" parkiranje čimbližje jezeru se le zmanjšal, čistoča in red ob 0Dali pa sta se izboljšala, kar Ja bila tudi glavna cilja odloga o prometnem in obalnem red.u- Obalo jezera redno «?timo, ob obali smo nameni deset stranišč, dodatno g»D postavili koše za smeti... Meoda je, ker se obiskovalci B1eda premalo poslužujejo avtobusa, ki ob koncu tedna Vsake pol ure brezplačno vozi ob jezeru. Avtobus jim omogoča, da parkirajo na parkiš-čih druge cone in da se odtod lahko zastonj pripeljejo do urejenih kopališč." * Kdo je bolje sprejel novi red: Blejci, domači obiskovalci Bleda ali tuji turisti? "Domačini, ki so doslej kupili skupno 900 letnih kart, večinoma pozdravljajo novo ureditev, več pripomb pa imajo obiskovalci, ki se na Bled pripeljejo iz drugih slovenskih krajev ali iz tujine." * Prve izkušnje kažejo, da tudi na Bledu vsi z novim prometnim in obalnim redom niso zadovoljni. "Vse dobronamerne pripombe z veseljem sprejema- mo. Po končani poletni sezoni jih bomo skrbno analizirali in Eredlagali spremembe odloka, i naj bi jih potlej upoštevali že v prihodnji sezoni. " * Kakšne so predvsem pripombe? "V največjem blejskem hotelskem podjetju, v hotelih Golf in Park, ugotavljajo, da jim je zaradi dragega parkiranja (tisoč tolarjev) precej upadel promet v njihovih lokalih, zato tudi predlagajo, da bi parkirnino zmanjšali vsaj za polovico ali poiskali drago ustrezno rešitev. Njihove pripombe so po mojem mnenju upravičene in kažejo na to, da bo marsikje treba postaviti parkirne ure ali vzpostaviti režim, po kater- em bo parkirnina odvisna od časa parkiranja. Težave so tudi na Mlinem, kjer nekateri sami pred svojim lokalom pobirajo parkirnino kot konzumacijo, ki jo je mogoče vnovčiti v restavraciji ali za prevoz s pietno po jezeru." * Odlok predvideva tudi možnost uporabe "pajka" za odvoz nepravilno parkiranih vozil. Ste ga že uporabili? "Doslej še ne! Po tem, kar doživljajo redarji, pa se kaže, da je kulturna raven nekaterih obiskovalcev Bleda še zelo nizka." * Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je podobno kot občino Bohinj tudi Bled opozorilo, da mora k cenam parkiranja izdati soglasje tudi republiška vlada. Kako boste reaglirali? "Ministrstvu bomo pojasnili, da ne gre za klasično parkirnino, ampak za ekološko nadomestilo, ki ga bomo uporabili za zmanjšanje onesnaževanja jezera oz. za izboljšanje reda." * Precej pripomb je tudi na ceno parkiranja. Kakšno je vaše mnenje? "Mogoče je tisoč tolarjev za prvo cono res malo preveč, vendar pa je visoka cena postavljena prav zato, da bi obiskovalce odvrnili od parkiranja neposredno ob jezeru. Do prihodnje sezone bomo morali še posebej skrbno oceniti prometno ureditev od Blegoša do hotela Park." • C. Zaplotnik Okrogla miza o možnostih razvoja turizma v Poljanski dolini Za turizem se je treba odločiti in vzgojiti Prizem je vsekakor ena od razvojnih možnosti najbolj kmetijske občine na Gorenjskem Hotavlje, 20. julija - Že dejstvo, da se le v soboto zvečer skoraj povsem napolnila dvorana zadružnega doma n» Hotavljah, kaže na to, da se prebivalci občine Gorenja vas -Poljane zavedajo pomena, ki ga nudi hirizem, saj se bo od kmetijstva v Sloveniji, ko bo ta na tak ali drugačen Kacin povezana z združeno Evropo, kiko živelo. Čeprav bi obširna tema sevala več časa, pa so nekateri ^"imivi gostje znali opozoriti na ?aJpomembnejše, na kar je pri tur-ttinu na vasi potrebno pomisliti. Čeprav je bilo vabilo na okroglo mizo napisano v imenu občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane, Pa.je bilo že dan preje na občinski *eji jasno, da je okrogla miza pre-dv.sem dobrodošla ideja in organizaciji napor predvsem aktivnega Predsednika občinskega sveta Karla jezerska, ki je že v uvodu opozoril na l(\da je prav v njihovi občini, kjer se največji delež prebivalstva na Goriškem ukvarja s kmetijstvom, posebno misliti na prihodnost. Ta okrogla miza zato ne bo edina, saj naj bi podobne pogovore sklicali tudi o razvoju drugih področij, npr. obrti, in na tak način, če že ni denarja za bolj konkretne pospeševalne akcije, prispevali k temu, da se v gospodarstvu občine kaj premakne. In ugotovitvi tokratnega srečanja, da je mogoče o usmeritvi v turizem razmišljati le ob vsestransko premišljeni odločitvi ter vzgoji in izobraževanju za to področje, sta potrdili koristnost tega srečanja. Sicer pa je Karlu Jezersku uspelo pridobiti k sodelovanju nekaj zanimivih udeležnecev: ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja, etnologa (in predsednika Slovenske izseljenske matice) dr. Janeza Bogataja, predstavnika Turistične zveze Slovenije Šoštarja referenta za gospodarstvo Upravne enote v Skofji Loki Antona Jenka ter kuharskega mojstra Franca Jezerska. Enotni so si bili, da Poljanska dolina s svojo sorazmerno dobro ohranjeno naravo, relativno dobro komunalno infra- strukturo in že marsikje urejenimi turističnimi objekti (o tem je bilo mogoče videti tudi razstavo barvnih fotografij v preddverju dvorane, kjer je bila okrogla miza) predvsem pa s svojimi naravnimi lepotami ima možnosti za razvoj turizma. In to turizma, ki beži iz množice, iz betonskih kolosov, ki omogoča sožitje z naravo in aktivno preživljanje dopusta. V občini, kjer je najmanj zaposlenih, in še to večina izven občine, ko ni težko uganiti, da se kmetijstvu kot gospodarski panogi v Sloveniji ob približevanju Evropi ne piše dobro -vprašanje pa je, koliko bo naša politika znala spoznati njegov pomen za ohranjevanje poselitve in ohranjanje pokrajine - je turizem lahko pomembna razvojna perspektiva. Med najodmevnejšimi nastopi je vsekakor bil kuharski mojster Franc Jezeršek - Maticev Franci, ki je z opozorili na področju gostinstva znal jasno dopovedati, da je potrebna za njegov razvoj najprej trdna odločitev, nato pa vzgoja in znanje. Šele na to bo možnost, da se "s primernim načinom serviranja krompirja zasluži znatno več, kot je sam krompir vreden, če ga prodamo na tržnici." Zanimiva je bila tudi razprava nekaterih poslušalcev, ki so se udeležili te prireditve - vse od premislekov o položaju kmetijstva in kmečkega prebivalstva, do vloge turističnih društev, ki naj bi postali krajevni parlamenti, kjer bi se določal turistični razvoj, predvsem pa bolj organizirano izvajala propaganda in prodaja. Žalosten je namreč podatek, da je ob več kot 400 turističnih ležiščih, ki že obstajajo v tej občini, zasedenost manjša od 20 odstotkov. Bilo je tudi povedanih nekaj grenkih na račun (do)sedanje uprave in davkarije, pri čemer je bila najbolj sočna pripoved o tisti izkušnji, ko je turistična kmetija dobila položnico od davkarije že po treh mesecih. Na vprašanje, kaj to pomeni, so dobili odgovor: "To položnico smo vam poslali kar tako, drugo, ki jo boste prejeli, pa le plačajte..."* S. Žargi ~ konstrukcija ceste v Selško dolino j^c več zastojev po 7. avgustu lQeJ>'-i*!1"' iu,IJa " Rekonstrukcija ceste v Selško dolino *lastj tV*'nun' prebivalci povzroča kar precej nejevolje, Pučas ZarMt'', P° mnenju uporabnikov te ceste izredno po||ctneRa Poteka teh del. Gradnja se je po skoraj pov ".l,n počasnem delu sedaj intenzivirala, to pa kim,|u>Ca. Pr°metne zastoje. Obljubljajo, da bo najhuje Triglavski narodni park odpira novo informacijsko središče Dom Trenta - za razvoj Trente Dom je namenjen predstavitvi narave edinega narodnega parka v Sloveniji in spoznavanju bogate etnološke dediščine doline Trenta. Bled - Javni zavod Triglavski narodni park bo jutri, v soboto, odprl !Sa Logu v Trenti informacijsko središče, ki so ga poimenovali Dom Trenta. Na slovesnosti, ki se bo začela ob enajstih dopoldne, bo zbranim spregovoril minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, v kulturnem programu pa se bodo predstavili učenci osnovne šole iz Soče, moški pevski zbor Triglav iz Trente in folklorna skupina Razor -Tolminske Ravne. Proslava bo stala le okoli 250 tisoč tolarjev ali domala petkrat manj, kot je bilo (pred polemiko na svetu TNP) predvideno. Kot je na novinarski konferenci tri dni pred odprtjem doma povedal direktor zavoda Janez Bizjak, so dom, ki stoji na mestu nekdanje italijanske vojašnice, začeli graditi pred Šestimi leti. Prvi dve leti je bila to celo prednostna naložba ministrstva za kulturo, dve leti jc gradnja stala zaradi izpada proračunskih (državnih) sredstev, lani se je nadaljevala in letos tudi končala. Načrte za dom je izdelal tolminski arhitekt Fedja Kla-vora, gradila pa sta ga Gradiš Jesenice in Rutar inženiring iz Tolmina. Naložba je doslej stala 224 milijonov tolarjev, od tega je blizu 95 milijonov tolarjev prispevala država iz proračuna, domala 100 milijonov tolarjev park iz lastnih sredstev, 25 milijonov sponzorji, okoli tri milijone tolarjev pa osemnajst podjetij kot prispevek za nerazvite. Dom Trenta je sestavni del razvojnega programa Trente, ki ga je še pred začetkom gradnje sprejela tolminska občina m potrdila tudi republika. V njem bodo različne razstave in predstavitve. V pritličju je večnamenska dvorana za multivizijsko predstavitev zgodovine, naravne in kulturne dediščine parka, recepcija in prodaja knjig, spominkov in domačih izdelkov, zdravstvena ambulanta, ki so jo odprli že predlani, in turistična pisarna, ki jo vodi domače turistično društvo. V nadstropju predstavljajo nara- vo Triglavskega narodnega parka, v vmesni etaži je prostor za priložnostne razstave in strokovno knjižnico, na podstrešje pa je Goriški muzej preselil nekdanji Trentarski muzej, v katerem predstavlja etnološko dediščino ter kulturno in zgodovinsko izročilo Trente. Turistična ponudba doma obsega osem kakovostnih apartmajev, strokovno vodenje po TNP (možnost prenočevanja v parkovnih kočah v visokogorju) ter prirejanje seminarjev, kongresov in drugih srečanj. Pa še tale drobna zaninimivost: dom je posebej urejen za obisk telesno prizadetih ljudi. Ima dostopne rampe, osebno dvigalo in posebne sanitarije. v domu bodo redno zaposleni trije domačini, trije pa še občasno (prek poletja). Odprt bo nekako do sredine novembra, medtem ko bo čez zimo zaprt. (Odprtje bo odvisno predvsem od prevoznosti vršiške ceste.)Vstopnina za odrasle bo 350 tolarjev, za vse ostale 200. • C. Zaplotnik Stranke « odpovejte se denarju! Kranjska Gora, 20. julija - Svetnik kranjsko-gorskga občinskega sveta Miro Eržen iz Mojstrane je občinskemu svetu predlagal naslednji zanimiv amandma k predlogu proračuna občine Kranjska Gora za letos. Miro Eržen pravi: »Predlagam ukinitev fi-nanciranja političnih strank iz proračuna občine Kranjska Gora za letos in v zvezi s tem ustrezno spremembo sklepa občinskega sveta. Svoj predlog utemeljujem s tem, da je dose-danje delovanje občinskega sveta kranjska Gora pokazalo, da obstajajo v občini številni problemi, ki jih zaradi pomanjkanja denarja ne bo mogoče reševati in jih svetu ni posebej treba predstavljati. Zato, ker vse stranke deklarativno razglašajo, kako so za splošni razvoj Slovenije, njen napredek in blagostanje njenih prebivalcev, menim, da lahko največ prispevajo k temu s svojim prispevkom znižanja stroškov na občinskem nivoju. S tem bodo prispevali k najhitrejšemu razvoju okolja, od katerega črpajo svoje volilne glasove.« Svetnik Miro Eržen gre še naprej v tem odrekanju in pravi: »Že od vsega začetka delovanja občine sem se zavzemal, da moramo tudi Člani občinskega sveta dati svoj prispevek k racionalizaciji dela in stroškov nove občine. Menim, da je sprejeta višina sejnin za trenutne finančne razmere in številne nerešene probleme občine previsoka, zato predlagam znižanje stroškov sejnin za polovico...« • D. S. Spominsko srečanje v Tamarju Dne 27. julija 1994 je med izletom v Tamarju tragično preminil italijanski duhovnik Riccar-do Micolini, prof. škofijske šole v Vidmu. Duhovnik je posvetil vse svoje življenje poučevanju in vzgoji mladih, ki so ga klicaS "Don Jack". Mnogo teh mladih se bo srečalo pojutrišnjem, v nedeljo, 23. julija, ob 11. uri v planinski koči pri Tamarju, da bi molih za pokojnika, ki mu bodo odkrili spominsko ploščo, ter da bi se Še enkrat zahvalili vsem, ki so ob tej priložnosti nudili vso pomoč v vseh ozirih. Sorodniki in prijatelji se posebno zahvaljujejo uradnikom in uslužbencem občine Jesenice, nekdanji Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko, zdravniku dr. Janku Kokalju, duhovniku, ki je prisostvoval in bral sveto mašo za pokojnika. Zahvaljujejo se tudi uradnikom in uslužbencem pogrebnega zavoda Blejska Dobrava in očividcema g. Francu Blazniku in g. Dušanu Slokanu ter Policijski postaji Kranjska Gora, članom Gorske reševalne službe in Agrarni skupnosti Rateče, ki so nudili pomoč pri lanskoletni nesreči v Tamarju. Mednarodni koncem ISS prevzema petindvajset jeseniških čistilk Slovenske čistilke s tujo metlo Ministrstvo za zdravstvo kot plačnik storitev priporoča slovenskim bolnišnicam, da čiščenje bolnišnic prevzame tuja firma ISS, ki ima sede/ tudi v Mariboru in ki je prevzela dela tudi na Slovenskih železnicah. Na Jesenicah bodo prevzeli 25 čistilk, ki bodo poslej le čistile prostore, v nobenem primeru pa ne bodo več strežnice na oddelkih. Jesenice, 20. jufaja -V jeseniški bolnišnici so se v okviru reorganizacije odločili, da 24 strežnic poslej ne bo več zaposlenih v okviru bolnišnice, ampak jih bo prevzelo zunanje podjetje. Po novi zdravstveni usmeritvi strežnice ne opravljajo več dela, kot je denimo nega ali strežba, ampak prostore le čistijo. Strežnice so odločitev sprejele z nezaupanjem in odporom in so se po prejemu prve odločbe o svojem nadaljnjem statusu in pravicah pozanimale na sindikatu. Bodo ohranile vse pravice iz dosedanjega delovnega razmerja? Mi pa smo iz njihovih odločb o prenehanju delovnega ramerja v bolnišnici z začudenjem razbrali, da jeseniške strežnice prevzema podjetje ISS Servissvstem Maribor. Zakaj mariborsko podjetje, kakšno podjetje je to? Glavna sestra jeseniške bolnišnice Olga Blažič pojasnjuje: »Jeseniška bolnišnica je ena zadnjih slovenskih bolnišnic, Id se je za drugimi slovenskimi bolnišnicami, kot je mariborska, celjska, izolska, novogoriška na tak način lotila nujne reorganizacije. Gre za to, da je medicinska sestra zelo obremenjena, tako rekoč deklica za vse, zato smo se že lani začeli pogovarjati, da se delo na oddelku loči. Ni tudi umestno, da strežnice, ki čistijo prostore, denimo, nato s hrano postrežejo bolniku, saj mora s pacientom ravnati strokovno usposobljena bolniška sestra. Na razpis o oddaji del se nam je javila množica interesentov od blizu in daleč, nato pa smo med sedmimi ponudniki zaradi konkurenčne cene m kvalitete izbrali mednarodno podjetje ISS Servissvstem Maribor. To je veliko specializirano mednarodno podjetje, ki ima svoje podruž- nice po vsej Evropi, sedež v Mariboru in samo v Sloveniji zaposlenih že okoli tisoč delavcev. Zanjo so se odločili na Onkološkem inštitutu, bolnišnicah Maribor, Celje, Nova Gorica, Izola, prevzela je del zdravilišč in ne nazadnje čistijo tudi na železnici od Maribora do Zidanega mosta... Zdela se nam je tudi najbolj zanesljiva, izbiro pa je potrdilo tudi Ministrstvo za zdravstvo, ki je navsezadnje plačnik teh storitev. Strežnice, ki prehajajo v to podjetje, ne bodo izgubile ničesar, kar smo jim tudi nedvoumno povedali. Vse bodo zaposlene za nedoločen čas, ne gre za prekinjeno delovno razmerje, ostajajo jim pravice do regresa, do povračila vožnje na delo, osnovna plača bo najmanj taka, kot jo imajo zdaj. Če bi bila pogodba prekinjena po krivdi bolnišnice, jih mora bolnišnica vzeti nazaj. V svojo novo delovno dolžnost sprejemajo med drugim tudi centralni transport hrane in prav s tem bodo medicinske sestre najbolj razbremenjene, sicer pa strežnice ostajajo na dosedanjih delovnih mestih. Novi delodajalci bodo pripeljali opremo in druge pripomočke, jih podučili, vodil in nadzoroval pa jih bo domačin iz Lesc, ki bo v bolnišnici stalno prisoten. V tem obdobju smo jim za vsa vprašanja in morebitne dileme vedno na voljo, kot smo bili na voljo 19 delavkam, ki delajo v pralnici in ki jih je že pred časom prevzel podjetnik z Jesenic. V pralnici je vse v redu; res pa je, da so minili časi - ne le za strežnice, ampak za vse - ko se je včasih dalo kakšno delo tudi odložiti ali malomarno opraviti.« Tudi v jeseniško bolnišnico torej prihajajo novi časi. Morebitni začudeni dvomi, zakaj so se odločili za mednarodni koncem ISS in ne za kakšnega slovenskega ali celo jeseniškega podjetnika, v nobene^1 primeru ni stvar jeseniške bolni*; niče, saj so kot dobri gospodarji zanesljivo izbrali najbolj specializn*' anega, najboljšega ponudnika. Ce pa se kdo ne more znebiti sitnega občutka in nelagodja °o dejstvu, da v Sloveniji storitvene dejavnosti po vseh bolnišnicah, rja železnici in še kje prevzema tuje podjetje ISS, ki tako dobro služi m ne kakšen enako specializiran domači podjetnik, potem je praVl naslov za pojasnila naše ministrstvo za zdravstvo, ki slovenskim bojni?" nicam tega mednarodnega podjetji resda ne vsiljuje, jo pa - priporoča- Ministrstvo za zdravstvo pa Je plačnik teh storitev! • D. Sedej Na letališču v Lescah zaključili še en tečaj za jadralne pilote Ko so orlici dobili krila Deset fantov in eno dekle je v tem tednu prvič samo poletelo v nebo. Poleta in brc se bodo vedno spominjali. Lesce, 20. julija • Kot ptice vsako leto poskrbijo za svoj naraščaj, tako tudi letalci Alpskega letalskega centra vsako leto izšolajo generacijo novih jadralnih pilotov. Prav danes zaključujejo štirinajstdnevno osnovno šolanje. je prav tako po tradiciji "internatskega" tipa. Udeleženci namreč spijo in se hranijo na samem letališču, ves dan pa je namenjen letenju, usposabljanju, delu -skratka letalskemu življenju. Gre namreč za visoko zahtevni tehnični šport, ki zahte- Če smo nedavno tega, ko smo predstavljali poskuse nove organiziranosti Alpskega letalskega centra Lesce -Bled .uporabilii prispodobo z "leškimi orli", bi lahko rekli, da je v preteklih štirinajstih dneh enajst mladih orličev dobilo krila. Najobičajneša pot športnih pilotov se začne namreč prav na jadralnih letalih, in celo nekateri, ki so tudi svoje poklicno življenje posvetili letalstvu, se še vedno radi vračajo v bele neslišne "ptice". Organizacija začetnega šolanja je praktično vsakoletna tradicija v vseh letalskih klubih v Sloveniji, posebej pa to velja za najaktivnejši klub v naši državi, ALC Lesce. Vendar je imelo deset fantov in eno dekle letos kar ogromno prednost: v letošnji začetniški tečaj se jih je vpisalo praktično toliko, kot so jih sprejeli, zato izbire (grše rečeno: hude selekcije) na podlagi znanja, dela in prizadevnosti letos ni bilo. Po trimesečnem teoretičnem tečaju v zimskih mesecih, izpitih iz petih predmetov (nekateri so morali tudi na popravne) se je 6. julija začelo praktično šolanje, ki va zelo trdno disciplino, ki jo je najlažje v teh dveh tednih mladim vcepiti pod kožo. Ali kot pravijo: "Pravila letenja in letališkega življenja so napisana s krvjo!" Tečaj so vodili štirje učitelji - natančneje: en izkušenejši učitelj, ter dva kandidata in ena kandidatka za učitelja jadralnega letenja. Po letalskih pravilih namreč dobi licenco učitelja šele tisti pilot, ki jc sicer opravil vse fiotrebne izpite in nato izšo-al še tri začetnike. Vodja tečaja, Dominik Poženel, skozi čigar roke je šlo že veliko generacij, nam je povedal: "Kljub temu da ni bilo selekcije, smo imeli letos, po mojem mnenju srečo, saj imamo generacijo zelo prizadevnih mladih ljudi, ki bi srčno radi postali jadralci. Po devetih, desetih dneh so po približno 40 poletih vsi samostojno poleteli, tečaj je minil brez posebnih zapletov ali kakšnih izrednih dogodkov. Prav usposobitev za samostojno letenje je osnovni namen tečaja, sedaj pa jih čaka še prizadevanje, da samostojno najadrajo deset ur, nakar lahko opravljajo izpit za dovoljenje jadralnega pilota. Znati varno vzleteti, napraviti letališki krog in pristati, je osnovni namen tečaja, medtem ko si bodo izkušnje za jadranje, za prelete, morali nabirati še v prihodnjih letih. Praksa kaže, da od izšolanih začetnikov le dobra tretjina kasneje ostane zvesta temu Športu, ki zahteva izredne delovne, časovne in tudi finančne žrtve." Kot vse dogajanje na letališču, je tudi osnovno šolanje potekalo pod budnim očesom vodje letalske dejavnos ti in upravnika šole Janeza Bozovičarja, ki velja - to dolžnost je nastopil šele ob začetku letošnje letalske sezone - za izredno doslednega ter strogega. Nič čudnega: [>rav v teh dneh je na leta-išču v Lescah izredno živah no. Poleg šolanja jadralnih začetnikov poteka tudi začet ni tečaj za padalce, šolanje motornih pilotov pa poteka praktično celo leto. "Spre- cejšnja, saj je tu najmanj memba v obsegu letalske trikrat več letenja. Vesel pa dejavnosti je v primerjavi sem, da sem prišel na urejeno med Lescami in Bovcem, letališče, kjer poteka vse kjer sem bil pred tem, pre- varno toda intenzivno. V mesecu avgustu pričakujemo še tuje jadralne pilote -nemške meteorologe, tako da umiritve ni mogoče pričakovati. Sam sem dosleden/ izvajanju povsem normalnih ukrepov in postopkov, saj si nereda, ali slabega reda zaradi varnosti ne smemo pri' voščiti." Prvo, najintenzivnejše srečanje s tretjo razsežnostjo, je torej za 11 "vajencev" (ko1 jih tudi kličejo po letališču)-minilo. Zagotovo nikdar & bodo pozabili dne, ko s° prvič sami s pilotsko palico v roki spoznali, da so na nebu odvisni le od sebe, da s° dobili krila. Obrcanc zadnjice se bodo ohladile, v sobo' to se bodo na pikniku za nekaj dni poslovili. Nato Pa spet: zgodaj vstati, pa v vrsto za letalo, kdo bo uspel ostat; v zraku dalj časa... • Š. t*1^ Prvi samostojni polet in krst Grega Kopavnik Tina Lesar Tri izmed tečajnikov smo povprašali, kako je bilo, ko so prvič poleteli sami, in kako so doživeli večerno "potrditev". Star kot letenje je namreč običaj, da tistega, ki nekaj doseže, lahko piloti, ki so to Ee dosegli, obrcajo. Za prvi samostojni let običajno ni prizanašanja. Grega Kopavnik, 18-letni učenec srednje lesarske šole: "Priznam, da se mi je na prvem samostojnem letu utrip srca nekoliko povečal, vendar ko se odpneš in spoznaš, koliko lažje je upravljanje letala brez učitelja, napetost hitro popusti Prvi let mi je zelo lepo uspel. Nanj pa imam tudi še precej boleče spomine, s.i| začutim posledice, kadar se malo Uric IMedcU " Tina Lesar, 20-le t na študentka prava: "Prvi samostojni polet je res posebno Jaka GašperšiČ doživetje, ko spoznaš, da si odvisen samo od sebe le odgovornosti sem se pop0,n°' ma zavedala, in potrebna je bila P^Pjj,;"0 viti. Več treme, kot na prve nesamostojnem letu >a je bilo na kontrolnem letu pred »JJ* koncentracija, dane bi storila napake, KUJ7 takrat učitelj nc bi mogle več p°Pra.v,t j tradicija krsta pa je po mojem mnenju e tistih, ki bi se lahko spremenila. Sploh je 1 življenje na letališču čisto poseben sVCf;7 J»k« GašperšiČ, 15-letni gimnazijec: današnji prvi samostojni let bi lahko rea J da je bilo več strahu pred vzletom, *° /raku. Presenetila me ,e malo lahkotnejs ie m»i" '""v sUpt*r pilotska palica, vendar jc bil občuteK J, y Ta dan mi bo zagotovo ostal za v spominu, potrudil pa se letenju še i/popolnim." bom, dno v da se v Ustavno sodišče razsodilo v prid Pernetovi koncesiji za vodo Julijano Kar je dano, je v zemljo zakopano teden je Ustavno sodišče Republike Slovenije v postopku za oceno ustavnosti na pobudo gospodarske družbe Perne, d.o.o,, Kranj soglasno ugodilo Pernetovi pritožbi in postavilo piko na i dolgotrajnim in že mučnim zapletom ob karavanški vodi Julijana. Slovenija ni pravna arz&va, če spodbija veljavna soglasja in odločbe. Preprosto bi lahko rekli tako, kot pravi ljudski rek: kar je dano, je v zemljo zakopano. Ustifi^e konkretno ugotovilo cS° sodišče? sodSOČba se gksi: Ustavno Zakn Je omočilo, da je nest,n o varstvu okolja v ureia JU 2 ustavo, če ne JektovPrtVnega P°ložaJa SUD- Veljavne iaimajo, ?a P°dlagi rabe zaKonodajne pravice zvnihA ^oriščanja na nar-Reir?brinah> ki so v lasti je PdUabflk|Slovenije. Odločilo ustavo 6 x on v neskladju z Pravn ne ureJa vsebine Popni 8a lnstituta »lokacijska tjojenost koncesije« in je cesSi pravil° uredbo 0 kon-Čan,V • gospodarsko izkoriš- i-SaSrvode a drŽavi Je.mora P° tej odločbi tovlip"1 or odpraviti ugodo i ,neskladnost z ustavo odDrav, decembra letos, do losti 7 uSotovljene nesklad-^Četi Uptavo Pa vlada ne sme kov n ^""adaljevati postop-naravn°rlJevania koncesij na jajo dobrinah, kjer obsta-^acaja106 koncesiJskega ^a: Perne ni "Pravičen do koncesije Pod!°S,Perne kot lastnik gosake družbe Perne, d.ao. NS- Je zahteval presojo ji ^^tosti uredbe o koncesi-izvj JpPodarsko izkoriščanje ' *e pitne vode iz Kara- vank, češ da člen uredbe o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje pitne vode ni v skladu Zakona o varstvu okolja, ker prepušča določitev cene koncesijski pogodbi, Zakon pa določa, da mora koncesijski akt vsebovati tudi plačilo za koncesijo. Členi uredbe določajo, da se omenjena koncesija podeli na podlagi javnega razpisa, kar pa naj ne bi bilo v skladu s tistim členom Zakona o varstvu okolja, ki izključuje javni razpis v primeru lokacijske pogojenosti. Predlagal je zadržanje izvajanja člena Uredbe. Perne je zatrjeval, da Zakon o varstvu okolja določa, da je obstoječa pravica koncesijskega značaja prednostna pravica, ki ne izključuje javnega razpisa, tako da bi se moral nosilec takšne pravice ponovno potegovati za podelitev že pridobljene pravice. To naj ne bi bilo v skladu z ustavo. Perne je na osnovi soglasja za izkoriščanje vode zgradil na Jesenicah polnilnico vode, s soglasjem Vodovoda Jesenice iz leta 1990, dve leti kasneje je bilo izdano gradbeno dovoljenje, upravni postopek pa je še v teku. Po uveljavitvi Zakona o varstvu okolja je družba Perne naslovila na Ministrstvo za okolje in prostor vlogo o zainteresiranosti za podelitev koncesije, vlada pa je izdala koncesijski akt, ki po Pernetovem mnenju ni bil v skladu z Zakonom o varstvu okolja.Vlada je v odgovoru glede ocene zakonitosti uredbe navedla, da je voda v lasti Republike Slovenije, zato o tem odloča Republika Slovenija na osnovi zakona. Vlada je menila, da zaradi dosedanjih vlaganj Perne ni avtomatično pridobil pravice do podelitve koncesije brez javnega razpisa, ampak ima samo neke prednosti pred drugimi potencialnimi konce-sionarji.. Soglasja za izkoriščanje vode ni nihče razveljavil in soglasje po mnenju vlade velja, glede določitve plačila pa je vlada menila, da Zakon o varstvu okolja vsebine kon- PAPIRNICA KdRLN VAS VABI K UGODNEMU NAKUPU ŠOLSKIH POTREBŠČIN ZVEZKI A4 60 listni ZVEZKI A5 60 listni TEMPERA BARVICE VODENE BARVICE FLOMASTRI od 99,00 -od 45,00 - BARVICE ' PUŠČICE NAHRBTNIKI 1/6 1/12 121,00 - 2 prazne od polne od od 1 119,00 85,00 660,00 416,00 69,00 150,00 269,00 165,00 990,00 .790,00 SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT dalje SIT dalje SIT dalje ln ^e polno ostalih stvari, ki jih šolarji potrebujejo v šoli. *a ^Pca, ki pri nas kupi šolske potrebščine v vrednosti 3.000,00 SIT, smo pripravili nagradno žrebanje z bogatimi nagradami. Hudimo Vam možnost plačila na 2 ali 3 obroke. Našli nas boste na Gregorčičevi 6 (za Globusom) v Kranju vsak dan od 8. do 14. in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. cesijskega akta ne določa taksativno. Vlada nadalje pojasnjuje, da »lokacijska pogojenost koncesije« nastopi v primeru, ko se naravna dobrina, ki je predmet koncesije, nahaja na zemljišču, ki je v lasti potencialnega koncesio-narja ali ko ima ta na tem zemljišču kakšna druga lastninska upravičenja in opravlja gospodarsko dejavnost. In v Pernetovem primeru lokacijske pogojenosti ni... Ustavno sodišče: s soglasjem ima Perne tudi koncesijo Po mnenjih Republiške direkcije za varstvo okolja in urejanje vod, Ministrstva za gospodarske dejavnosti in vlade je soglasje, ki ga ima v tem primeru Perne, upravna odločba. Tudi Ustavno sodišče se je strinjalo s tem, da soglaje po vsebini daje pravico koncesijskega značaja. Vodovod je s soglasjem dal pobudniku izključno pravico za uporabo vode iz Karavank. Ustavno sodišče nadalje pravi, da gre za poseganje v dolgoročnejše pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo, ki pa ga je mogoče odpraviti po določenih, z zakonom veljavnih postopkih -ne pa tako, kot so enostransko ravnali na Jesenicah. Če je država prevzela v lastnino naravne dobrine z vsemi njihovimi obremenitvami, je dolžna upoštevati tudi sedanje pravice posameznikov na posameznih naravnih dobrinah. Poleg upravnih nalog, ki se nanašajo na rabo naravnih virov, ki jih je država pridobila z Zakonom o varstvu okolja, je z uveljavitvijo zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih opravljali organi občin prevzela tudi tiste upravne naloge, ki so jih do tedaj opravljale občine. Pravni akti ali upravne odločbe zdaj zavezujejo državo. Ustavno sodišče je menilo, da se za pravna razmerja, ki izhajajo iz upravnih odločb, do sprejema nove področne zakonodaje uporabljajo določbe sedanje področne zakonodaje - država je v postopku podeljevanja koncesij za rabo naravnih dobrin dolžna spoštovati pridobljene pravice, sicer Slovenija ni pravna država... In še to: zakon je tudi določil, da se koncesija podeli na podlagi javnega razpisa, razen če ta ni smiseln zaradi lokacijske pogojenosti, pri čemer pa zakon pojma »loka-ogojenost« sploh ni določil. Ta nov pravni institut poraja vrsto nejasnosti in je zato ustavno sodišče menilo, da je nastala pravna praznina in je zakon v neskladju z ustavo, ki določa, da je Slovenija pravna država. Zato je sodišče odločilo, da je državni zbor dolžan z zakonom urediti pravni institut »lokacijske pogojenosti« do začetka decembra.Tako. Perne je končno »zmagal« in dokazal, da se v pravni državi ne more kar tako izigrati odločba, ki mu je bila izdana in ne sprejemati zdaj takšnih zdaj drugačnih zakonskih določb, obenem pa je razsodba ob njegovem primeru tudi pokazala, da naši pisci zakonov - vsaj Zakona o varstvu okolja - uveljavljajo neke nove pravne institute (lokacijska pogojenost), nato pa teh pojmov sploh ne pojasnijo in ustvarjajo zmedo. • D.Sedej UGODEN NAKUP Sava Trade Kranj Škofjeloška c. 6 64000 Kranj & Tapetništvo Martin KOS Virmaše 130 Nudita PREŠITE PREVLEKE za osebna in tovorna vozila po posebnih akcijskih cenah. Od 7. do 28. julija 1995 od 8.00 do 17.00 ure boste lahko na enem mestu v Tapetništvu Martin Kos, Virmaše 130 pri Škofji Loki kupili kakovostne prevleke, ki Vam jih bodo tudi montirali. Ne prezrite izjemne priložnosti: Prevleke boste lahko kupili brez pologa in na 2 čeka. Za vse informacije smo Vam na voljo po telefonu št.: (064) 632 285. Skupščina občine Kranj, Mestna občina Kranj - kot naslednica, Oddelek za družbene dejavnosti razpisuje na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije, št. 28/93, 35/93 in 19/94) PONOVNI JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA OPRAVLJANJE STORITEV PREVOZA OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V MESTNI OBČINI KRANJ ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 1. Naročnik je Skupščina občine Kranj, Mestna občina Kranj - kot naslednica, Oddelek za družbene dejavnosti, Slovenski trg 1. 2. Predmet razpisa je izvajanje celovitega prevoza osnovnošolskih otrok na območju Mestne občine Kranj v šolskem letu 1995/96. 3. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: * s svojimi ali najetimi vozili morajo dnevno prepeljati v šole in domov okoli 1000 šoloobveznih otrok iz Mestne občine Kranj - od novembra do konca marca ali okoli 600 otrok preostale mesece šolskega leta, razen julija in avgusta. Ta dva meseca poteka le prevoz za trenutno 23 otrok oddelka za delovno usposabljanje Osnovne šole s prilagojenim programom Helena Puhar. Razpredenost šolske mreže je razvidna iz sklepa o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/88); v nadaljevanju pa za lažje določanje o obsegu delokroga za prevoze navajamo, katere centralne šole in njihove podružnice delujejo v Mestni občini Kranj: OŠ France Prešeren s podružnico Kokrica OŠ Simon Jenko 2 vsemi podružnicami po zgornjem sklepu OŠ Stane Žagar - centralna šola OŠ Lucijan Seljak z vsemi pordužnicami po zgornjem sklepu OŠ Matija Čop OŠ Jakob Aljaž OŠ Predoslje OŠ Helena Puhar Seznam zaselkov slovenskih občin po reorganizaciji 1.1. 1995 je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 60/94. * storitve morajo biti opravljene kvalitetno in v skladu z obstoječo cestno-prometno zakonodajo; * cena storitve mora biti v okviru zakonskih določil 4. Informacije lahko ponudniki dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Kranj, tel.: 221-811, int. 379 - pri ga. Jasna Zlobec Dolinar. 5. Ponudniki, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, naj svoje vloge, v katerih bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, s priloženim! dokumenti o imenu in nazivu ponudnika, podatki iz registracijskega sodišča o registraciji podjetja in dejavnosti ter ustrezne reference, pošljejo na nslov: Skupščina občine Kranj, Mestna občina Kranj - kot naslednica, Oddelek za družbene dejavnosti, Slovenski trg 1, v roku 10 dni po objavi razpisa. 6. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - ponudba za javni razpis za prevoze osnovnošolskih otrok". 7. Odpiranje ponudb bo 10. 8. 1995 ob 8. uri v sobi 162/1 upravne stavbe Mestne občine Kranj. 8. Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno ali ne bodo pravilno opremljene ter ponudbe, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. 9. Predstavniki ponudnikov, ki bodo navzoči pri odpiranju, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje. 10. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 15 dneh po dnevu odpiranja ponudb. 11. Z zbranimi ponudniki za prevoz osnovnošolskih otrok na območju Mestne občine Kranj bodo sklenjene pogodbe. OBČINA KRANJSKA GORA OBJAVLJA ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV Dnevna menjava termalne vode v bazenu - večji zdravilni učinek Nudimo počitniške, zdravstvene in vikend programe. Ugodni popusti za upokojence in družine. Informacije in rezervacije po tel. (063)731-336 Zdraviliška c. 4, 63270 LAŠKO, tel. (063) 731-312, fax. (063) 731-347 6feA§ JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega ponudnika za opravljanje storitev prevoza osnovnošolskih otrok v občini Kranjska Gora za šolsko leto 1995/96 1. Naročnik je OBČINA KRANJSKA GORA, Kolodvorska 1 a, Kranjska Gora 2. Predmet razpisa je: izvajanje celovitega prevoza osnovnošolskih otrok na območju občine Kranjska Gora v šolskem letu 1995/96. 3. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - s svojim ali najetimi vozili morajo dnevno prepeljati v šole in domov okoli 220 šoloobveznih otrok iz občine Kranjska Gora, vse leto, razen julija in avgusta. V občini Kranjska Gora delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Kranjska Gora v Kranjski Gori - Osnovna šola 16. decembra v Mojstrani V osnovno šolo v Kranjski Gori se vozijo otroci iz naslednjih krajev: Rateče - Planica, Podkoren, Gozd Martuljek, Log - skupaj 185 v osnovno šolo 16. decembra v Mojstrano se vozijo iz: Radovne (8), Belce (13), Dovje-ga (14) - skupaj 35. 4. Storitve morajo biti opravljene kvalitetno in v skladu z obstoječo prometno zakonodajo ob upoštevanju najbolj varnih načinov postankov. 5. Ponudniki, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, naj svoje vloge, v katerih bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, s priloženimi dokumenti o imenu in nazivu ponudnika, podatki iz registracijskega sodišča o registraciji podjetja in dejavnosti ter ustrezne reference, pošljejo na naslov: OBČINA KRANJSKA GORA, Kolodvorska 1 a, 64280 Kranjska Gora, 10 dni po objavi razpisa. 6. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - ponudba za javni razpis za prevoze osnovnošolskih otrok". 7. Odpiranje ponudb bo dne 2. VIII. 1995, ob 16. uri v sejni sobi občine Kr. Gora 8. Ponudbe, ki ne bodo pnopele pravočasno ali ne bodo pravilno opremljene ter ponudbe, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. 9. Predstavniki ponudnikov, ki bodo navzoči pri odpiranju, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje. 10. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 20 dneh po dnevu odpiranja ponudb. 11. Z izbranim ponudnikom (ponudnikoma) za prevoz na območju Kranjska Gora bo sklenjena pogodba. Kranjska Gora, 15. 7.1995 Župan Jože KOTNIK 0RBIS d.o.o., Velenje na podlagi sklepa skupščine dne 27. 6. 1995 in Pavle Ješe, Škofjeloška c. 46, 64000 Kranj in lljana Podjed, Pot v Bitnje, 64000 Kranj razpisujejo JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin v Kranju, Stražišče 1. pare. št. 674/1, k.o. Stražišče - travnik v izmeri 1 ha 41 a 94 m2 2. pare. št. 674/2, k.o. Stražišče - tovarna v izmeri 23 a 31 m2 3. pare. št. 657/4,. k.o. Stražišče v izmeri 2 a 7 m2 in 4. delovnih sredstev za proizvodnjo strojnih delov in naprav, ki se nahajajo v tovarni Pogoji dražbe: Izklicna cena pod 1., 2., 3. in 4. je 1 mio DEM. Nepremičnine in premičnine se prodajo kot celota. Vse cene veljajo v tolarski protivrednosti za DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na d P'ačila- . *h0 Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki najkasneje 48 ur pred javno draz nakažejo varščino v višini 10 % od izklicne cene, in sicer na ŽR št.: 52800-601-23584 P Agenciji RSZPP, Izpostava Velenje Pravne osebe se morajo pred javno dražbo izkazati z izpiskom iz sodnega registra, fizič osebe pa s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenec dražitelja se mora izkazati z overjenim pooblastilom. ■ Uspešni dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti najkasneje v 5 dneh po končani ja dražbi. j Celotni kupnino je treba plačati v 15 dneh po podpisu kupoprodajne pogodbe. Prome davek in druge javne dajatve plača kupec. ^ če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe ali plačal kupnine v določene roku, bomo pogodbo razveljavili, plačano varščino pa zadržali. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspe'1, bomo varščino brezobrestno vrnili v treh dneh po končani javni dražbi brez obresti. . Javna dražba bo v petek, dne 11.8. 1995, ob 11. uri na sedežu Orbis, d.o.o., Vele11) 1 Partizanska 12. Morebitni kupci se lahko pred javno dražbo seznanijo s podrobnejšimi pogoji dražbe, JEJ nepremičnin in pravil dražbe na sedežu Orbiu, d.o.o., Velenje, Partizanska 12, telefon 0 853-851 - Rudi Krebl. Mesnica Dolhar Tržič zaposli: - delavca ali delavko za delo v pakirnici, zaželene delovne izkušnje oziroma izobrazba prodajalec ali kuhar - delavca ali delavko za delo v mesni predelavi, zaželene delovne izkušnje Nastop dela v mesecu avgustu Informacije osebno ali po tel.: 50-348, mesnica Dolhar Tržič. GLASBENI VRTEC TRALALA V KRANJU PREPEVANJE OB KLAVIRJU IN DEMO POSNETKIH, IGRANJE NA BLOK FLAVTO IN RITMIČNE INŠTRUMENTE, SPOZNAVANJE VSEH GLASBENIH INŠTRUMENTOV V ŽIVO, UČENJE GLASBENE TEORIJE, GLASBENE PREDSTAVE IN ŠE MNOOOGO ZANIMIVOSTI. ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA STAROSTI OD 1. SEPTEMBRA DO KONCA MAJA ENKRAT TEDENSKO 60 MINUT. ŠTEVILO VPISNIH MEST JE OMEJENO. INFORMACIJE IN PRUAVE POTEL.: 061/714-685 1 I PLAVA IRGUNfi I KLJUB NEKATERIM ČLANKOM O ISTRI V DNEVNIH ČASOPISIH POČITNICE V PLAVI LAGUNI V POREČU NISO DRAOEI CENE POLPENZIONA V OBJEKTIH B KATEGORIJ 40.- DEM 43.- DEM 46.- DEM 53.- DEM 58 - DEM Paviljoni Bellevue Hotel Tunst Hotel Lotos Lila Hotel Delfin in Albatros Obnovljeni Hotel Plavi POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROST, DO SO* DNEVNI NAJEM APARTMAJEV: Bellevue (3 osebe) 86.- DEM Astra (4 osebe) 113.-DEM Citadela (5 oseb) 130.- DEM Vile Špadiči (6 oseb) 136 -DEM PA ŠE NEKAJ KONKRETNIH INFORMACIJ O CENA* 1,80 DEM Kava Pivo 0,5 I Vino 1 I Naravni sokovi Kola Sladoled-kepica 1,10 DEM 3.40 DEM 9.00 DEM 2,50 DEM 2.50 DEM 0,70 DEM Kolači Špageti od Pizza od Ražnjiči Lignji Zrezek od Pohg navedenih priporočamo tudi druga notah in 9.90 Dt§ 9,90 DEM avtokatnP9' Prepričajte ae o kvaliteti naiih storitev ki profesionalno'1' INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja ali pa Plava laguna, Poreč Tel.: 00 385/52/451-822, 410-202 Faks: 451 044 Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. avgusta 1995, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. BRAMAC Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! Računalništvo Širok opus Opusa OIPHLD V radništvu že od nekdaj velja, da le so6asni koraki z razvojem pomenijo uspešno delo. V kranjskem podjetju Opus to poonejo že deset let OPUS, družba z omejeno odgovornostjo e ^vijena k dveh delov - del se ukvarja z računalniškim inžen, ingom, del pa z računalniškim "Ob/Me^",e^SVa^i Javodza računalniško izobraževanje se lahko»gjjg** *e kar nekaj realiziranimi em.nenbi.m. Projekti. Pri njih vam opreme ne bodo samo prodal, servisirali, ampak vas bodo naučili tudi dela z njo. začetki podjetja Opus segajo kar deset let nazaj, sprva obrtna dejavnost s Področja računalništva je kasneje prerasla v močno P°djetje, katerega opremo ,n znanje uporabljajo v Premnogih znanih podjetjih. Pred tremi leti so v Podjetju OPUS dejavnosti računalniškega inženiringa dodali tudi izobraževalno ^javnost. Danes so izbrani izvajalec izobraževalnega projekta Petra. V Sloveniji je veliko podjetij, ki se ukvarjajo z računalništvom, prav vsi pa Ponujajo računalnike. V OPUSU skrbijo, da je v njihovi ponudbi zares najboljša in najsodobnejša oprema, saj tudi ta včasih zastari skoraj čez noč. Vso opremo, ki jo nudijo svojim strankam uporabljajo tudi sami, pa naj gre za računalnike ali programsko °premo. Tu je potrebno Posebej omeniti, da na svojih računalnikih že v jim približajo tisto, kar. celoti uporabljajo najnovej- zares potrebujejo. V pod- ši računalniški paket VVIN- jetju OPUS imajo dve raču- DOWS 95. nalniški učilnici, eno v To, da uporabnik zna Kranju in drugo v Novem Excel kot mnogi drugi pro- gramske opreme. Pri njih gramski paketi, seveda pa boste kupili računalniško so pri snovanju programa opreme po vaši meri in najpomembnejše potrebe zahtevah. Podjetje OPUS naročnika. Na področju je zastopnik za barvne 10, aa uporauniiv e.i\a pranju ni uruyu v iw»««m naroomisu. na • - c/^rgO za uporabljati računalnik ter mestu, prav tako pa nudijo izobraževanja je potrebno *h^JJ™ Evropo, poleg programe, je dandanes možnost, da svojo računal nuja. Prav zato v Opusu niško opremo za čas tra-veliko pozornosti namenja- janja tečaja namestijo v jo izobraževanju. Običajno naročnikovih prostorih. To se posamezniki in podjetja, je §e posebej dobrodošlo ki pri njih kupijo računalniš- prj večjih izobraževalnih ko opremo, odločijo tudi za projektih po raznih podjet-enega njihovih izobraževal- jjh. v OPUSU so pravkar nih tečajev. Opusovi stro- uspešno zaključili projekt kovnjaki, ki imajo tako usposabljanja približno pedagoško kot andragoš- 300 delavcev Gorenjske ko izobrazbo v izobraževal- Banke. V njihovi ponudbi nih tečajih prisluhnejo izobraževanja so svoje potrebam tečajnikom ter mestQ na$|j tako Word še posebej poudariti pro- vzhodno Evropo, poleg jekt Petra, za katerega te^ ™ G°™Jskem nudi-. ,. . 10 UPS enote za nepre- izvajaje je bil na podlag. Jkinjeno napajanje razp.sa izbran OPUS. Pro- računa|nikov znanih sve. jekt Petra vključuje dis- tovnih proizvajalcev, poleg tribucijo didaktičnih tega pa vam računalnike programov za osnovne povežejo v mreže, tu pa je šole, poleg tega pa tudi potrebno še posebej ome-računalniško izobraževanje njtj mrežne optične komu-profesorjev. nikacije). Vaš računalnik v V OPUSU pa seveda OPUSU razširijo in nadgra-lahko dobite tudi vse vrste dijo, dodajo mu multimedi- računalniške in pro- jo, vam omogočijo priklop na elektronsko pošto, poleg tega pa pri njih najdete široko paleto programov in programskih paketov, med njimi pa so še posebej ponosni na program za finančno poslovanje VVINPI-LITE v okolju windows, ki poleg tega, da "govori" slovensko, omogoča tudi enostavne preglede ter prehode med računi, pa fakturami, dobavnicami... julija. Vas vabimo, INSTALATER Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 221 050 4 60 ^- Prodajni program: vodoinštalacijski material, ^e ^cN° ■ kopalniška oprema in dodatki, ■ sanitarna oprema, ■ keramične ploščice, material za centralno in plinsko ogrevanje ... »ovitejša ponudba kopalniškega pohištva, Ja|'Janskih in španskih proizvajalcev, ^^tarne opreme ter dodatkov! ^Poznajte kopalno kad z vodno masažo Gardenia, Proizvajalca SAN 21, v soboto, 22. julija, od 9. do 12. ure. ^MERKUR Sveža poletna ponudba od 22. do 29. julija: kopalna kad z vodno masažo, SAN 21, Gardenia, 170 x 70 cm, s pozlačenimi šobami..........155.221,00 kopalna kad z vodno masažo, SAN 21, Gardenia, 170x70 cm, s kromiranimi šobami........... 114.433,00 koš za perilo, Curver, 60 I, art. 4208 ...........2.211,60 potopna črpalka, LIV, SUB 3000 GR........... 9.237,40 električni grelnik vode, TIKI, TG 80E...........15.622,80 električni grelnik vode, TIKI, TEG 10P...........8.779,10 vrtna prha, Claber, Malibu, art. 8956 ........... 2.072,70 razpršilec za zalivanje, Claber, Compakt, art. 8750 . . . 1.637,10 cev, Claber, 30 m, o 12-17 mm, art. 9039 ....... 2.797,80 cev, Claber, 20 m, o 12-17 mm, z nosilcem in priključki, art. 8865 .............. 2.291,40 boben za cev, Claber, art. 8850 ............. 2.984,10 ■ vse sanitarne armature Armaf, Mariborska livarna ■ vse sanitarne armature Unltas « vsa kopalniška oprema Slik, Coram w vse keramične ploščice m N d) c 0) aT E o o V) a> c O Popust velja pri takojšnjem plačilu, pri plačilu s potrošniškim posojilom ali plačilu s plačilno kartico. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad, slikarja Milana Batiste z naslovom Jedkanice. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava male plastike Andreja Pibernika. V galeriji Bevisa je odprta razstava slikarjev Lojzeta Spacala, Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in kiparja Draga Tršarja. V galeriji Pungert so na ogled slike nastale v likovni koloniji Premantura 94. V Mali galeriji razstavlja kipe Matejka Belic. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Varstvo narave na Slovenskem. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled kiparska razstava akad. kiparke Sabe Skaberne. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava Mesto Radovljica *95. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike Erna Ferjančič - Fric BLED - V hotelu Astoria razstavlja slikar in grafik Izidor Jalovec RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale v prvem in drugem likovnem taboru leta. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter Jovanovič. KAMNIK - V gradu Zaprice je so na ogled likovna dela I. Mednarodnega bienala akvarela. MENGEŠ - V Galeriji Mežnarija je na ogled razstava ob devetdesetletnici smrti mengeškega rojaka pisatelja Janeza Trdine. Poletni festival Ljubljana 1995 KONCERTNI TRIO Bled - Z nastopom Koncertnega tria v zasedbi Bronislava Prinčič - harfa, Vladimir Horvat • mandolina in ustna harmonika/orglice ter Igor Saje - kitara so se prejšnji petek, 14. julija, "poleti prižgale luči" in na Bledu se je začel tamkajšnji del letošnjega 43. mednarodnega poletnega festivala Ljubljana 1995. V blejski župnijski cerkvi sv. Martina je pred mednarodno publiko zaživela izvirna in prirejena glasba redko zasedenega instrumentarija solistično, v duih in triu. Slišali smo glasbo avtorjev L. Boccherinija, J. S. Bacha, L. v. Beethovna, B. Ipavca, H. Ville - Lobosa, H. W. Henzeja, M. Ravela, M. Tournierja, C. Debussvja, F. Chopina, J. Iberta in za dodatek še G. F. Hacndla. Brez dvoma je šlo v pričujoči glasbi za same bisere, popularno glasbo, katere značilnost je oblikovana miniaturnost, hkrati pa je Koncertni trio Prinčičeve - Hrovata in Sajeta dosegel tudi svoj veliki poustvarjalni uspeh. Pa tudi Festivalove poteze širitve ljubljanskega Festivala na Bled in Ptuj s tem dobivajo nove razsežnosti. Tudi blejsko Turistično društvo je s tem pokazalo precej več, kot pa smo uspeli razbrati kulturnega v letošnjem poletju v brošurici Imago / Podoba Slovenije. Koncertni trio pa s povsem suverenimi nastopi zdaj že kar precej zabavno spogledljive glasbe ni imel nikakršnih težav pa tudi morebitna sprejemjivost le-te za cerkveni prezbiterij oziroma sakralni prostor ni bila nič kaj neprimerna. • F.K. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V POČASTITEV "ALJAŽEVIH DNI" Jesenice - Foto klub Jesenice organizira klubsko razstavo fotografij v počastitev "Aljaževih dni". Razstava bo odprta 25. avgusta letos v Kulturnem domu na Dovjem in bo na ogled do 27. avgusta. Tema razstave je "Domači motivi". Razstavljajo lahko samo člani Fotokluba Jesenice. Vsak avtor lahko sodeluje z 8 barvnimi fotografijami formata 18 x 24 cm do 30 x 40 cm. Vse fotografije manjše od 30 x 40 cm morajo biti nalepljene na tanki podlagi 30 x 40 cm. Vse fotografije morajo biti na zadnji strani označene z zaporedno številko, naslovom dela in naslovom avtorja. Vsak avtor bo prejel katalog razstave. Fotografije je treba poslati do 25. julija 1995 na Fotoklub Jesenice. 1. avgusta pa bo žirija v sestavi Franci Črv, Jaka Čop in Izidor Trojar predlagala vsa poslana dela in jih razvrstila za razstavo ter podelila nagrade in priznanja. • Lojze Kerštan Nič več "pozabljena zbirka" Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA KULTURO Ljubljana, Cankarjeva 5 Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo najavlja, da je na osnovi JAVNEGA RAZPISA ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE ALI SOFINANCIRANJE KULTURNIM PROGRAMOV OZ. PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 1996 FINANCIRALA REPUBLIKA SLOVENIJA IZ DELA PRORAČUNA, NAMENJENEGA ZA KULTURO začelo zbirati programske predloge za leto 1996. Javno zbiranje predlogov bo zaključeno 1. oktobra 1995, izbrani predlagatelji pa bodo obveščeni o izbiri najkasneje dva meseca po sprejetju državnega proračuna za leto 1996. Javni razpis je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 41, z dne 14. 7. 1995. Predlagatelj lahko podrobnejše informacije o razpisu ter obrazce za pnpravo predlogov dobijo v vložišču ministrstva v času uradnih ur, vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 13. uro. PRENOVLJENA ZBIRKA OBNOVLJENI GRAD 5 Bled - Pred kratkim so pred petimi leti nekoliko obnovljeno muzejsko zbirko na Blejskem gradu ponovno osvežuj nekaterimi muzejskimi predmeti. Prvotna muzejska zbirka na gradu je bila postavljena leta 1966, vse do danes p je doživela že kar nekaj prenovitev in dopolnitev. O tem smo se pogovarjali z avtorjem predloga za prenovo zbir* dr. Timotejem Knificem, arheologom iz Narodnega muzeja Ljubljana. Pravzaprav je sama zgodovina muzejske zbirke na Blejskem gradu izredno pestra. Prvotno postavljena zbirka kar dvajset let ni doživela nobene spremembe in je osemdeseta leta, ko je po muzejskih zbirkah tudi pri nas še bolj pa v tujini že vel nov in svež muzejski veter, dočakala povsem zastarela in v skromno opremljenih prostorih, brez primerne osvetlitve, da o osvetljenih vitrinah niti ne govor-imo. Narodni muzej iz Ljubljane, ki je upravljal z muzejsko zbirko, je sicer v tem obdobju nekajkrat pripravil predloge za sodobnejšo postavitev, vendar pa se je vedno zataknilo pri denarju -ni bilo ne iz republiškega žepa, pa tudi blejski turizem, za katerega je bila vstopnina kar zajeten dohodek, ni nameraval odf tega vira veliko nameniti za obnovo zbirke. Zato se je Narodni muzej leta 1989 tik pred poletno sezono odločil zapreti muzej na Blejskem gradu. Leto kasneje je Hotelsko turistično podjetje Bled toliko obnovilo prostore, v katerih je bila muzejska zbirka, da se je Narodni muzej odločil vrniti zbirko na grad. Taka je čisto v kratkem zgodba o pozabljeni muzejski zbirki in neprimernih razstavnih prostorih na gradu. Junija ste v novoopremljcne grajske prostore, ki so ie tri desetletja namenjeni muzejski postavitvi, namestili tudi nekaj novih predmetov. Ali se tej zbirki končno obeta postavitev, za katero ste načrt pripravili ie pred leti? "Osvežitev zbirke, ki smo jo opravili konec junija, ie pravzaprav vmesna faza. Prvi dve muzejski sobi sta povsem obnovljeni, vitrine imajo posebno osvetlitev, predmeti, ki včasih niso imeli napisov, zdaj te imajo, na steni je slikovno gradivo, dodani so panoji z razlago o pomenu Bleda tudi v širšem prostoru. V zbirko smo vrnili nekatere originalne predmete, za nekatere pa smo izdelali tudi kopije." Med zbirko se je ponovno vrnil (v kopijah) tako imenovani sebeniski zaklad - 24 ieleznih predmetov iz kmečkega iivljenja (na primer lemei, tudi nekaj orožja) iz 9. stoletja - najden pred leti v Sebenjah. Zbirka ieleznih predmetov predstavlja imetje kmeta, svobodnjaka, ki je bil v mirnem času kmet, v vojnem pa konjenik. Morda je bil lastnik teh predmetov Karniolec, Kranjec - za katere je v frankovskih analih zapisano, da so Uveli ob Savi - Li se je boril z Ljudevitom Posavskim proti frankovski oblasti in vojski. "Podnapisi so trenutno le v slovenskem in angleškem jeziku, do konca meseca pa bo dodan še prevod v italijanski in nemški jezik. Novost pa bo tudi prodaja dveh spominkov, to so posnetki dveh znamenitih arheoloških predmetov - okrasna zaponka v podobi pava kot simbola večnega življenja in pa zaponka v podobi konja oboje v srebru." Rekli ste vmesna faza. Ali se je morda glede načrtov za Bled - Konec junija je Narodni muzej Ljubljana prenovil muzejsko zbirko na gradu. prenovo, ki ste jih po naročilu HTP Bled pripravili ie leta 1988, ie pritgala zelena luč? "Vsi skupaj upamo, da se bomo po sedanjem prenavljanju grajskih prostorov - končana naj bi bila do naslednje poletne sezone - lahko takoj lotili postavitve povsem novo zasnovane muzejske razstave. Po teh načrtih naj bi Blejski grad dobil veliko pomembnejšo zbirko, kot jo ima zdaj, finančno pa naj bi postavitev, ne pa tudi kasnejše vzdrževanje in dopolnjevanje zbirke, omogočilo ministrstvo za kulturo. Predvsem pa bi bilo treba grajske prostore za takšno postavitev ustrezno pripraviti in opremiti - seveda daleč od tega, da bi menjali podobo gradu: končno nad vsemi posegi v grad bedi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Gre pač za spremembe, kot so preureditev sedanjega hišniškega stanovanja v muzejski prostor, zamenjava sedanjega vhoda v muzej z vhodom pri grajski kapeli, morda bi se dalo tudi z manjšim mostovžem sedanji muzejski del stavbe povezati z grajskim obzidjem na severni strani. Predvsem pa jc pomembno ogrevanje prostorov ter osvetlitev ter varovanje razstavljenega gradiva." Kakšne pa so v glavnih orisih osnove na novo zasnovane zbirke? "Načrt je v zadnjem Času doživel nekaj dopolnitev, ideja pa ostaja nespremenjena. Obiskovalec naj bi vstopil v sobo z informacijami in v naslednjo s kvalitetnimi spo minki, med njimi tudi s pos netki predmetov iz zbirke, neke vrste muzejsko bukvarno s strokovnimi in poljudno znanstvenimi knjigami in vod niki, morda z nekaj numizma tikc ali znamkami z arheološko tematiko, plakati, kopijami, diapozitivi. V tako imenovani ledeni sobi naj bi bila post.i\ I jena geneza blejske krajine -od geoloških dob do začetka človekove zgodovine 1 najdiš čem iz paleolitika. Ne bo manjkalo tudi sodobnih rekon strukcijskih postavitev, ki bi ob bogatem videocentru zgovorno pripovedoval obiskovalcem o preteklem času Potovanje po mu/c|skili sobah se bo nadalje valo s predstavitvijo prazgodo vine Blejskega kola pojavom kovine in s tem časa, ko ta blejski del postane pomembnejši in se povezuje tudi širše. Manj bo predmetov iz rimske dobe, obsežneje pa bo predstavljen srednji vek. Naj omenim kar nekaj pomembnih listin celo iz 11. stoletja, ki omenjajo Bled. Poseben prostor bo namenjen pogledu na Bled in okoliškim krajem z vsemi oznakami in informacijami o tamkjajšnjih kulturnih zanimivostih, vse skupaj pa umeščeno v slovenski in evropski okvir seveda brez kakšne poudarjene didaktike. Sodobna muzejska govorica pač zmore povezati ta zanimivi blejski del zgodovine z dogajanjem v sosednjih deželah. Ne bo manjkala grajska poročna dvorana, razgledna soba s kartami Bleda, soba industrijske revolucije, predstavitev nekdanje blejske gosposke, soba priseg s sodniškimi listinami v slovenskem jeziku iz 17. in 18. stoletja ter predstavitev briksenškega gospostva." Ali bi takšna postavitev zahtevala tudi nove muzejske površine? "Samo prostor, kjer je zdaj hišniško stanovanje. Dogovorjeni pa smo tako z blejsko občino kot s TP Turizem in rekreacija, da bi za razstavne postore uporabili ludi grajsko podstrešje - za občasne razstave in prostor za predvajanje dokumentarcev, za predavanja ipd., kar je sicer povsod sestavni del muzejev. Gre seveda tudi za modernejšo postavitev, ki bi vključe vala tudi večplastnost predstavitve tako za otroke kot za odrasle obiskovalce Postavitev bi se vsekakor vključevala v šolsko zgodovins ko pot po Hlodu." Omenili ste tudi grajsko obzidje, ki pa bo najbri imelo kakšno drugo in ne muzejske funkcije? "Seveda obzidje je namenjeno razgledovanju z gradu. Ali bo dodan mostovž ali ne, je seveda odvisno od načrtov kranjskega Zavoda, ki vodi obnovo Blejskega gradu. Ta že poteka, vključuje pa tudi ogrevanje stavbe na pHn, tet opremo, kot so protipoiarne In alarmne naprave. Ne nazadnje bo treba še raziskati nekateri dele gradu, posebno najstarejše dele, če ne skrivajo v zidovih še kakšno zgodovinsko sporočilo Posebnost pa naj bi poslej bil tudi preurejen okrogli obrambni stolp, iz katerega se bo mogoče razgledovati po P0^ jini tudi s teleskopskimi dalj; nogledi, v njem pa bi bil tudi relief blejske pokrajine. Tu b' bila tudi informacija o znam£ nitih točkah, kamor bi povabi" obiskovalca - na primer na Ajdno, v Begunje in drugam Obrambni stolp bi bil P0'" zanimivih informacij, saj £ obiskovalec v videocentru lajlj ko s pritiskom na gumb spr°*' predstavitev o blejski okolic » zraka, o ribolovu v Bohinju.0 kolesarski povezavi Bleda drugimi kraji itd." S temi načrti za po*sl* novo, drugačno zbirko se tus muzeja na gradu **r spremeni - iz povsem mul(r ko nepomembnega naj bi tel do visokega ranga. "Tako je. Nekdanjo resni^ zelo zapostavljeno zbirko si J ogledovalo po 200.000 obis*0" valcev letno. Zdaj je obisk sK*J razpolovljen, toda večinoma *j to tujci. Prenovljen muzej * gradu bo seveda imenitna p^ informacija ne le o Bledu, Pa pa o tem delu alpskega sveta j tudi o Sloveniji: kako bi b<"J to lahko predstavili kot pa kulturo. S tem pa seveda m^j Bostaja bistvena privlačn0Jf lejskega gradu, ne Pa,r obrobna spremljava ob ra# dovanju z gradu." Kako so razlagate zdd Li naklonjenost Bleda Prtj0 gradu, ki bo med dr%f. omogočila tudi vse leto ta vrata muzeja s povst*' novo postavljeno sodobno " zejsko zbirko? c "Najbrž gre za posledic^ jih je povzročila nova uPra aj delitev. Bled jc kot občina P spoznal, kakšna vrednota J. grad, zato jc tudi velika Pj pravljcnost nekaj spreme izboljšati, kar vse jc Patyi. membno za blejski tun* j Naravne lepote združenj, kulturnimi vrednotami- s° , v kakor razpoznavni tr?^jjj* alpskem turizmu, spreje£aj5. tudi za blejske razmere *af. ko podobo je kraju dala ava, kulturne vrednote P v)',j treba le zbrati in jih P°s va|i na ogled, ne pa utrj<_ a|j jezerske obale z betonom (j pa v kraju še naprej xJ*tifi industrijo. Bled jc tudi Y(. dstraža" Triglavskega nit.cMt* ga parka. En del ^$UZ^ obiska se je in se bo se ^j-ustavljal tudi v blejskih ig*-j cah in diskotekah, za %y obiskovalce, ki se ne °*%\^ sijo ob rastlinju in *'* ^0 narave, pa je seveda šc pomemben obisk 1^'; ieg avne kulturne vredno** ^ območja. Ali pa julij - Ugotovitev Bajtovega inštituta, ki jih mesečno Javljajo v Gospodarskih gibanjih, že nekaj časa nismo P°vzeli, tokrat jih spet, saj analitiki ocenjujejo, da se verjetno ncuje obdobje stvarne rasti tolarja. Za izrazito izvozno 'avnano gorenjsko gospodarstvo je to vsekakor pomembna ena, saj se izvozniki že dolgo pritožujejo zaradi krepkega aria. Inflacija bo letos verjetno enoštevilčna. ob recesiji v Nemčiji začela naraščati zaradi znižanja obrestnih mer in sorazmerno uspešne zunanjetrgovinske menjave. Krepi pa se neindustrijska dejavnost, rast gradbeništva je bila v letošnjih prvih štirih mesecih 11-odstotna na letni ravni, število turističnih nočitev se je v letošnjih prvih petih mesecih povečalo za 8 odstotkov na letni ravni. . v zadnjih dveh mesecih industrijska proizvodnja upada, vendar je bila v letošnjih P^ih petih mesecih še vedno ye*ja kot lani v tem času, na ktni ravni za 2 odstotka. Prekinitev industrijske rasti ni Posledica "inflacijskega jezu" oziroma polnega izkoristka zmogljivosti, saj je teh še vedno dovolj. Maja letos je Dlla namreč produkcija 29 odstotkov manjša kot maja 198Q, v prvih petih mesecih Pa je za 30 odstotkov zaostala za največjim obsegom leta icS7' V primerjavi z letom (pred osamosvojitvijo) je D»a v letošnjih prvih petih pesecih manjša za 13 odstotkov, v primerjavi z letom 1993 V°ni krize) pa je bila večja za 1? odstotkov. Manjše nemško Povpraševanje Po slovenskem blagu Na poslabšanje v zadnjih mesecih vpliva tudi poslab-Jjnje produkcijskih gibanj v Nemčiji kjer se letos industrijska proizvodnja zmanjšuje za 15 odstotkov na letni ravni 111 je bila marca že za 0,3 °dstotka manjša kot pred el°m. Ker je Nemčija naš ^Pomembnejši zunanjetrgo- nnski partner, se to nedvomno- gib •Uvi doslcJ tako ug°dnih teritu \Produkciji reproma- darska ■ SC b° b°d° g0Sp°" Poslabšat^! V Ncmč,ji Še Salo s tem zmanJ" slovenerŠko^ovprašcvanJc P° fnskem blagu. vsa; }c,m Pa si lahko obetamo darikS1 S izb«U§anjc gospo- Vpliv l g d°ma- Na to bo mer ?, *mžanje obrestnih cijskih ' nižJlh rcvaloriza-stvarnl SlopenJ)' prekinitev p°moč Slvc in najboh npnodJf J^m, ki jih je na P^adeva velika stvar-«ccn,tev deviz. Položa a locn podoben tistemt ko je produkcij« Zaposlenost zdaj upada tudi v negospodarstvu Maja je bilo na zavodu prijavljenih 116.349 brezposelnih, stopnja brezposelnosti je bila 13,4-odstotna. Upadanje števila brezposelnih se umirja, zadnje mesece se zmanjšuje za približno 3 odstotke na letni ravni.Število brezposelnih se zmanjšuje predvsem zato, ker ljudje odhajajo v pokoj in ne zaradi večjega števila zaposlenih, razen tistih seveda, ki delajo "na črno". Zaposlenost zadnje mesece stagnira, aprila je upadla za dober odstotek na letni ravni. Pri tem pa je zanimivo, da ne upada samo v gospodarstvu, temveč se je začela zmanjševati tudi v negospodarstvu, aprila za skoraj 2 odstotka na letni ravni. V gospodarstvu se krepi število zaposelnih v zasebnem sektorju, kjer ie letos zaposlenih približno 6 odstotkov ljudi več Kot pred letom, v družbenem sektorju pa se je zaposlenost zmanjšala za skoraj 3 odstotke. Rekorden uvoz in velik trgovinski primanjkljaj Majski podatki krepko načenjajo lepo sliko uspešnosti v zunanjetrgovinski menjavi, saj trgovinski primanjkljaj pospešeno narašča in nadaljevanje takšnih gibanj do konca leta bo trgovinski primanjkljaj potisnilo v bližino 1 milijarde dolarjev. K skupnemu primanjkljaju po petih mesecih v višini 392 milijonov dolarjev je majski prispeval kar 162 milijonov. Nastal je predvsem zaradi izrednega povečanja uvoza, saj je maja uvoz blaga znašal kar 850 milijonov dolarjev, kar je največji mesečni uvoz sploh, izvoz v višini 688 milijonov dolarjev je bil sicer večji kot aprila, vendar zaostaja za marčnim. K rekordnim številkam je veliko prispevalo tudi merjene zunanjetrgovinskih tokov v dolarjih, če bi bilo razmerje med marko in dolarjem takšno kot v preteklih letih, bi bile številke za približno 15 odstotkov nižje. Verjetno konec obdobja stvarne rasti tolarja Trgovinski primanjkljaj je zdaj dobrodošla pomoč denarni politiki oziroma postopni slabitvi tolarja, izredno veliko in nenadno povečanje primanjkljaja pa seveda učinkuje na gospodarsko aktivnost. Podobni, še bolj izraziti prelomi se pojavljajo v vseh uspešnejših deželah prehoda, katerih konkurenčna moč se je v nekaj letih iz različnih razlogov močno zmanjšala, spektakularni dosežki pa splahneli. V primerjavi z njimi ostaja Slovenija tudi zaradi režima drsečega tečaja, ki omogoča boljše prilagajanje dogajanjem, v bistveno boljšem položaju. Obdobje stvarne rasti tolarja se verjetno končuje. Na gospodarsko aktivnost ima nasprotujoče učinke, v majhnem in odprtem gospodarstvu, kakršno je slovensko, je nedvomno najpomembnejše zniževanje konkurenčnosti izvoza, ne gre pa zanemariti tudi povečanja konkurenčnosti drugih gospodarstev. To se nedvomno kaže v velikem povečanju uvoza, čigar namenska struktura se ni bistveno spremenila. Skupni vpliv stvarne rasti tolarja na gospodarsko aktivnosti je torej pretežno negativni. Odkup deviz spet večji Čisti priliv deviz v tekoči bilanci in na kapitalskem in finančnem trgu se zmanjšuje, na kar je vplival dogovor o najvišjih pasivnih obrestnih merah in tolarski depozit pri najemanju deviznih posojil v tujini. Zniževanje pfačilnobi-lančnega presežka lajša težave s presežkom deviz. V takšnih razmerah devizne rezerve naraščajo počasneje, v prvih petih mesecih letošnjega leta so se povečale za 450 milijonov dolarjev in konec maja znašale 3.212 milijonov dolarjev, vendar so se v zadnjih treh mesecih povečale le za 73 milijonov dolarjev. Ker je deviz manj, se ustavlja apreciacija tolarja, na podjetniškem trgu je maja prvič letos prišlo do znatnega čistega odkupa deviz od bank, v višini 76,6 milijona dolarjev, kar se je v prvi polovici junija sicer ustavilo. Na menjalniškem trgu je prišlo že marca do čistega odkupa deviz, najbolj izrazito v prvi polovici junija, ko je znašala že 20 milijonov mark. Cene na drobno so v letošnjem prvem polletju porasle za 3,7 odstotka, srednji tolarski tečaj Banke Slovenije za marko pa je padel za 0,3 odstotka, za dolar pa ta 11,5 odstotka. Ker je bila inflacija pri glavnih zunanjih partnerjih približno 2-odstotna, je tolar v primerjavi z marko apreciral za 2 odstotka, v primerjavi z dolarjem pa za 13 odstotkov. Skromen učinek pomoči izvoznikom Nedavno sprejeti ukrepi za pomoč izvoznikom so naravnani v pravo smer, vendar so le prehodne narave in njihov učinek je zelo omejen. Za subvencije je letos namenjenih 5 milijard tolarjev, kar pri neto izvoznikih predstavlja le 0,5 odstotka letnega izvoza. Dokapitalizacija Slovenske izvozne družbe, da bi lahko dajala garancije tudi za komercialna tveganja, je podobno malo učinkovti korak v pravo smer. Vendar pa je Slovenija s to institucijo korak pred drugimi državami v prehodu, saj imajo drugod še manjšo veljavo kot pri nas. Na Češkem podpira s krediti manj kot 5 odstotkov izvoza, naša pa približno dvakrat toliko. Potrebna bi bil torej še dodatna dokapitalizacija. • M. Volčjak ^Venska izvozna družba podvojila obseg dela jjeseni novi storitvi ■ bodo zavarovanje "odloženega" plačila in srednjeročno komercialno ^»tte? I9" Ju,iJa - Slovenska izvozna družba (SID) jev le pri izdajanju jitoritvenih tošnjein' "' •'u,,Ja " Slovenska izvozna aruzoa piu; je v ic pri i/.uMr Prcdsr,inu >•• sveta SID. t'rav ionov uoiarjev. ni vse-u sum- ......~.....- ornega sveta jc zdaj itvah smo obseg dela podvojili, SID posel speljala prek kup la :a Prav praktično pomeni, da bo SID plačala blago, ki ga tuji kupec po določenem času ne bo plačal. Druga novost pa bodo srednjeročna komercialna zavarovanja, ki bodo imela podoben statusi kot zavarovanja Eri političnem riziku, s tem pa odo pospeševali izvoz kapitalnih dobrih, kar je prva naloga SID, je povedal predsednik uprave dr. Zlatko MurSec. Praktično to pomeni, da praviloma slaba boniteta naših izvoznikov kapitalnih dobrih ne bo več ovira, saj bo Sil) zdaj omogoča šestmesečna posojila z motnostjo podaljšanja po 20-odstotni obrestni meri, ob odplačilu pa s pomočjo proračunskih sredstevsub-vencionira obresti in sicer 20-odstotno pri komercialnem blagu, 25-odstot-no pripravi proizvodnje za izvoz in 35-odstotno pri izvozu kapitalnih dobrin. SID posluje prek bank, ki k vsakemu primaknejo se svoj tolar posojila in ta finančni vir je trenutno eden izmed najbolj ugodnih pri nas. Seveda pa v primerjavi s posojili v tujini niso ugodna, saj je denimo v Nemčiji obrestna mera 6- do 7 odstotna. čeve banke v tujini in neposredno kreditirala kupca. Uvedli bodo torej projektno refinanciranje in zavarovanje, kakršno poznajo v svetu in dejansko bo v teh primerih šlo za izvoz kapitala. • M. Volčjak Podpisan sporazum o prosti trgovini s Poljsko Veljati bo začel v začetku prihodnjega leta, ko naj bi Slovenija postala tudi članica Cefte. Kranj, 19. julija - Poljski minister za mednarodne gospodarske odnose Jacek Buchacz in slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak sta minuli ponedeljek v Ljubljani podpisala sporazum o prostem trgovanju med državama. Prihodnje leto bodo odpravljene carine za industrijske izdelke, ki imajo 70-odstotni delež v menjavi med državama, Slovenija pa naj bi postala polnopravna članica Cefte, peta po vrsti. Za glavnino industrijskih izdelkov, s katerimi je Slovenija že prisotna na poljskem trgu, bodo carine odpravljene že na začetku prihodnjega leta, za najbolj občutljive pa do leta 2001. V slovenskem izvozu imajo približno polovični delež farmacevtski izdelki - največja izvoznika na Poljsko sta Lek in Krka - za nekatere bo carina odpravljena že na začetku, na nekatere postopoma. Za veliko večino drugih izdelkov pa bodo carine odpravljene že na začetku, med njimi so zlasti obutev za šport in rekreacijo, tudi pancerji in planinski čevlji, smuči, samokopirni papir, kadi in pomivalna korita, polnilne linije itd. Poiaki bodo do leta 2001 s carinami ščitili svojo avtomobilsko industrijo, Slovenija pa poleg avtomobilov tudi proizvodnjo jekla. Dosti bolj svobodna bo trgovina s kmetijskimi proizvodi, saj se bodo s prihodnjim letom carine znižale za polovico, posebne dajatve bodo ostale le za omejene količine nekaterih kmetijskih proizvodov. Slovensko blago bo na poljskem trgu bolj konkurenčno, kar slovenski izvozniki težko pričakujejo že nekaj časa, saj ima večina evropskih držav (članice EU, EFTA, ČEFTA) zaradi sklenjenih sporazumov ugodnejši položaj. Menjava se bo nedvomno povečala, saj vse možnosti še zdaleč niso izkoriščene. Obseg slovenske menjave s Poljsko se v zadnjih letih povečuje, lani in predlani se je povačala za 17 odstotkov in lani je blagovna menjava znašala 118,7 milijona dolarjev. Blagovna menjava s Poljsko pa je dokaj neizravnana, saj slovensko gospodarstvo tja veliko več izvozi kot uvozi, kar pa se v zadnjem času spreminja. Slovenski izvoz na Poljsko se je v letošnjem prvem kvartalu v primerjavi z enakim lanskim razdobjem povečal le za 2,9 odstotka, uvoz s Poljske pa se je povečal kar za 46,9 odstotka. Tako je bil v letošnjem prvem kvartalu slovenski izvoz na Poljsko trikrat večji kot uvoz, medtem ko je bil leta 1993 kar šestkrat večji. • M.V. TURISTIČNE NOVOSTI Anketa med tujimi turisti Zavod za statistiko je lani med poletno turistično sezono prvič samostojno anketiral tuje turiste, ki so od junija do septembra letovali v obmorskih, gorskih in drugih turističnih krajih, od junija do oktobra pa v Ljubljani in v zdraviliščih. V anketi je sodelovalo 3.159 gostov. Med anketiranci jih je bilo največ iz Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Češke. Največ je bilo starih od 30 do 40 let, mladih do 19. leta je bilo le 2,7 odstotka, kar je razumljivo, saj zanje nimamo ponudbe. Skoraj 80 odstotkov jih je prišlo iz mest in industrijskih središč, skoraj 80 odstotkov so prišli sami, kar je prednost in slabost hkrati, saj je običajno za počitnice odločijo zadnji hip. Med anketiranci je bilo skoraj 40 odstotkov Sloveniji zvestih gostov, kar tri četrtine pa jih pri iskanju informacij najbolj zaupa sama sebi ali svojim prijateljem. Med gosti je bilo tri četrtine zaposlenih oziroma samozaposlenih, glede na izobrazbo so bili dobro zastopani predvsem srednje in visoko izobraženi (visoki uradniki, managerji, strokovnjaki, inženirji, tehniki in drugi uradniki). V Sloveniji so bili najbolj zadovoljni s tistim, kar je ustvarila narava, najmanj s prometno ureditvijo oziroma cestami, tudi razmerje med ceno in kakovostjo jim ni pogodu. Prve zimske svetovne turistične igre Avstrijski turistični urad je že razposlal vabila za prve zimske svetovne turistične igre, ki bodo januarja prihodje leto potekale na Solnograškem. Pričakujejo turistične delavce iz več kot 30 držav, tekmovanja pa so namenjena vsem, ki jim je šport konjiček, profesionalno pa delajo v turizmu. Prireditelj prvih zimskih svetovnih turističnih iger je Evropska športna regija Zeli am See/Kaprun, torej zelo znani turistični kraji. Prijave iz Slovenije bo do začetka oktobra sprejemal Avstrijski turistični urad v Zagrebu, ki pokriva tudi Slovenijo. OBVESTILA OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 1. POSLOVNO SREČANJE SLOVENSKIH IN MADŽARSKIH POSLOVNEŽEV V RADENCIH Območna zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovskimi in industrijskimi zbornicami iz šestih madžarskih županij (Pest, Csongrad, Baranva, Zala, Vas in Gvor megve) POSLOVNO SREČANJE S POSLOVNO BORZO, KI BO V ČETRTEK, 31. AVGUSTA 1995, V RADENCIH. Poslovno srečanje bo organizirano v času 33. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. V madžarski delegaciji bodo na poslovnem srečanju predstavniki vseh gospodarskih panog. Prijavo na poslovno srečanje in druge informacije dobite na OBMOČNI ZBORNICI KRANJ, Bleivveisova 16, tel.: 222-584. ROK ZA ODDAJO PRIJAV JE 10. AVGUST 1995. 2. POSLOVNO SREČANJE S PODJETJI V AVSTRIJI V sodelovanju z Gospodarsko zbornico štajerske iz Gradca in Območno zbornico Maribor bo organizirano poslovno srečanje v okviru PHARE - Interreg - Crossborder programa. Poslovno srečanje bo 3. OKTOBRA 1995 na jesenskem graškem sejmu. Prijavo na poslovno srečanje in druge informacije dobite na Območni zbornici Kranj, Bleivveisova 16, tel.: 222-584. ROK ZA ODDAJO PRIJAV 5. AVGUST 1995. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK #4 NA ŠTIRIH KOLESIH Redna letna obnovitvena dela v Acroniju Veliko dela na metalurških Kmjec^omov: Espace F1 na dirkališču agregatjh Acronjja M ESETAR Renault je na lanskem avtomobilskem salonu v Parizu predstavil svoj model espace, vendar tokrat v povsem neobičajni izvedbi in z oznako Fl. Gre za znani model eno-prostorskega vozila, ki ga je skupina zanesenjakov športnega oddelka Renault, Matre in VVilliamsa postavila na podvozje in opremila z Renaultovim motorjem Williamsovega bolida Formule 1. Marsikdo ni verjel, da se bo renault espace Fl res zapodil po dirkalnih stezah, toda to se je nedavno zgodilo na dirkališču Paul Ricard v Franciji. S skoraj 300 kilometri na uro se je po stezi zapeljal francoski dirkač Eric Bernard. Zvok je popolnoma enak kot pri bolidih formule 1, ki ga pri renaultu espaceu Fl daje desetvaljni 3,5-litrski motor s štirimi odmičnimi gredmi, po štirimi ventili na valj, s pnevmatsko vodenim elektronskim vbrizgom in vžigom goriva in elektronskim pedalom za plin. 137 kilogramov težak motor (za katerega ni navedena moč) poganja zadnji kolesi, moč se prenaša preko šeststopenjskega sekvenčnega menjalnika, za boljšo stabilnost pa je avtomobil opremljen še z delno diferencialno zaporo in nadzorom zdrsavanja koles. Espace Fl ima v notranjosti karoserije z deli iz SMC kompozita štiri sedeže. Dirkalnik v kombijevski podobi doseže hitrost približno 300 kilometrov na uro, od 0 do 200 kilometrov na uro pa pospeši v samo 6,3 sekunde. Vožnja, ki je do potankosti takšna kot pri pravem dirkalniku formule 1. • M.G. 3,7-litrski motor za audi A8 Jesenice, julija - Vroči julijski dnevi za delavce Acronija, Eredvsem tiste, ki so zaposleni v Jeklarni 2, Vroči valjarni looming - Steckel in Vzdrževanju pomenijo tudi dni, ko se na njihovih delovnih mestih odvijajo redna letna obnovitvena dela. Še posebej pomembna dela se bodo odvijala v Vroči valjarni Blooming - Steckel, saj naj bi bil to zadnji redni letni remont pred obnovo pogona v juliju 1996. Dela, ki bodo trajala od 15. do 31. julija, naj bi predvsem omogočila popolno čiščenje strojev in naprav na pogonih valjavske proge ter novo obzidavo potisne peči. Rezervni deli so večinoma že pripravljeni, posebni material pa bodo dobavili izvajalci. V Acroniju so se tokrat dobro pripravili na vzdrževalna dela, ki bodo za nekaj časa ustavila proizvodnjo. Odprema za finaliste je zagotovljena, pogodbeni naročniki tudi ne bodo ostali brez izdelkov in polizdelkov. Količine odpremljene pločevine iz Acronija zaradi del v juliju in avgustu ne bodo manjše kot v preteklih mesecih. Do konca letošnjega leta bodo izvršena redna vzdrževalna dela še na nekaterih manjših proizvodnih agregatih, ki pa naj tudi ne bi vplivala na dobavo izdelkov na tržišče, predvsem pa ne bodo prizadeti pogodbeni naročniki. Upati je, da bodo letošnja največja redna vzdrževalna dela omogočila nemoteno proizvodnjo v Vroči valjarni do konca junija naslednje leto, saj naj bi potem popolna obnova že zastarele valjavske tehnologije omogočala kvalitetnejše izdelovanje pločevine. • Boštjan Fon Stroški pridelovanja krompirja V Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modelov ocenili stroške pridelovanja zgodnjega in (poznega) krompirja. Ocenili so, da je lastna cena zgodnjega krompirja 42,1° tolarja za kilogram, poznega pa 17,33 tolarja. Pri izračunu so upoštevali junijske cene, bruto pridelek pri zgodnjem krompirju 12.245 kilogramov na hektar in pri poznem 30.612 kilogramov, dveodstotne izgube ter posebej vrednost jedilnega in krmnega krompirja. Pri zgodnjem krompirja predstavlja uvoženo seme več kot polovico vseh pridelovalna1 stroškov, pri poznem (prva množitev) nekaj manj kot eno četrtino. Cene sadja in vrtnin Na avtomatskem telefonskem odzivniku 98-23 se pok& kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, neprekinjeno "vrtijo" tudi cene sadja in vrtnin, 1° veljajo pri prodaji na debelo. Cene so zanimive predvsem za pridelovalce, za kupce pa le zato, da jih lahko primerjajo z drobnoprodajnimi cenami v trgovinah in na tržnicah. 90-180 Nemški Audi je za svoj prestižni model A8 z aluminijasto karoserijo, ponudil nov osemvaljni 3,7-litrski motor. Nov motor, ki zmore 169 KW/ 230 KM, bo zapolnil vrzel med drugima dvema agregatoma (2,8 1 V6 in 4,2 1 V8), poganjal bo prednji kolesi in bo na voljo z novim petstopenjskim samodejnim menjalnikom tiptronic. S tem motorjem bo audi A8 dosegel najvišjo hitrost 247 kilometrov na uro, od 0 do 100 kilometrov pa bo pospešil v 8,7 sekunde. Poraba goriva se po tovarniških podatkih giblje med AVTO HIŠ A HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 7,1 in 14,7 litra. V Audijevi tovarni v nemškem Neckarsul-mu so letos izdelali že 5000 audijev A8, skupno pa naj bi jih do konca leta 15000. Zaradi dobrih izkušenj z aluminijem naj bi pri Audiju še v tem desetletju razvili nov aluminijast avtomobil. • M.G. STA TISTICNE INFORMACIJE Zavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana. Vožarskipot 12, teletax: 061/216-932 POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENO OSEBO V PODJETJIH IN DRUGIH ORGANIZACIJAH V REPUBLIKI SLOVENIJI, MAJ 1995 BRUTO V 95 SIT NETO V 95 SIT SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 111313 104161 133205 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 70949 67024 82961 INDEKS BRUTO PLAČ V 95 IV 94 INDEKS NETO PLAČ V 95 IV 94 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 102.6 102,2 103,4 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 102,7 102,5 103,3 * jabolka * lubenice * cvetača * belo grozdje * fige * čebula * solata ledenka * mladi krompir * glave zelja 90 - 120 55-65 120 - 160 400 220 - 260 70-100 80 - 100 30-40 35 - 80 * nadzemna koleraba 120 - 150 * breskve * mlada čebula * česen * črno grozdje * marelice * peteršilj * korenje * paradižnik * kumare * por 70 250 -380 400 220 - 260 220 -300 70-90 90-4 80-100 140 - 250 Uredba o oblikovanju cen svežega mesa Osmega julija je začela veljati uredba o načinu oblikovanj* cen svežega svinjskega mesa. Podjetja in zasebniki, ki uvažaj oz. koljejo živino ter prodajajo sveže svinjsko meso, moraj drobnoprodajne cene svežega svinjskega mesa oblikovati n^ podlagi cene za prašičje polovice, v skladu s pravilnikom kakovosti zaklanih prašičev in kategorizacije svinjskega me ter jih povečati z deležem stroškov trgovine, prometni davkom in koeficientom za posamezne kategorije jn^tn Proizvodna cena prašičje polovice ne sme preseči 5? tolarjev za kilogram, trgovina na debelo in drobno pa lah* zaračuna stroške v skupni vrednosti največ 15 odstotkov cen prašičje polovice. Uredba vsebuje tudi koeficiente povečam cene za posamezne kategorije mesa. Koeficienti so višji meso brez kosti in nižji za meso s kostmi. Za stegno s kostm je, na primer, 1,4, za stegno brez kosti 1,22. 4AAAAAAAAAAAAA limilimillll JTTC1 BOLTEZ svetuie: Cesta pred vami je ravna, kot bi jo potegnil z ravnilom. Vas pa neprestano vleče iz smeri, v obcestni jarek... Ste opazili, da so gume pri vašem avtu neenakomerno obrabljene. Oglasite se pri nas. Gume vam bomo optično pregledali. Brezplačno! Pa d/iečna ao^MJa! BOLTEZ Avtooprema, c. S. Žagarja 58c, Kranj foto bobnar raitj KONICA FILM (2 kom) 135/24 + CD hi nas kupljene filme, razvijamo brezplačno I KODAK EKSPRES SEPER CENA 1699,00 Razvijanja filmov in Izdelava fotografij IBIZA Mladostna, varna, presenetljivo prostorna, lahko vodljiva in živahna. Že od 16.829 DEM dalje. Skupina Volksvvagen VOZILA S iPANSKIM TEMPERAMENTOM A\ALPO Cesta Staneta Žagarja 30, Kranj POOBLAŠČENI TRGOVEC TEL: 064/331-656 DELOVNI ČAS: PON. - PETEK OD 8. D016. URE 1111111 ■ i rt 111 n nJ Kaposi FIESTA že od - 16.997 DEM ESCORT že od - 23.555 DEM MONDEO že od - 29.950 DEM TRANSIT že od -32.954 DEM Vsa cene %o do rogisIrocJje1 Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska cesta 121, telefon: 064/241-358, fax: 064/241-36/ IAIPOM VREME Vremenoslovcl nam napovedujejo Pretežno jasno vreme. Temperature se bodo povzpele do 33 stopinj. V soboto in nedeljo zvečer so možne krajevne nevihte. LUNINE SPREMEMBE Predvčerajšnjem je nastopil zadnji krajec. po Herschlovem vremenskem ključu, naj bi bilo veliko dežja. Vendar nam vremenoslovci obljubljajo lepo vreme. 3 KRATEK GIANNIRIJAVEC ■ DEJ,NEHIN0! st^\-'naj^ ^e veste, kaj v teh pasjih dneh gode krepkejši A ' J.u}ij> avgust, babo pr' mir pust! Kaj pa naj rečemo me, jaz: Š* človeštva? Ju'ij> avgust, dedca pr' mir pust? Ne, zv| uf dedcev ne bom pustila pri miru. Enega si bom celo ko i V °^dajo Glasba je življenje in ga bom izmolzla do nca. Pogovarjal se bo z mano, pa pel bo,... ne i!an™ ^'/flvec bo naš jutrišnji gost in obljubim vam, da vam v R ° <^°^as- O" ie Z Big ben quartetom zabaval celo papeia onu, pa nas ne bi mogel? Nancy iz Ljubljane ga je res kar SvprV opozarjala: Dej, nehi no! Ampak Gianni se je da. V (liv te\ev*z*iski oddaji Živa scena se je obdal z lepoticami irni!) iz vseh vetrov in kmalu se bo moral zamisliti celo Darinka Bunjevac - glas RGL-a Valovi RGL-a sežejo tudi preko meja Ljubljane, zato marsikdo pozna voditeljico Darinko Bunjevac, ki s svojim prijetnim, pomirjujočim glasom spravi v dobro voljo tudi kakšnega Gorenjca. Darinko lahko poslušate tri do štirikrat na teden, največkrat med vikendom. Darinka, poslušalci RGL-a te poznajo že kar nekaj časa. Kako se je začela tvoja radijska pot? "Moji začetki na RGL-u sežejo štiri leta nazaj, ko sem kot študentka prvega letnika novinarstva dobila priložnost, da se udeležim novinarske avdicije. In ker mi je bil med vsemi radii najljubši prav ta, sem izkoristila priložnost. Takrat so se mi na neki način uresničile sanje. Na začetku se mi je moj glas zdel grozen, toda ker vaja dela mojstra, sem se sčasoma izpopolnila pred mikrofonom. Toda še vedno ostajam kritična do sebe. Najprej sem delala kot novinarka, po enem letu pa sem začela voditi program. Sicer pa imajo vsi na RGL-u status novinarja-voditelja." V čem je po tvojem mnenju prednost radia pred ostalimi medij'9 Kdaj je odziv poslušalcev največji? "Največji odziv je ob nedeljah, takrat prebijem več časa pred telefoni kot pa v etru. Dober odziv pa je bil tudi na mojo oddajo Greatest hits, ki sem jo vodila ob torkih ponoči. Idejo zanjo sem dobila na MTV. Ljudje so bili navdušeni nad glasbo, Menim, da je največja Pa .tudj Pozna ura Jih ni prednost ta, da se z ljudmi m9^a; sy>), televizijski oddaji Ži\ SQmT!) lZ VSeH vetrov in ~ m Stojan Auer! Več v oddaji jutri na Radiu Triglav Jesenice! .e vedno vabimo pojoče slovenske druline, da se nam °£^)o na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, s pripisom za CM|T^7Sai7rrita£fa zn.a" 0e,a" vse i" ™P™™-°dda]0 Glasba ie fivli,„J vJ*, uM* „„«#, „nlrnLih nkriinh ?V!_v3 °dn0,S ?°JIaSbe In ati. Ni zadosti, da človek zna vzpostavi neposreden stik, čeprav te ljudje ne vidijo in tako ne morejo opaziti tvojih napak in spodrsljajev. Voditelj je hkrati izpostavljen in skrit, in zato se da veliko improvizirati." S tvojim imenom marsikdo poveže tudi dobro glasbo. Kak- ▼____F ,___, ■___■ ■ 1 f Kakšna mora biti po tvojem mnenju dobra radijska osebnost? "Predvsem se mi zdi pomembno, da poslušalci dobijo občutek, da si tudi ti človek. Treba je biti prijazen, se pogovarjati s poslušalci tudi izven etra. Sicer pa je treba znati delati vse in improvizir- ao Glasba je livljenje. Kol v vseh naših nagradnih akcijah, 5e splača sodelovati tudi v tej, pojoči! Pravijo, da je super, le se odločiš za ločene počitnice. Ona za s*be, on po svoje. Tudi Feliks se je šel lani po svoje, njegova n*i* 15.00 Vodeni program l5-1fV-uy-vice 16.45 Vreme 17.15 r^'j wood - oddaja o " filmu mer' Novice 19.00 Rick Dees - an TV ŠIŠKA AVSTRIJA 1 6.00 Black Beauty 6.25 Otroški program 8.30 čarovnija v vodnjaku 9.05 Duck Tales 9.40Benjamin Rožca 10.30 Speedy Gonzales, risanke 10.55 Duck Tales 11.20 Bugs Buny 11.45 Parker Levvis 12.10 Superman - Lois in CLark, ponovitov 12-55 Blossom, ponovitev 13.20 Štiri ženske in umor, angleška kriminalka 14.50 Gospoda Muller rad vandra, avstrijsko-nemška komedija 16.15 Operacija Manhattan, amenški triler 18.05 Videostrani ... Napovednik KINO iška glasbena lestvica 22.30 J3* galerija 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 6 4^ 5.30 - 8.30 Jutranji Pf°9r.a(^oe>/» Duhovna misel, svetnik o $ 8.30 Dop inf. oddaja 9.00 r r svote maše 10.00 ^0Ofn^ 12.15 Čestitke in pozdravi ^ poslušalcev 17.45 Slovence^ svetu in domovini oz. m !;Hdala oddaja 18.30 Več. inf. °" lce 19.40 Za najmlajšo P°f'^flinin 19.50 Verska oddaja IOV40 postaj 20.15 Hadio Vatikan * 2q Naši svetniški kandidati ^ Sakralna glasba 22.00 Nočni glasbeni program CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIČ amer. akciJ3,l VOJNE IGRE ob 17. uri; ameriška melodrama ČAS PEKU» D ob 19. in 21.15 uri ŽELEZAR amer. melodrama BARCEIV1 ^ 19. in 21 uri SORA ŠKOFJA LOKA ameriški «1™ vliniisk* STEZI VII ob 18 30 in 20 30 uri OBZORJE ŽELEZNIKI JjSSffij^ drama FARINELLI ob 19. uri TIGER BOHINJSKA i\! L,3rTi0 amonški film ROB BOY ob 20.30 uri RADOVLJICA NESMRTNO ZALJUBLJENA ob 18 30 in 20.30 uri Odprte strani- ^e se znajdeš (in ni prevroče) So tudi počitnice v mestu lahko zanimive Kulture je dovolj, za zabavo pa naj vsak poskrbi sam S° ljudje, ki komaj čakajo, da med počitnicami zaklenejo stanovanje ali domačo hišo. STRAN 16 &ai nekateri (po)znani Gorenjci najraje počnejo v prostih uricah in na počitnicah? STRAN 25 Najraje doma ali ob hladnem pivcu..... Čas počitnic za nekatere pomeni potovanja, selitev ob morje, v hribe ali v toplice, mnogi pa radi priznajo, da se vsaj med počitnicami želijo make več posvetiti družini, domu, pa znancem in sorodnikom. Škofjeloški večeri pod Homanovo lipo POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Vroči ienoJe mnenje, da se v poletni vhda' Vfta*^1 krajih nič ne dogaja, da jim Zna ni'kakšno mrtvilo Izjema naj bi bili Kran\l!tl lUrislični kraji (Bled, Bohinj, Plačan QPora■•■)' v katerih je naročeno in Ponudb ^°^aianie" posel, del turistične r°Zisk € ^redlca Odprtih strani to pot testih1'' ^ 5e dogaja v gorenjskih nekdarc?Se^n° V ' k' s0 blla sre^ča nih en °bčin, zdaj pa so sedeti uprav- Jesem™ '£rani> RadovlJica> škofia Loka> kaj i* ' 'rlie, Kamnik). Mi se vprašamo, P°deiel °^ ^"a^ se K(>(*' na gorenjskem Najn!*4' zlasti na južnem koncu le-tega. p°leti\dt{ !f očllfio dejstvo, da se tukaj tudi n'rnaj0 !*a' ^"Pustujejo predvsem tisti, ki Hm doZ(hU lit'lati In f)rav " so oni> ki se ^rQvih (*Va' da se poleti nič ne dogaja, ^bnorc °renicev tudi vročina ne ustavi. VsQk da! 'may° pred nl° tak re§Pekt> da se J' bil v w ' lnova krijejo. Nedavno sem bil ob morju. Nastanjen sem )Uir0 ' Sared nad Izolo. Med domačini torej, ne med turisti. Vsako znanih * •* zl)Uii'l hrup najrazličnejših, tudi Gorenjcem dobro tnešulcePripraV avU>mobilov, mopedov (vesp), traktorjev, kosilnic, v Za beton, motornih žag, itn. Do/)oldne pa ja vsa ta Kaj se kaj dogaja': PreProsto f)°t^mda ^n tii*dJe> kl 30 i° dražili, da je hrumela, so °ken na */. Prikazali so se šele proti večeru, ko so se polkna ^udi ni bU* s,ruf" sl>(,t odprla. Čez dan so bila vsa po vrsti zaprta, so se samo neutrudni škržati. Sest<*\'ljen S° domačini poniknili v senco, so se cele množice, ^redrzn0 6 lZ ^rez^evilnih primerkov vrste llomo turistuus, dan nastav^al1' somu. Jutro so preklale, nakar so se dejavno ^^Rle so ^a pn'd Zadružnim domom priredil pravi "free" leden dni pozneje so se na travniku ob Sori srečali in združili motoristi "vseh dežel", "bikerji", imenovani tudi Rolling Bones. Srečali so se čisto po človeško, med seboj in z domačini. Ti so jih na njihovem grmečem sejmišču obiskali v številu, ki da slutiti, da jim nekaj manjka. Kljub bližini sv. Martina, ki je s svojih dveh visokih stolpov gotovo dobro videl vse, kar se je dogajalo na omenjenem travniku za vodo, so si motorizirani prišleki privoščili srečevanje, ki ni bilo samo tovariško. Bilo je dobesedno telesno združevanje; neobrzdana telesa so se izvijala iz usnjenih kombinezonov in občasno prehajala ena v druga... /Delno cenzurirano./ Da se je tedaj očitno, sredi noči in vsem na očeh nečistovalo, sem zvedel od očividcev, ki jim povsem zaupam. Nakar sem v našem časopisu prebral še, da se podobne reči že lep čas dogajajo na naši starodavni in visoko nravni Dobračevi! V diskoteki Čarli in okoli nje, v nočeh ob koncu tedna. O tem pričajo pozabljene spodnjice in odvrženi kondomi, ki jih vedno znova najdevajo v najbližji okolici, celo v senu, ki ga potem uživa nedolžna živina. Največja žrtev pa je bila kobila v sosednjem hlevu, ki je predčasno žrebetila, ker je zraven nje eksplodirala "bomba". - Uboge živali, z njimi ravnajo, kot bi bile ljudje. Tako je že skrajni čas, da se teh zadev dotakne še občinski svet, ki tudi sicer zavzeto razpravlja o vseh mogočih rečeh. Sodeč po zadnjem sklepu, da poklicnega kulturnika (ki "itak nič ne dela") ne kaže več plačevati, bo za duhovne potrebe občanov zadostovala nedeljska maša, za njihovo zabavo pa gasilska veselica. Tako kot je bilo v starih zlatih časih, preden sta tudi v te odmaknjene kraje vdrla brezbožni liberalizem in "zločinski" komunizem - in jih družno odprla vsem mogočim pregreham tega sveta... Če damo šalo na stran, ostane, kar je res: premalo je ugotavljati, da se nič ne dogaja! Da bi se kaj dogajalo, je treba tudi kaj storiti. In možna sta dva načina: da sami in društveno kaj organiziramo (kot so to storili žirovski čebelarji z nedavno proslavo svoje 90-letnice, ob kateri so izdali celo knjigo!) ali pa kulturno dobrino, ki je danes največkrat tudi sama tržna, kupimo. Za kar je seveda treba po start predkomunističru (beri: kapitalistični) maniri plačati. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran IS / Kranj, 2t julija 199$ Moje mesto je lepo, a (zal) dolgočasno Statistika je res zvita in po mnenju mnogih ceh lažniva, a včasih vendar pove to, kar pravzaprav že vsi vemo. In letos je večina raziskav (tudi v naši tokratni prilogi) pokazala, da bo velik del Slovencev in tudi Gorenjcev preživel dopustniške dneve kar doma, Ne sicer ravno v dnevni sobi, v kuhinji ali na vrtu, pač pa v domačem mestu in v okolicu... ali kot bi po turistično rekli, v domačih počitniških kapacitetah. Nekateri imajo pač presuhe denarnice, da bi odšli kam dlje od doma, oziroma, spet po turistično, da bi bivali v zakupljenih turističnih kapacitetah, drugi ne potujejo zato, ker komaj čakajo, da so končno lahko malce doma, da posedijo z domačimi, da uredijo vrt, morda prepleskajo stanovanje ali preprosto počivajo..... A počitnice so navado tudi čas, ko se spomnimo na sorodnike, prijatelje, ko imamo čas, da jih povabimo na obisk ali oni povabijo nas. Skupaj lahko odidemo na piknik, na izlet, v kino, na koncert, morda v slaščičarno na sladoled In večina se pri tem moramo znajti sami. V večini mest namreč poleti življenje zamre, zaprejo se gledališča, celo kinodvorane, in ko bi se ravno radi odpravili na večerno pivce, še naša priljubljena gostilna. In tako tudi ni čudno, da večina naših tokratnih anketirancev pravi, da so njihova mesta poleti dolgočasna, in da si želijo več športnih, kulturnih in predvsem zabavnih prireditev. Tu pa se ie zastavi tisto najbolj "zoprno" vprašanje. Ali tudi sami (vsak pač po svojih močeh) kaj naredimo, da bi naše mesto vendarle imelo tisto, čemur pravimo življenje? V. Stanovnik Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik R E O R Vilma Stanovnik Ce se znajdeš (in ni prevroče) so tudi počitnice v mestu lahko zanimive Kulture je dovolj, za zabavo pa naj vsak poskrbi sam So ljudje, ki komaj čakajo, da med počitnicami zaklenejo stanovanje ali domačo hišo in odidejo čimdlje od doma, so pa tudi takšni, ki komaj čakajo, da se zleknejo v domači naslanjač, gredo na domači vrt, k sosedu ali v bližnji bife na osvežilno pijačo, zvečer pa v domače mesto na potep, na gasilsko veselico ali celo na kakšno gledališko predstavo ali koncert - V nekaterih gorenjskih mestih, naprimer v Radovljici, je zabav* za večino kar dovolj, drugod, naprimer v Tržiču ali na Jesenicah, pa se domačini in obiskovalci večinoma morajo znajti sami Dela doma je vedno dovolj. Če imaš veliko ali majhno stanovanje, če je hiša urejena ali ne, če je še veliko za postoriti. Toda včasih si človek vendarle želi ven, med ljudi, med znance in prijatelje, na zabavo. To vedo tudi tisti, ki naj bi v gorenjskih mestih poskrbeli, da bi se kaj zanimivega dogajalo tudi v teh vročih počitniških dneh, ko je čas dopustov in ko ima marsikdo več časa kot sicer. V naša mesta poleg domačinov poleti prihajajo tudi turisti, ki sicer počitnikujejo na morju, v gorah in ob jezerih. Mi pa smo pogledali in povprašali, kakšen je v teh dneh počitniški utrip v večjih gorenjskih mestih: v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, v Tržiču, v Škofji Loki in v Kamniku. Kranj je lep, a večinoma dolgočasen Čeprav je bilo mesto Kranj dolga leta bolj znano kot industrijsko mesto, pa je zadnje čase veliko zagovornikov, ki bi ga radi spremenili v kraj, zanimiv tako za turiste kot domačine. Da so želje po živahnem mestnem utripu in po urejenosti kraja že stare, pa govori podatek, da letos TD Kranj praznuje že 120-letnico. "Moram reči, da imajo turisti, ki pridejo v Kranj, tu kaj videti. Zanimivo je staro mestno jedro, kjer se bo v teh dneh odprl tudi vodnjak, ki je bil v Kranju že konec 19. stoletja, prav tako si jc vredno ogledati Mestni muzej, Prešernovo hišo, Prešernovo gledališče s starimi Plečnikovimi arkadami in spomenik Franceta Prešerna, pa grad Kieselstein, kjer so tudi različne prireditve. Na koncu Kranja je Pungert, kjer je ohranjen del starega obzidja in pa Skrlovc. Skratka, to so le glavne zanimivosti, ki jih lahko pokažemo obiskovalcem. V Kranju imamo vodiče, ki turistom mesto razkazujejo in o njem pripovedujejo v vseh svetovnih jezikih, celo rusko. Zanimanja za oglede je te dni veliko, več kot domačih pa je tujih turistov. Domačini pa radi gredo ob kanjon Kokre, ki ga vsako leto uredimo in kjer smo naredili tudi krožno pot od pošte do Prešernovega gaja. Tam bi radi v prihodnje pripravljali tudi prireditve. Načrte že imamo, vendar pa se je zataknilo pri denarju. Domačini in turisti radi hodimo tudi na Jošt in Šmarjetno goro. Naše turistično društvo vsak mesec izdaja koledar prireditev v mestu in okolici, sodelujemo pa tudi s turističnimi društvi drugih mest, tako da naše goste napotimo tudi tja, " pravi predsednica TD Kranj Ljubica Erjavec. Sicer pa Kranjčani v počitniških dneh najraje zahajajo v bazen in v kino (trenutno je odprt le Storžič). Letni kino naj bi bil v Starem Mavrju, vendar pa trenutno ni nič, saj je prostor sredi mesta in je menda to moteče za soseščino. "V Kranju imamo dosti gostinskih lokalov, slaščičarn, nekateri imajo tudi lepe vrtove. Tako naprimer ob petkih in sobotah pred gostilno Kot igra naradonozabavni duo, vendar samo do 22. ure, ker po novem odloku o obratovalnem času dlje ni dovoljeno. Mi smo prošnjo za podaljšanje obratovanja dali županu in drugim institucijam, tako da upam, da bo še pred koncem poletja to rešeno. Dejstvo je pač, da je v poletnih mesecih v mestu zanimivo šele zvečer, takrat pa se nič ne dogaja. Morda bo konec meseca mesto poživila Kranjska noč, ki jo letos organizira zasebno podjetje Knific," je tudi povedala Ljubica Erjavec. V Tržiču bo živahno šele konec avgusta Tržičani si v teh dneh najlažje najdejo zabavo na športnih terenih Tako imajo v mestu in okolici malonogometne turnirje, balinarske turnirje, lahko pa se podajo v planine. Mnogi, predvsem mladi, radi gredo na bazen ali v počitniške delavnice v domačo knjižnico. Drugih prireditev v Tržiču te dni ni veliko, le vsako soboto med 8. in 12. uro dopoldne na tržinici igrajo različne tržiške glasbene skupine, pevci in godci. "Največ zabave za domačine in obiskovalce bo v Tržiču od 25. avgusta do 8. septembra, ko bodo pri cerkvi Sv. Jožefa tako imenovane tržiške poletne prireditve, za katere imamo že okvirni program z nastopom orkestrov in gledaliških skupin. Trenutno imamo v Tržiču dve razstavi, eno v Kurnikovi hiši in eno v Paviljonu NOB. Odprt je tudi muzej, najbolj zanimivi pa so tako za domačine kot obiskovalce izleti na tako imenovane planšarije in na okoliške planine. Mnogi tudi radi posedijo v gostinskih lokalih, saj imamo v Tržiču sprejet odlok, da kljub temu, da je pravilnik ministrstva o obratovalnem času do 22. ure, lahko lokali poleti (ob našem soglasju) obratujejo do 23. ure. Tako ni problema in večina, ki dajo vlogo, dobijo soglasje. Potem pa je seveda treba upoštevati tudi stanovalce," pravi Slavka Zupan, svetovalka za turizem v Tržiču. Mladi poletno zabavo največkrat iščejo v bazenih. Na Jesenicah poleti spijo zimsko spanje Če ste doma na Jesenicah ali tja zaidete po naključju, vam bo kaj hitro jasno, da je to mesto, kjer poleti nimate veliko početi. Prireditev ni, ne kulturnih ne zabavnih, celo športne so zelo redke. Mladi se zabavajo po igriščih, največ pa jih te dni hodi na kopališče. Tisti, ki so med počitnicami ostali doma, odhajajo iz mesta, v bližnje hribe, na izletniške točke, proti Završnici, Kranjski Gori in Tamarju. Edino, ker je v mestu ostalo življenja, ga je v gostinskih lokalih, ki pa jih je v mestu kar precej. "V drugi polovici julija in v avgustu je tukaj na Jesenicah bolj "žalostno". Nekaj je sicer športnih prireditev, drugače pa je v mestu zatišje. V naši okolici delajo tri turistična društva: Planina pod Golico, Žirovnica in Jesenice in vsi skupaj uspemo pripraviti le nekaj prireditev na leto. Pomanjkanje denarja je tudi botrovalo temu, da za poletne mesece nismo izdali koledarja prireditev," pravi predsednik TD Jesenice Janez Urši*.. "Na Jesenicah je vrsta okrepčevalnic, bifejev, gostiln in večina, več kot trideset, nam je poslala vloge za podaljšanje obratu valnega časa po 22. uri. Če na obratovanje lokala ni bilo pritožb, smo dali pozitivna mnenja in večina jih je odprtih do 23. ure, nekatere tudi do 1. ure zjutraj. Za tiste, ki želijo delati do 23. ure nismo komplicirali, za tiste, ki so želeli dlje, pa smo bolj pretehtali naša soglasja, ker je gostinskih lokalov na Jesenicah res veliko," je tudi povedal Janez UrŠič. Ob jubilejih vrsta različnih prireditev Radovljica s svojo okolico jc vedno zanimiva za obiskovalce iz drugih krajev, pa tudi domačini pravijo, da lahko najdejo zabavo, Če imajo le željo in denar, da si jo poiščejo. Letos pa je v mestu še posebno veliko najrazličnejših, predvsem kulturnih prireditev, s katerimi obeležujejo 200 let od smrti Antona Tomaža Linharta, 500 let mesta Radovljica in 700 let župnije Radovljica. "Za tiste, ki se radi "kulturno rekreirajo" poteka trenutno v Radovljici tako imenovano Radolško poletje. Te prireditve so zvečine ob koncu tedna. V začetku avgusta sc bo začel 13. Festival Radovljica 95, ki bo trajal do 19. avgusta in v tem času sc bo zvrstilo osem koncertov z mednarodno udeležbo. Če je obiskovalcem in domačinom vroče, sc lahko ohladijo tako, da si gredo ogledat katero izmed kar številčnih razstav: od kiparske razstave v Šivčcvi hiši, do razstave o letalcih v radovljiški graščini, razstave ob 200-letnici smrti Antona Tomaža Linharta v avli občine, pa razstave slik Ernc Ferjanič - Fric v galeriji Avscnik v Begunjah... Poleg tega so v tem času dobro obiskani tudi muzeji, kjer so prostori prav tako prijetno Gostilniška senca je za mnoge kraj, kjer se lahko ohladijo tudi v domaČem mestu. hladni. Naj posebej izpostavim obnovljen Čebelarski muzej in Linhartovo sobo. Vrsta prireditev poteka ob 700-letnici v župni cerkvi v Radovljici. Za tiste, ki imajo radi drugačno zabavo, pa je treba poudariti, da imamo vrsto dobrih gostiln. Pri Lectarju imajo vsak četrtek zvečer tudi glasbo, ko sam gostilničar ali druge skupine igrajo za prijetno razpoloženje g0810* Poleg tega je še veliko drugih prijetnih prostorčkov, največ mladih pa je pod Grajskim dvorom pri Arx cellu, kjer je nekakšen disko. Mladi imajo veliko možnosti za šport, od tenisa, košarke, balinanja, do kopanja v prijetno nanovo urejenem bazenu, pa tudi na Savi. Veliko je možnosti za kolesarjenje, & izlete v okolico, " pravi Majda Odar, lfl zagotavlja, da se kljub poletju v Radovljicl nikomur ni treba dolgočasiti. V Škofji Loki ni bazena Večina Gorenjcev ima možnost, da se polet1 namoči v katerem od plavalnih bazenov, le v Škofji Loki in bližnji okolici bazena ni. Kef tudi Sora ni priporočljiva za kopanje, LoČa-nom ostaja, da si zberejo domačo kad ali pa se odpeljejo proti Kranju, Tržiču ali v Poljansko dolino na Hlavčje Njive. Tudi z zabavo med tednom je bolj slabo, saj prireditev v mestu in okolici ni, večina gostincev pa neusmiljeno (zaradi noveg3 zakona in visokih kazni ob morebitnem kršenju) zapira lokale ob 22. ali najkasneje ob 23. uri. Še najbolj veselo je v mestu gj petkih zvečer, ko se mladi in tudi stare)*1 občani zbirajo na Homanovem vrtu, Wr potekajo prireditve s skupnim imenom "P^ Ffomanovo lipo". "Večeri pod Homanovo lipo so se dohr° "prijeli", čeprav nam je junija nagajalo vrefnka Če sc kdo vnaprej najavi v Škofji L ' organizirajo tudi vodenje po mestu, sjc^j|,e poleti gostje radi zahajajo na tradiciona prireditve, kot bo naprimer praznik koscev Novi Osclici, Oglarski dan na Starem vrhu,-pa tudi veselic v okolici mesta jc te dni JovoJ' Mesto Kamnik dobiva novo podobo Tisti, ki imajo radi zabavo, prireditve *|| gnečo v Kamniku žc komaj čakajo na lctosnj občinski praznik, 27. julij. Nanj pa t0*?' čakajo tudi vsi drugi, saj naj bi središče me zadnje julijske dni žc imelo novo, rn( p3 spremenjeno in polepšano podobo. Tc dn> P je mesto le prava razvalina, saj jc glavna u ^ Sutna (nekdanja Kidričeva) prekopana U» ^ veliko spretnosti jc moč peš priti z enega drugi konec ulice. -3 Hotela Kamnik ie vedno nima, vendar ^ turisti vseeno sem in tja zaidejo v me Največkrat gredo v katero od dobrih g<# J veliko pa jc tudi dobrih slaščičarn, bifeje okrepčevalnic... nekatere so odprte ^°Jj deseti uri zvečer! V mestu in okolici je ■ nekaj prijetnih izletniških točk Z zgodovins spomeniki, kamor Kamničani peljejo u goste ali jih poleti obiščejo kar sami, v srC mesta pa je tudi najstarejša zasebna m^,rP3 zbirka v Sloveniji, Sadnikarjeva zbirka S>e yy je letošnja največja kamniška kulturna Pn & tev 1. mednarodni bienale Akvarela, ki p Od 11. maja, končal pa se bo 11. avgusta. ^ Mladi poleti največ hodijo na ba/c • ^ igrišča, na trim ste/o, kino pa je žal /ap. ^ ;ž zrak pa Kamničani navadno odia J ^ sve Veliko planino, k.imoi vsak dan ^ nihalka. Možnost /a sprehod jo^ ^0 Arboretumu, mnogi pa sc '>dpclJ° ali v gorenjske hrihe O OISfcISNJSiCi (.»!. l>to O) O) T- co 3 v- CM ai o. 3 Ji o C > « o. o E .2 ča c > KO O •O g CO g tO (0 ~~ a. 2 o c aj Ji O © rt E rt N rt DO O. g .31 2 v? 2c? ■g o X ^ (fl JL Jfo . 15 m o n 2 lil S) «00 S C - n -D O O. O o c 2-g w; j» . > o O o KJ KJ Kfl" 0> O ZE o o 6 p ° -S -5 B c rtza c « o. a. o ® o -D ® ro g >o £(/>:> « rt . c<3 rt .0- c o _l rt ■3 _, TJ ^ .ro, 3 o c 55 "O TJ m rt *c — > o ° > -5 ro o 5 JZD. rt nj m c > c £ 5-a n -o £ rt 5 co rt rt Jf-fi g 2 RS CL C/D D O O) N n rt 3 HO a o rt o N N rt HO © > N < Z ta LU > < O > o o < rr < z >o m O < o -J > O o < cc LU z o 03 o D I * == Z N LU c rt KJ UJ >N < Z O m O cc a. 8 IT) S T" £o j* > z Olg DI Oq CC uj O. (Ti o»o< * UJ Z2 3 Z uj W 3 * > . §.2, rt w ©, m o > > i■ $ rt -I fl §o <» C £ to o g ju E m rt .2, (0 co > E © •= «0 2 g o a •* rt 13 C O rt * E S > rt o > c rt o xi O.E 0) C _ rt W a« O) o Q c w ■ ca rt " W« o £ "C (0 —'TJ m O rt" rt" O) O) o o o "K rt rt c C C O. -3 11 io cz o CC Z lil lil io £8 D S3 2 o C rt HJ - E On C m II ^5 w .-rt o) E c o rt « o C 3 .i "i it1! £ rt ._ E o "E ■- c S-« c ž 2 £-o 2 d © o. c o o a« E © « S (0 © « tt a. 3 ©" C Ki XI O O O O to °rE ca "3 ilS z uj 5 = >S ZO^ <3S cczcc lil W T" Q ž = a <*< CC^Z « > c rt o "©" TJ C o rt O * Cl rt of O) .t: E o TJ > _ O S| o o o S © rt E O .-co ^ ii -S hj o xi o o iS o o «o •- . ._ o -c c ^ ® rt c c KJ rt TJ O jsc n c © KJ IO rt rt o rt S| rt a S.S 2 >N o -- o > rt o to rt > N O -TJ jp >1 O (0 ra E 9 ' ca o 25 rt to O TJ KJ ^ X! o i<5 © O TJ . ro KJ o c TJ © C KJ X3 O > o o E 55 rt X) rt k. o a C KJ rt C rt rt ro to - {5 O) rt .£ > c_i ^.Oro .. ro P S -o jO 5« * rt) C w © o O. > © 5 ro -c< ^ — «o 9 ro c ro ■- ro • E 2 "S ro tj > _Q C0 © C (fl — c rt &1 o a £2.8 rt .t; c C -Q . ro o cl « ns w o 2 E .9 xi KJ C E ■8^8 XI rt > O TJ > ro O. C +J =! > KO o ro . ro ^ cc — fl c ^ TJ TJ o o ro C ro g) O ■rj- O) ro c fcr N •- m ro o c K0 ©^CO KJcoCC to 5 CVJ = .s^i „ ro cn cy) i TJ ■- « O c HJ O.TJ KO ro '-n Sag o > (0 ro c ro o ■> o TJ ro cc rt c KJ XI C) rt Ž.2. — 2 o w 9r c « KJ m -° 2? O © . O) i- o a-* c © ro" .E c ^ ro tj — KJ O (0 S - "s> n ro .2. g tj f E £ tj ro ro o :=s c ro n c .c 'c ro kj ro E O o a co 2 »o m o C rt KJ UJ Q UJ O o rt o o o S "o o co O rr ro +-"" 11 .2.© N ■= (D C C HO CO O rt . u 05X1 © =L m zr *E ho &£ ro co Ji c x: 2 ro o aTU E^ °i o > TJ E O-a ro 2 o ro ■oj •4= > o o -J o Q UJ K7) 5* O -jO Cl 03 © "ro ro "2 c ro II o ro ro => si •— rt ro.S 3 O ro © .9 ČT f > -S 0 cc ^ rt " C kj Xi o O ro N c c ro ki co o o ro S66IB!HnriZ'13J3d MVH1S £1 • SVIO OSf N3HOO [ ■H v t Hi 1^1 rl mJT Mil /m JLr 1^ rm foto bobnar LJUBLJANSKA 1a 64000 Kranj Tel.: 064/ 221-112 FOTOGRAFIRAJ! IZKORISTI PRILOŽNOST! Foto Bobnar in Gorenjski glas izbirata n»ibol|so fotografi|o na temo "POLETJE" Edini pogoj za sodelovanje je, da posnameš zanimivo, vznemirljivo, nenavadno- skratka cool, cool fotograli|0 in jo v kuverti Foto Bobnar (dobiš jo pri Foto Bobnarju v Kranju ali šk. Loki) Pošlješ na naslov; Gorenjski glas, oz. Foto Bobnar, Ljubljanska 1/8,64000 Kranj. Strokovna komisija bo izbrala tri (3) najboljše fotografije, če pa Tvoja ne bo med njimi, TI bo mogoče naklonjen Žreb ,n boš izžreban za eno °d toiažilnlh nagrad. NAGRADE SO: 1. Fotoaparat NIKON 2. Fotoaparat KODAK 3« 5 barvnih filmov Kot vidli, nagrade so super! Fotografiraj, sabeleii svoj najzanimivejši motiv! N*JbolJ oditekan trenutek! Sodeluj, bodi naj!!! A GRADIVA Gregorčičeva 8, Kranj, telefon: 223 808 Za ljudi s športnim načinom življenja - izjemna priložnost! RAZPRODAJA POLETNE KONFEKCIJE od 15% do 25% CENEJE Športna oblačila priznanih blagovnih znamk: kopalke Ni^g kratke hlače P UPait majice s kratkimi rokavi WILSohB°k Us trenirke oUNLop hgxtar u" Količine so omejene! MIZUNO BELFE & BELFE MISTRAL SHINSAN FANATIC CONVERSE RUSSEL ATHLETIC Športna oblačila za poletne dni z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% ceneje! Popust velja pri takojšnjem plačilu, pri plačilu s potrošniškim posojilom ali pri plačilu s plačilno kartico. ?> MERKUR C O. C (fl J 2.3 cS lili o 1° i 3T N T3 O ro o g- 3 » CO ja < co = TJ O 3 CD 0) I S" < c CD 3 B) 3 U CD o čB o; I; č> ° 2.-o -3| II II co c f « 3 O < TJ cB 3 3 (rt 7? ro "a 52 ct c CD CD n -J co _ ^-ro lili f I"S s ČB ■D©§ © © n 0 c>§ S 3- 3 _. O CD 3 ^ Cfl C < 3 O D) H- © ca CD < 3 CD 3 3 W CD -• Cfl« 3 9 N —• O © S © N < CD Cfl < O a o < o o. 3 a z: 3 3 Cl c ca 3 (/) O 3 © < © a. cr ro 3 CD fl) CD © ro N c - o fl) C (O co _ o o O" C o S 5' (rt 7T CO © co 3 a o < (D K CL 5 (fl y XJ o 3 # S * Ć> © CL < 3. ro. < 5 - • © £ O TJ -■ l N fl) < fl) S i o ■ O- 3 CL C? co 3 (fl XJ (rt S" aH H- cfl o kj CD D" © < -i- w © "»ca 3 p o O '— CL O« B) #°£ © 3, - © a o 5' S P 3 ž N S S 3 S cv O =; M >=: 2 CD © O) C ■j © TJ 3 O O g ©a ?r 3 5' O © © 3 O 3 N N XJ © (rt a ©^ ■C'3 § M 3 TJ 31 co 3 CL O O 3 0 © © ^ 3 CD © "cu' (rt _. ^ 3 1 o "2 cA 3 © J- C ©' li fl O l N s < © a O- Cfl< 3 3 cr 5 ro c (O co 3 © TJ CD 3 č> 3 5' CD fl) < 3 CD O 3 CD © CD ^ __- © CD 3 1 I CD 3 a Z > r-O O m O o O ž m 5'»" O ro-2- © CD O". (fl xr (fl c < tj ro < 3 * SL o o © 3 ro - ■ o C 7Š CL «13 2. 3 cd o n < 2* g 2. S O. TJ pj 18°- ro (O cv © 3 0) © O-TJ -< CD Cl O N 0) o 3*2 o © c« <_ Cfl 0) 3 o - 2 3 [f %% c © o ■§ O O N & (fl fl) g. =f. o. cr ro cr' < 3^3 - 3 ?r cd _' 3 p« (U o o-ca ro w #3 o < fl) « < - -8 tt o 3 ©g 9-3 ? c> CD 3 I i ^ i- 3 "Tro • S- 3 (D TJ 3. O. 3 O (rt CD 5' 5' o tj a.° o 2; - 3 3, © © sr (rt« CD © < ro © 3 3 o © cd Crt C c o © TJ CO 3, t±. 3 ro o Cl c/) 3 r* ■ O (rt TJ li cr S. ro q) " ,3 ro a ro 0) < 3 O (fl _ r* 3 (rt O. N g: © © © « Čfl I ro 3 3 3 © c 09 3 fl> © 00 < 3 © (rt« O (fl r* TJ 2 O 2 3 O 3 J n) 3, 9 3 o 5 tu < 0) Cr o - * 5 Q« «• w © o 5" tu r> 3' Cfl *r ro (O 0) (rt < ro 2.3 2. ^ ©" ro ©N0 3. © 5- © (fl o o g i © ©. _ 333 1° 3 O © fl) (Q TJ §33 = ; N< < 3 CD © II N< cr ^3 Cr ^+ 2* ~' 3' < (fl j: c i|_ r+ fl)' © C 3 3 CL m' m' CL (rt (O © O 3, W 5- o. 3 © Z o 2 o 1.8-f " B) i X" CD C ,__ ;=r fl) c < 1 • - o CL © 5 frt. 8 < 3' CD L.. 2 w o < - 3 < ro N _ CO TJ S. g 3 • O fl) (rt 0J - < 3 CD 3 3 O © t TJ -— O 3c o a § 2. F* 3 c> 3 o (t? O. o 2. cr ro —. N< S" šr c © 2 9 3 < fl) © 3 25" tj' ji) o ro' 3 3 C TJ O 1 i-S ~ 5r cd 2. < 5« N O © _ 3 © o- CL%W c co o 3 3 < 2 CL B) © C 3 3 c C 5- N TJ M § s 2 s ■ C* CD 3 C ro| TJ 3 O ro 3 n ro n < S" E* o«,©. 3 5© »ll CD © Crt (rt PT D) O cz < < TJ CD ^. 3 - Crt (A 2/ 3 -• ro - en (rt pr'rt 0 « J oj Cfl i?. © © O © BJ'© O 2.9: < «=: 3 N O fl) © -, Cfl CL O 2.0 © ©. fl) ©' » 3 0 85 a. 45 03 B< 8 £2 C« 3"' r* < © c« c "2 "c O 3 Crt =: © 3 N 2-|3 17 cr 3 _ B) fl) 52 3 O © < (fl 3 © (rt TJ g_ O Crt (fl ro < < " trt Š < —" O. 3 2 v>' 3 o © ^ I-3 Cfl 2 S 2 ro lili C C TJ < TJ -1-1-1 fl) -■ B) J.3J, B)'"© N © N ° E g 2« 2.3 Crt 3 -- 5: * 3 C C TJ TJ O. 3 3 — B) B) — < < i 3 2 TJ O < I 3 B) 3 3 ta "g CD 3 Rcfl 3 i i i © cr § - ro 2. - ro 3 3 3 n CL co 3' I 00 3 © TJ O CL < ro © © O 2- v — 7t cr r> II i-s (O fl) O S © < 3 C> N 3 fl) « Crt (D < (O O fl) 3*2 0 o 1 © o C 3 B) 0 5" N fl) 3 f 3 § B) © « (rt Cfl 3 TJ Cl 3 (rt o 7T < 2. "2 Crt B) 1 i II 3 53 B) O o 3 O" ro O H" SiTJ TJ J S 3 3 1 3 3 © 9 g-1 j 1 fl) C fl) l. 5© N3ćT tj ro tj 8. = a C N 3 © a ■38 Sls 1 2 3 O © P&3 8 OO CD 3' c a © 3 fl) © CO *■ C TJ O *ČD TJ © X 3 © a 3 0) o) Cfl« © C - Cfl ro TJ © © (rt o i fi) CD 3 3 0 3 3 1 K K II čS O 3 ro o g 3 - o ro (2 2 3-9 o o N 3 © O Cfl« Crt TJ CL CL < ro o n CO c o 3 3 ro P i s 0) < 3 O 2- x - 3 5- © 3 © < o fl) ^ Crt -= < o © h" 3 g- 2-1 <9.ro 3 < 3 ro ^ S 9 ro cd < . ro a fll 3 — C 3 Cfl« O < * ro S 2 □ P črt ^. 5" i. i 2- — S o o 3- 3 O 5 3 C 3 ^ © C O 3 Cfl 81 £ o © o 0 < ©' |Š I © 3 CD ro © J" 3 I 11 3 B) I i 11 N Crt B) 7T «» cn 8 © < =- © 3 O (rt o I CO © -1 o N« ro 3 CD ro ~o o Crt TJ CD Cfl« C CD GORENJSKI GIjVS • 18. STRAN Petek, 21. julija 1995 (»F IffFIITF ma mniii Sli Vlili lEi ImH FlUIrl ■televiziji? Seveda. Le kdo bi ne hotel biti del največjega medijskega projekta, ki se trenutno rojeva med Alpami in Jadranom? Pro Plus, podjetje, ki so ga za produkcijo, trženje in nakup televizijskih programov ustanovili MMTV, Tele 59 in ameriško podjet|e CME, prehaja v zaključno fazo priprav za oddajanje novega programa. Potrebujemo vas! StOtllljO najboljših kreatorjev programov in novinarjev, mojstrov televizijske produkcije in tehnikov, profesionalcev trženja in oglaševanja, neizprosnih finančnikov, pravnikov in administratorjev. Skupaj bomo ustvarjali kompleksno programsko celoto, ki bo gledalcem še letos lahko ponudila kakovostno lastno produkcijo, izviren informativni program, najpopularnejše nadaljevanke, najnovejše filme, nagradne igre in svetovljanske nočne pogovore, vrhunske športne dogodke m še in še. Morda ste doslej imeli samo vizije Zdaj je končno prišel čas, da pridete do svoie televizije Zato se ne obotavl|a|te in nam čimprej pošljite svojo vizijo našega prihodnjega sodelovanja. Vsem ponujamo dinamično življenje s polnim delovnim časom za nedoločen čas in izjemno obetavne zaslužke. Delali boste lahko v Mariboru ali v Ljubljani, videlo pa se nas bo po vsej Sloveni|i. Svoj življenjepis pošljite do 31. julija 1995 na naslov Pro Plus, Stegne 21 c, 61101 Ljubljana. Lahko si mislite, da vas bomo po prvem, najširšem izbornem krogu osebno povabili na razgovor. VIDIMO SE! PROPLUS ■ lovimiiA Tii.tviiuiii* r>ODumt.it OBČINA ŠKOFJKA LOKA, ŽUPAN, objavlja OBVESTILO o sofinanciranju Investicij v kmetijsko proizvodnjo v občini škofja Loka za leto 1995. 1. Nameni in pogoji za dodelitev sredstev: 1.1. - sofinanciranje nakupa hladilnih naprav za mleko 1.2. - sofinanciranje uvajanja Sredinskih pašnikov na kmetijah 1.3. - sofinanciranje obnove travne ruše 1.4. - sofinanciranje nakupa telet za rejo 2. Na podlagi tega obvestila pa se zbirajo tudi vloge za sofinanciranje agrarnih operacij na kmetijskih površinah, na podlagi katerih bo zaprošeno za sredstva iz republiškega proračuna oz. izdelan občinski program jrejania zemljišč. 3. Za navedene namene pod točko 1. lahko kandidirajo kmetovalci ali v imenu njih kmetijsko gozdarska zadruga škofja Loka, ki izpolnjujejo s Pravilniki določene pogoje, pod točko 2 pa tisti metovalci, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o finančnih intervencijan za CRPOV' 4. Za sofinanciranje nakupa hladilnih naprav za mleko se namenijo sredstva v višini 865.000 SIT, od tega 640 000 SIT za hladilne naprave na kmetijah in 225.000 SIT za skupne hladilne naprave. 4.1. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci v občini škofja Loka, ki oddajo mleko na območju občine Škofja Loka in še nimajo hladilne naprave za mleko oz so to napravo kupili po 1. 4 1994 in zanjo še niso mogli uveljavljati občinskih sredstev. Za skupne hladilne naprave, v imenu kmetov, zaprosi kmetijska zadruga. 4.2. Dotacije k investicijam se zaprosi po sledečih kriterijih: - za kmetije v nižinskem območju (opredeljene v Agrokarti občine Škofja Loka) v višini 15 % vrednosti naprave oz. maksimalnem znesku 30.000 SIT za potopne hladilce mleka in 60.000 SIT za hladilne bazene. - za kmetije v hribovskem območju v višini 25 % vrednosti naprave oz. maksimalnem znesku 50.000 SIT za potopne hladilce mleka ter 100.000 SIT za hladilne bazene - za kmetije v višinskem območju v višini 35 % vrednosti naprave oz. maksimalnem znesku 70.000 SIT za potopne hladilce mleka ter 138.000 SIT za hladilne bazene - za skupne hladilne bazene do 25 % vrednosti naprave. 4.3. Osnovni pogoj za dodelitev dotacije k hladilnim napravam na kmetiji je minimalni stalež treh krav za potopne hladilce in petih za hladilne bazene. 4.4. Prosilci »o dolžni k vlogi predložiti sledečo dokumentacijo: - račun o nakupu hladilne naprave - dokazilo o staležu krav - izjavo, da bo napravo uporabljal 5 let oz. je ne bo odtujil brez ustrezne zamenjave 5. Za sofinanciranje čredinskih pašniko" namenijo sredstva v višini 210.000 SIT. j v 5.1. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetov^jia občini Škofja Loka, ki so na novo uredili najman) ,njjc površin za čredinsko pašo ali širijo obstoječi P za vsaj 1 ha dodatnih površin. 5.2. Sredstva so namenjena upravičencem 15.000 SIT na ha urejenega pašnika. jj* 5.3. Zahtevku je potrebno predložiti potrdilo p^SjI ko svetovalne službe, da so izpolnjeni vsi P ^e pravilnika o sofinanciranju uvajanja čredinsk«' na kmetijah in izjavo upravičenca, da bo P uporabljal najmanj 5 let. ^ne 8. Za sofinanciranje obnove degradirane ruše s preoravanjem in razpleveljanje tr'Lvn se namenijo sredstva v višini 608.000 SIT. . v 6.1. Za sredstva lahko zaprosijo vsi krnetoVtravno občini Škofja Loka, ki so obnovili degradirano j ^ rušo po navodilih kmetijske svetovalne slu zu. $ ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo v taki m ustvarjajo tržne presežke >.e s 6.2. Regres znaša za - obnovo travne )e. preoravanjem in setvijo 28.000 SIT na ha in .jne. veljanje travne ruše 14.000 SIT ha urejene pov ^ 6.3. Zahtevku je potrebno predložiti potrdi'0 tijske svetovalne službe, da so izpolnjen' v pravilnika o sofinanciranju obnove travne ru ^Q 7. Za regresiranje nakupa telet za nadaljnj se namenijo sredstva v višini 950.000 5M• |Cjv 7.1. Za sredstva nakupa telet zaprosijo kmem0 rej0 občini Škofja Loka, ki so kupili teleta za nacian 1 ^ ^ in Mercator - Mesoizdelki Škofja Loka za te'« na območju občine škofja Loka. *nofla'8 7.2. Regres znaša 10.000 SIT na glavo. Moz jn tt uveljaviti za največ 20 % staleža goveje zrvi teleta, ki ne presegajo teže 280 kg. aodb° £ 7.3. Zahtevku je potrebno predložiti P^fUgo aJ nadaljnji reji telet sklenjeni s kmetijsko z vfl)e Loka, račun o nakupu telet In izjavo o stam* živine. pro*' 8. Zahtevke s predpisano aokurt^n^cHoP^^i {kmetovalci ali kmetijsko gozdaiska u delijo do konca leta 1995 oz. do porao opredeljene v proračunu občine za a°locwcJj ^tiP 10 Vloge za sofinanciranje agrarnih opera ^0roV m«,iii«Wn ^vBtovalno službo, ^ 1995: prosilci, na kmetijsko svetovalno predmestje 21, Škofja Loka, do 15. a- preamesije grem naJ" "Bri v kino ali na h(}er?ne" na kavo, starejšo p0x:f Pa navadno med fen T*"" Peliem na ba" bom pa se odločimo, da j^"10 zvečer kje posedeli, 0lemaže, h Gorjancu. Ka- dar me obiščejo prijatelji od kod dlje, če pridejo k meni poslovni partnerji, pa mislim, da je Kranj s svojimi znamenitostmi dovolj zanimivo mesto, da si ga vsi radi ogledajo in takrat jih peljem v center mesta. Vendar, ko se odločamo za zabavo, za gostilne, navadno gremo iz Kranja. Najbližje je v Šenčurju, pri Ančki ali v Hote-mažah. Sicer pa vroče dneve najraje preživljam doma, na vrtu, kjer imamo majhen bazenček, da se pohladimo. Ravno te dni pa odhajamo na počitnice na Hvar." no it1?3111 reči> da bom v*či-ju no tnic Preživel pri iskanem u !? ne na spustu. Če val *aJ.aoma, bi rad prebar-jam ž8raJ°' na kar se pripravl-pa x naJmanj dve leti. Sicer *aha,,e lrnam čas> najraje j^jarn na okoliške planine, So„ do Iahko doscglj,ve. To K "aPnmer Kofce in planina Pole" 1Ca nZe|° Pf,ietno Je kjeT • Dovžanovi soteski, Za ob Bistrici zanesljivo drjjp hJ st°pinj hladnje kot , .80d. (*v se odlocam za Hel : ^stilno, je to Smuk v Jah> kjer je moč igrati tudi tenis in streljati z lokom. Sicer pa po lokalih ne hodim veliko in jih tudi ne poznam. Ko bi se odločal, kaj pokazati prijateljem, ki si želijo ogledati Tržič, bi se gotovo odločil za obisk muzeja, kjer dobiš celostno podobo kraja. Kajti Tržič, kjub temu da je majhen, je zelo bogat in mnogi tega ne vedo. Razveseljivo pa je, da je poleti tudi nekaj zabave za otroke, ki imajo v knjižnici počitniške dejavnosti. Žal pa je, vsaj ob konicah, bazen premajhen za vse, ki bi se radi ohladili." bili nŽen° in otrokoma smo K t? P0Čitnicah v Čcrvar-Začeij Pt0ncdclick pa so se d°Pusta?Tgi in Prvega Ni ča J konec & imam °nti dSoam'mat" veliko post-Pa Srnoma' k° je prevroče, yrtu i" Z °trokl najraje na T lgrata v ba- •žletc D gremo ,ud> na iom nr°l1 Tamarju, s Bi- Vvi^/^^d ravno pred oi|u S sor naJraje "1 P?iat«lji gremo na in Val vaj na obetov vikend Rovte nad Javornikom ali pa na Stari vrh, kjer ima vikend tast. Tam navadno pečemo na žaru. Če pa sem na Jesenicah, najraje gremo kaj pojest v Vcnezio ali pa greva z ženo na pizzo v Kranjsko Goro. Gostinskih lokalov na Jesenicah je dosti, vendar pa jih zadnje čase zgodaj zapirajo. To pa je škoda, saj se šele ob devetih, desetih, toliko shla-di, da je prijetno posedeti na terasah." "V zadnjem času ne utegnem velikokrat priti domov v Škofjo Loko. Ko pa pridem, pa navadno grem z desetmesečno hčerko in soprogo na sprehod proti Kamnitniku, kjer je sedaj, ko ni več vojske in ograj, prav prijetno. Lep sprehod je tudi proti Stenu, proti Škofjeloškemu gradu ali Kranjclju. Škofja Loka sicer "trpi" za pomanjkanjem življenja, vendar pa je prijetnih lokalov, kjer je moč popiti kozarec piva ali vina kar nekaj. Lepo je na vrtu pri Homanu, na vrtu Freising na gradu, skratka, človeka ni sram povabiti prijateljev v Škofjo Loko. Sicer pa je moj julijski de-lovnik kar natrpan, tako da prostega časa praktično nimam. Upam, da bo avgust po svetu miren, in da bom lahko šel za teden ali dva na jadranje po Jadranskem morju. Sicer pa bom vsaj nekaj prostih dni preživel v hribih, morda v dolini Soče, rad pa grem tudi proti Jezerskemu, v Logarsko dolino ali po loških hribih, ki pa jih že dobro poznam." Mateja Reba - Hieng, pisateljica in novinarka iz Kamnika: "Časa za prave počitnice imam res malo, saj za mesec september pripravljam izid dveh novih knjig za otroke, vendar pa skoraj vsak dan najdem kakšno prosto urico tudi zase. Takrat greva s soprogom Primožem najraje na sprehod v stari del Kamnika. V Kamniku in okolici je vedno kaj zanimivega, ob vročih dneh rada greva do Kamiške Bistrice, do bazena, ali na pivo. Dobro Ravbarje-vo pivo točijo ob obvoznici Ciril (i tobačni k, trener plavalcev iz Radovljice: "V zadnjem času sem marsikdaj ves dan in še več na bazenu, kjer imamo s plavalci treninge, poleg tega pa urejamo okolico bazena. Veliko je priprav in tekmovanj, tako da je prostih uric zares zelo malo, čas za pravi dopust pa bom imel šele septembra. Če pa vendarle najdem čas za prijatelje in družino, pa moram reči, da je v Radovljici veliko lepega in zanimive- pri Krokodilu, s prijatelji radi gremo na kmetijo odprtih vrat Pr'Sovd, kjer so zelo prijazni in imajo domače jedi. Žal poleti v Kamniku ni kina, so pa koncerti in tudi tja kdaj zaideva. Prav tako je v Kamniku in okolici velika ponudba različnih gasilskih veselic, ki znajo biti prav zanimive. Če pa je časa več kot le urico ali dve, greva kam na izlet, najraje proti Gorenjski ali vsaj do Zbiljs-kega jezera. " ga. Goste radi peljemo v čebelarski muzej, v stari del mesta, na kakšno zanimivo razgledno točko ob Savo. V starem delu mesta je tudi veliko gostiln, kjer se da kaj dobrega pojesti, naprimer pri Lectarju, pri Kunstlju,... Vendar pa priznam, da ob prostih vikendih, ki pa jih je na leto zelo malo, najraje ostanem doma, počivam, sem pač z družino." LdASO\£A GORJEtNJSKA RAZISKAVA PMMMNMM torek Zavrte}} 1 l>r(,fivčerajšnjim, v sredo, srno Števil^ 1 naključno izbranih telefonskih P^dvsJ0 ^orenJskem, Ker so bila vprašanja Stn° ižh °i f,olctru'm utripu v gorenjskih mestih, Od pov *?Mrt "mestne- telefonske Številke. °dgbv H'tun k sodelovanju jih je 34 zavrnilo ^Oren/l! na vPrašanja o odnosu Gorenjk in utt'Pa /' Počitnikovanja oziroma poletnega ^°'e'i/v£ 7 V/' (i" l'"nUllht' razvedrila in zabave v ^eKa Ki nu'u>h Tokrat so anketarji Gorenjs- ^d0v,"'u' hneli izrazito smolo s sogovorniki v Ho;, J od ju Rodovijičank in Radovljica-s°iiel„. Sm° J'h poklicali, so prav vsi zavrnili Od h' y V°r' na tokratna vprašanja so v pregled ***'«Wfl° v^U(<'' tudi i*tj, i '""*'" '""i v odstotke, zaradi boljše ^osti izidov ankete. Krepka večina Gorenjk in Gorenjcev /65,1 odstotka/ je v Glasovi anketi menila, da je njihovo mesto dolgočasno. Le slaba dvajsetina (4,8 odstotka) namreč v mestu ne išče razvedrila in zabave, m zgolj slaba četrtina vseh sodelujočih v anketi (23,8 odstotka) meni, da je v njihovem mestu - m bričas v drugih gorenjskih mestih tudi! - dovolj raznovrstnega razvedrila in zabave. Zato se z odgovori na to vprašanje povezujejo mnenja anketiranih Gorenjk in Gorenjcev o popestritvi poletnega utripa v njihovem mestu. Velika večina (87,3 odstotka) predlaga večjo ponudbo zabavnih, turističnih, športnih in kulturnih prireditev, za daljši obratovalni čas gostinskih lokalov v mestu se ogrevata le dva od sodelujočih v anketi. Dobra desetina tokrat sodelujočih Gorenjk in Gorenjcev pa meni, da je [>oletni utrip v njihovem mestu ie zdaj dovolj pester - vendar pa nismo dobili niti enega odgovora, da je vsega razvedrila in zabave te zdaj preveč in da naj bo v mestu več miru. Boste letošnje poletne počitnice preživeli doma aH na dopustu v drugem kraju v Sloveniji oz. v tujini? ■ doma 52 41,3% ■ drugje v Sloveniji 42 33,3% ■ v tujini 28 22,2% ■ še ne vem, ne želim odgovoriti 4 3,2% Menite, da Je v gorenjskih mestih (Kranj, Škofja Loka, Kamnik, Radovljica, Tržič, Jesenice...) v času poletnih počitnic dovolj razvedrila In zabave? ■ moje mesto je dolgočasno 82 65,1% ■ raznovrstnega razvedrila in zabave je v mojem mestu dovolj 30 233% ■ razvedrila in zabave v mestu ne iščem q 4.8% ■ ne vem, ne želim odgovoriti 8 6^3% Kako bi popestrili poletni utrip v našem kraju? m z večjo ponudbo zabavnih, turističnih, športnih in kulturnih prireditev 110 87 3% ■ z daljšim obratovalnim časom gostinskih lokalov v mestu p 16% ■ poletni utrip v mojem mestu je že dovolj pester do prišle še kako prav. Vika Grobovšek izdala * "»jih izvirnih besed'1 * mladinske gledališke P\( dstave, kot mentorice šo»* i dramske skupine RagV L\ tudi poskrbela za upriz°rlL - s tem pa zagotovila odl'c ^ podlago za dejavnost mla» gledališčnikov (ne le na O* enjskem) in za gledan5* vzgojo novih generacil A Ji 2/ KLEMEN GRAŠlC izboru obiskovalcev najpO'J gorenjski harmonikar na 1 nijskem srečanju frajton™ v Besnici in dobitnik *'j tega prstana", sicer pa *Vu kranjske Srednje tkono^' šole, doma s Tenetiš (&jf*M nadaljuje 70-lemo d™JLv tradicijo igranja nafrajt0 u teo, iz katere vesele zv^ izvabljata tudi njegov* in ded); Klemenu Je po'"^ dodamo vroče, kajti v *T\U ni noši skupaj s kolegi'F \t po veselicah in *krpJ,elt)t dobro gorenjsko razpol^.ng /a GORENJ KO oz EN J ( A MESECA J"" i 1995 lahko glasujete dan^ petek, 21. julija, v konta* ^ oddajah Radia Kranj, ^0 Triglav Jesenice, Radia r in Radia Žiri; ali na *f.%0' cah na naš naslov: 1 .fJ NISTVO GORENJSK^ G L ASA. «4 000 K tam ■ glasovalci vsak /ulip*1 jUtf valni teden izirebamo ico za nagrade V vr {f 1 000 tolarjev in pr'fn (Uusovo majico. J^NEDELJEK, 24. JULIJA ISgoS angleščine, prosim ! *0 2a ti!;ošk' Program: Intermez- io|| kLovne nani2anka Power. ameriška , nar^P 2nanJe za znanje, učite se z Ml 25 c I ^ Snubitvene zadrege, škotski 16.00 i in? Pogled, ponovitev vine- |;metnišk' večer - Mojstro-Dunai Unsthistoriches Museum, ■ nanizan an9'eška dokumentarna 16 5n i^SS 50rja duha 18.00 TvVr dan- broška 18.15 Pr *0V6dni taCek: Vr6Ča ^tkovnl^ -e Priljubljenih pravljic, 18,35P»i!9nca 19.0S S er,evi- nemška serija 19.1» 5 S?nka l9-30 TV San'e 3 x 3 19.56 4« dnevnik 2, Vreme iS fer nanizanJranski učinki, kanadska ^■00 -r?evi2'Jska konferenca ^ŠpodrtneVnik'Vreme Ž*j Sova ka Seinfeld, amerišKa nanizan-22.50 ra ^nka an9ster, ameriška nani- 13 4^^^^**HHHH K15 ijjp 14.00 Zrcalo tedna «ere fra Kladl sveta: Dolina Ve-15.40 r"Coski Pustolovski kviz dokum« . r,ca živali- angleška Sova- o.nUrna oddaja 16.25 Access osti mesteca Lake 18.05Hr ameriška nadaljevanka negionaini studio Maribor ^ 45 p°novit«w°ti°Vni P°slovni utrip, fetetko- — eča 19'15 Pred Svet na P v nogometu 20.05 h ,2aslonu 20.55 Odmevi, *Us c. an9leške nadaljevanke Wei?tudio City 23 00 Brane ^ izza odra 10.00 p roci|a 8.00 Dobro jutro 9rarn ii,rocila 10.05 Šolski pro-!8vanka Bertina dnjžba, nadal-)2°° Poročila 12.15 '*ka hlL 2-45 -4 otroka, amer-Srna r,°Kristicna serija 13.10 anka id AA0r'a' ameriška nani-f°jenja w Največji zločini in '^na mL?0- stoletju, dokumen-rP,°novitew,a 14-25 pr'knt primer, f19 l5Lamerisko-italijanskega Ifstiva) Mednarodni folklorni ?>nes 17 nr,°M?u 16-30 Hrvaška P 30 Sar? U~'mo se o Hrvaški ^'JevanLt barbara, ameriška 25°Dnu? 18-15 Kol° sreče l*-*> Dn^mentarna oddaja l\»lffnT,,kka0-10 lz dramsk«" ri30 ^aška nPtičk' 2aP°J°i° ffi?Uvt ?,Ka 'n svet 22.20 TV ra^US 23 20 Dubrovnišk, 10 Sanie h? ' posnetek koncerta brez rr1Qja 1e45 , ■■■«MKHBB Dnn koledar 1655 ciik. nfl Sfe •merlkSaerl!aH1?-30 E 2n«5 Risi.nL nadaljevanka Sl8MSShvkS 1930 Dnevnik ^ft8^' hljmoristič- ^'avpjj^^aga SElJSgS 1^ Spot tedna 10.05 A shop ^1 Rk *"ut svetlobe, ponovitev iitiv , ametne vrtnice 11.50 Po-^2.15 A shop 12.25 Spot CtV2-30 Video strani 17.40 Hk'^na 17-45 A shop 17.55 ^(*T?a videoglava 18.45 A shop Uit. rwr,e 19-05 Risanka 19.10 Q«,;vetlobe 20.00 Alica v čudežni Vj?"' Olasbena oddaja 20.30 Vtfc,3 ,ekarna 21.00 Vreme ^\%*i 0,e,le v školjki, slovenski i io"36 Obalna straža, ponovi-1 ^vT-^a ameriške nanizanke °P°t tedna 23.25 A shop Ot??, Korak C*ki pjj*« korakom 6.30 VCala 94s m 9 00 Um°r. i« B?J»kt wacGyvW 10.35 C.^-16 rV EnterPr'se. pono-^ev amDBIaci'a Manhattan. "mensKega filma 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 MacGvver 17.15 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Prijetna trojica 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Trije amigosi, ameriška komedija 22.00 Nesreča letala KAL 007, kanadsko-ameriški film 23.15 Čas v sliki 23.20 Rio Lcbo, ameriški vestem 1.10 Strašno prijazna družina 1.35 Schiejok vsak dan Z35 Dobrodošli v Avstriji 4.25 Prijateljice, italijanski film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Gospod Muller na potepu, ponovitev komedije 11.35 Raji živali 11.55 Vreme 12.05 Poroka v črno-belem 12.55 Nekoč13.00 Čas v sliki 13.10 Belizer, 4. del 13.55 Orientacija, ponovitev 14.25 Doktor Trapper John, serija 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v siiki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Vaški zdravnik 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.30 Mojster klavirja 0.00 Colete, nemško-francosko-ameriški film 1.35 Pogledi od strani 1.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 POROČILA: OBJEKTIV GORENJSKE 20 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Športni klubi in tekmovanja: 20. mednarodni teden skokov na Gorenji Savi 20.55 EPP blok 3 21.00 Kolesarska dirka za veliko nagrado Loke 94 22.15 3. evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu 22.40 Poročila - objektiv Gorenjske 20 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Nagradno žrebanje Pr'Štefan v Selcih LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.40 EPP blok 20.45 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.15 FILM, izbor iz sat programov ... Videostrani MMTV/TELE59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 18.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 15.30 GEO, ponovitev 7. dela 16.00 St. Elsewhere, ponovitev 17.00 Water engine, film 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Capital Citv. serija 21.00 Živa scena, glasbena oddaja 22.45 Prebivališče zmajev, drama 0.15 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 19.55 Videostrani 20.00 Napovednik R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio Šenčur 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program - z Robertom Bauma-nom in Zvonetom Tomacem R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Delovni teden bomo začeli z KINO oddajo Storite nekaj zase. Ob 15.30 bomo Spremljali in komentirali, ob tem pa seveda pogledali vremenske in cestne razmere. Kasneje se vam olahko uresniči kakšna glasbena želja, mi pa bomo poizvedeli, kaj se je novega dogodilo pretekli teden na številki 92. Seveda ne bo manjkala osrednja ponedeljkova oddaja Tržiški hit. če boste sodelovali pri oblikovanu lestvice, ste v igri tudi za nagrade! Za konec vam obljubljamo še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 ■Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Iz Tavčarjeve knjigarne 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE. 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program 20.05 TVS 1 STRANSKI UČINKI Kanadska nanizanka Joe/ ima raka. Se preden umre, otrokom pove, de noče, da bi ga umetno ohranjali ph življenju. Ko pa Joel pade v komo, v bolnišnici nihče ne ve za njegovo željo in ga priključijo na umetna pljuča VVando spet kličejo na upravo, ker klinika nima dovolj dobička. Eden od krivcev je tudi dr. Chen, ki nima dovoli stalnih pacientov. Najprej ga na zagovor pokliče Wanda, potem pa mora še k direktorju bolnišnice. CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIĆ amer akcijski film VOJNE IGRE ob 19 uri; ameriška melodrama CAS DEKLISTVA ob 21 uri ŽELEZAR ameriška melodrama BARCELONA ob 19. in 21 TVS 1 9.15 Otroški program: Sezamova ulica, ameiška nanizanka 10.15 Škrlatni jegličm angleški film 12.30 Svetovni posiovni utrip, ameriška poslovna oddaja, 3. del 13.00 Poročila 13.05 Pred začetkom DP v nogometu, ponovitev 15.10 Ponovitev 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Arabela se vrača: češka nadaljevanka 18.40 Fallerjevi, nemška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadaljevanka 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.15 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 Skrajnosti, angleška nadaljevanka 23.20 Gangster, ameriška nanizanka TVS 2 14.25 Malo angleščine, prosim 14.15 National geographic, ameriška dokumentarna serija 15.40 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 16.40 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 Dva tedna, da rešimo zemljo, ameriška dokumentarna oddaja 20.55 Roka ročka - MTV unplugged: Annie Lenox 21.45 J. Clair - L. Bassers: Počitnice brez vrnitve, brazilska drama 22.35 Svet poroča HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ko se vnamejo srca, ameriška humoristična serija 13.30 Severna obzorja 14.00 Največji zločini in sojenja v 20. stoletju, dokumentarna serija 14.50 Botanični vrt 14.55 Deblo spora, ponovitev francoskega barvnega filma 16.30 Hrvaška danes 17.00 Družinski magazin 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.50 Besede, besede, besede 19.30 Dnevnik 20.15 Pelješki kontrasti, dokumentarna oddaja 21.00 Tv parlament 22.50 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.20 Sanje brez meja HTV 2 17.30 TV koledar 17.40 Slika na sliko, ponovitev 18.25 Vrtiljak, južnoafriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 21.40 Skrivna orožja, dokumentarna serija 22.10 Stranski učinki, ameriška nanizanka 23.00 Poročilo s hrvaškega filmskega festivala v Puli KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Alica v glasbeni deželi, ponovitev 11.35 A shop 11.45 Spot tedna 11.50 Videostrani 16.35 Spot tedna 16.40 A shop 16.45 Poletje v školjki, ponovitev slovenskega filma 18.15 Generacija transfor-merjev 18.45 A shop 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo 20.30 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.55 Računalniška kronika 22.25 Dežurna lekarna, španska nanizanka 22.55 Spot tedna 23.00 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Zlata dekleta, ponovitev 6.30 Otroški program 9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.45 Macgv-ver 10.35 Vesoljska ladja Enter prise, ponovitev 11.30 Trije amigosi, ponovitev filma 13.00 Otroški program 13.25 Mila Superstar 13.50 Smrkci 14.15 Am, dam, des 14.35 Sanjski kamen 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 MacGvver 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Prijetna trojica 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Atlantik 21.10 Komisar Rex 21.55 Nemški turisti, 1. de! 23.25 Čas v sliki 23.30 Lovec na podgane, britanski dilm 1.10 Strašno prijazna družina 1.35 Schiejok, ponovitev 2.35 Dobrodošči v Avstriji, ponovitev 4.35 Kartaški suženj Revak, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videoteka 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Štiri ženske in umor, ponovitev filma 11.35 Noe-tova barka 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v siiki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Akti X, Večna mladost 21.10 Reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.00 Rooster, plesni film 23.30 Velasquez Little Museum, plesni fiim 0.20 Strange Fish, plesni video 1.30 Pogledi od strani 1.35 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani... Poskusni direktni prenosi: Tenis turnir Satelit Slovenija 1 - Kranj 95 (v živo) 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OTROŠKI PROGAM: Štirje fantje muzikantje 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 UTRIP KRANJA 20.30 Izbor: Odštek 20.55 EPP blok - 3 21.00 Film: Divja orhideja, drama 22.30 !z sveta giasbe: Miran Zadnik 23.10 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Utrinki s Čipkarskega dne v Žeieznikih20.00 Športna oddaja LOKATV 2a.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 ŠKOFJELOŠKI KULTURNI UTRIP 20.40 EPP blok 20.45 Športni pregled dogodkov, 21.15 Nedeljska reportaža - Naše zvezde: Judita Zidar... Videostrani M MTV/TELE59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.00 Santa Barbara, ponovitev 14.00 Prebivališče zmajev, drama 15.30 Vesela nedelja, ponovitev 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Glasbeni spoti 20 00 Max Headroom, serija 20.30 Neat & Tidy, serija 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Avtodrom MMTV, oddaja o avto-moto športu 22.05 Beda, film 23.35 Edward & Mrs. Simpson, ponovitev 0.35 Čudežna trava: Bambus kot gradbeni material, dokumentarna oddaja 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 19.55 Videostrani 20.00 Napovednik TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - ... Prenos 7. seje občinskega sveta občine Medvode R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Romarske cerkve na Gorenjskem 10.20 Romarske cerkve na Gorenjskem 10.40 Informacije o zaposlovanju 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi KINO RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. Torek bo tudi tokrat obarvan predvsem z zimzelenimi melodijami, ob njih pa bomo govorili o tržiški preteklosti. Za ljubitelje avtomobilizma pripravljamo oddajo Na štirih kolesih ob 14.30. Obvestilom ob 16.10 sledijo poročila radia Deutsche VVelie, nato pa sprostitev ob glasbeni lestvici Air plac Slovenija. S 15. lekcijo English One se bomo učili govoriti v anglešklem jeziku. Program se bo končal z oddajo o športu, ki jo povezuje dobra glasba. Prisluhnite nam! R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive R TRŽIČ slike 14.00 Melodija tedna (Popoldan z Bracom Korenom) 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpod Triglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviz-koteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za coun-try 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Ra Slovenija 16.30 Sindikat 17.30 Poletno torkovo popoldne 19.30 Odpoved programa RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105.1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasj< radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Bančne informacije Nove LB 17.15 Novice 19.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 No vice 19.25 Vreme 20.00 Labinnt znanja 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Po novitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb ured. predstavlja... 12.05 Pono vitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna ml. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušale* 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sonć na pesem 22.00 - 5.30 Nočrv glasbeni program CENTER Zaradi prenovo kino zaort! STORŽIČ amer akcijski film VOJNE IGRE ob 19. uri; ameriška melodrama ČAS DEKLISTVA ob 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! 'SORA ŠKOFJA LOKA avstralska romantična komedija MURIEL fiE POROČI ob 20 30 uri TIGEP BOHINJSKA BISTRICA amerišu film ČAS DEKLISTVA ot ' ti GORENJSKI GLAS • 28. STRAN NAGRADNA KRIŽANKA, OGLASI ISKRA TEL Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj Ljubljanska c. 24/a 64000 Kranj razpisuje prosta dela in naloge STROKOVNEGA SODELAVCA v prodajnem področju za izvedbo poslov na ruskem tržišču Delo obsega celoten proces od izdelave ponudbe do sklenitve pogodbe in nadzora nad izvedbo pogodbe. Od kandidata pričakujemo aktivno znanje ruskega jezika, visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri (lahko pripravnik) in poznavanje dela z računalnikom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Nudimo stimulativno plačo odvisno od rezultatov dela. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo pisno ponudbo v roku 8 dni na naslov: ISKRATEL, d.o.o., Ljubljanska c. 24/a, 64000 Kranj, kadrovski sektor. Dodatne informacije lahko dobite pri g. Vitjanu Kovači-ču, telefon 064/273-185. do nedelje, 23. 7.1995 Športna tekmovanja v kegljanju, balinanju, tenisu in nogometu -za "Zlato čipko" Slikarska razstava likovnikov iz Železnikov v Kulturnem domu v Železnikih Danes (petek, 21. 7.) ob 16. uri: Otroški "živ-žav" pred plavžem v Železnikih ob 20. uri: Nastop domačih ročk skupin" na igrišču v Dašnici ob 21. uri: Večer podoknic v "Egrovem vrtu" na Racovniku Jutri (sobota. 22. 7.): ob 15. uri: Nogometno popoldne na igrišču v "Njivci" ob 19.30 uri: Otvoritev razstave čipk s kulturnim programom v galeriji Muzeja, od 20.15 do 20.45 ure: Nastop Pihalne godbe Alples od 20.45 do 21.15 ure: Predstavitev starih običajev ob 21.15 uri: Zabavna prireditev z ansamblom "AVIA BAND" na prireditvenem prostoru ob plavžu. Pojutrišnjem (nedelja, 23. 7.) od 9. do 20. ure: Prodajna razstava čipk v galeriji Muzeja, od 14. do 17. ure: Predstavitev starih domačih obrti na dvorišču Muzeja, od 14.30 do 16. ure: Kulturni program od 15, do 15.30 ure: Tekmovanje klekljane vseh starosti na prireditvenem prostoru, ob 16.30. uri: Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ter priznanj klekljaricam in športnikom ob 17. uri: Zabavna prireditev z ansamblom "PTUJSKIH 5" Pojutrišnjem, v nedeljo, od 13. do 18. ure, bo odprt tudi Muzej. Prodajna razstava čipk v galeriji Muzeja bo odprta do 29. julija, vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnine na razstavah in zabavnih prireditvah ne bo. Vljudno vabljenil Organizatorja prireditve Turistično društvo Žlezniki - MKD Železniki Julij, 1995 Avtoradio za Filipa (ml.) V Glasuvem bobnu za Irebanjc je bilo včeraj ob 8. uri 1128 kuponov z rešitvami kritanke podjetja VIKTORIJA, d.o.o., Kranj, Skalica 1, objavljene v Gorenjskem glasu 7. julija. Vse prispele rešitve so bile pravilne - nagradno geslo, ki ste ga sestavili iz črk z oštevilčenih polj, je bilo: PO OPEL IN FORD V VIKTORIJO KRANJ (kajti podjetje Viktorija je pooblaščeni prodajalec vozil Opel in Ford). Izžrebanci; l. Filip DEMŠAR, mi, Rudno 37, Zeleznik (prejme avtoradio, darilo Viktorije); 2. Majda OBER-STAR, Frankovo naselje 181, Škofja Loka (prejme anteno in zvočnike za avtoradio, darilo Viktorije); 3. Marjan ROOSS, VI. Rudija Papeia 32, Kranj (prejme garnituro preprog za avlo, darilo Viktorije); 4. - 8. nagrade v vrednosti 1.000 SIT: Marko ZALETEL, Hladnikova 20, Krile; Irena ŠINKOVEC, Kremenk 1, Poljane; Vika 1 EN DUKA, A. Travna 19, Jesenice; Tatjana PFEIFER, Vopovlje 28, Cerklje in Matjat MERLJAK, Oldhamska I, Kranj. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Ljubljana, Štefanova 5 Literarna dejavnost RAZPIS za XVII. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Republiki Sloveniji Pogoji za udeležbo so: Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige, in to s proznimi ali dramskimi deli (do 10 strani) ter pesmimi (do 10) v vseh jezikih narodov in narodnosti (razen slovenskega), ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Dela morajo biti napisana s pisalni strojem in poslana v treh izvodih. Dela morajo podpisati oz. poslati po geslom. Hkrati z literarnimi deli morajo avtorji poslati v posebni zaprti kuverti še naslednje podatke: ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, izobrazba, poklic, narodnost, delovna organizacija, v kateri so zaposleni ali šola, ki jo obiskujejo. Žirija bo vsa literarna dela prebrala in najboljša izbrala za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebni publikaciji. Literarna dela je treba poslati do 15. septembra 1995 na naslov: Zveza kulturnih organizaciji Slovenije (za 17. srečanje literatov drugih narodov), Štefanova 5, 61000 Ljubljana. Številka: 09-8/1 Datum: 11. 7.1995 Odbor za literarno dejavnost ZAVOD ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE DELAVSKA UNIVERZA TRŽIČ vabi v šol. letu 1995/96 k vpisu v naslednje izobraževalne programe: - POSLOVNI SEKRETAR verificiran 450-urni program za absolvente srednjih šol - USPOSABLJANJE ZA VODENJE POSLOVANJA V MANJŠIH PODJETJIH verificiran 410-urni program za absolvente srednjih Sol - DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO ZA PODJETNIKA POSAMEZNIKA 32 ur - TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV 70 ur praktičnega in teoretičnega pouka - USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST ZA BREZPOSELNE 120 ur - TEČAJI TUJIH JEZIKOV (nemščina in angleščina za odrasle in otroke, slovenščina za Neslovence) - ŠIVILJSKI TEČAJ 60 ur - BARVANJE NA STEKLO 30 ur Informacije o (programih dobite na telef. številki 52-155« osebno pri g. Hedi Sivic na Delavski univerzi, Šolska ulic* Tržič. Nagradna križanka z unikatnimi čipkah Tokrat smo nagradno kri zanko pripravili v sodelovanju s TURISTIČNIM DRUŠTVOM ŽELEZNIKI, ki je organizator tradicionalnega ČIPKARSKEGA DNEVA V ŽELEZNIKIH. Letošnji ie-leznikarski čipkarski praznik je ie triintridesetič, začel se je v ponedeljek s športnimi tekmovanji, včeraj (v četrtek, 20. julija) je bila odprta slikarska razstava likovnikov iz Železnikov, danes (petek, 21. julija) je pred plavžem otroški "ŽIV - ŽAV", na igrišču v Dašnici bo zvečer nastop domačih ročk skupin in v "Egrovem vrtu" na Racovni- ku večer podoknic. Veliko prireditev bo tudi jutri in pojutrišnjem: jutri zvečer predstavitev starih običajev, pojutrišnjem popoldan tekmovanje kliekljaric V galeriji Muzeja bo do prihodnje sobote, 29. julija, odprta prodajna razstava čipk. Vaše rešitve nagradne kri-lanke (na kuponu iz križanke, poslanem na dopisnici) sprejemamo do vključno četrtka, 3. avgusta. Rešitev je sestavljena iz črk z oštevilčenih polj. Dopisnice pošljite na GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj ali kupon z rešitvijo nalepite na primeren karton in ga brez znamke oddate v turističnih društvih Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Glasov nabiralnik v avli Zoisova 1 v Kranju. Rešitev lahko oddate tudi v pisarni Turističnega društva Železniki. TURISTIČNO DRUŠTVO ŽELEZNIKI in Gorenjski glas sta za reševalce nagradne kritanke pripravila šest imenitnih nagrad: I. - 3. nagrada: ročno izdelane čipke (nagrade prispeva TD Železniki) v vrednos- tih 8.000 SIT, 6.000 Sfl^ 4.000 SIT; 4. - 6. nagrada:r v vrednosti 1.000 SIT. POSLI EV FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Slike razvijajte na Jesenicah 9A9zad;eg_. J, Pavlino izbiro foto studia lahko pn Angleščina za poslovneže ^vijanju slik nekaj prihranite J^Jiij21. juiija - Poletni dnevi treba« ,dogodkov> w J* J« „ »vekovečiti tudi s foto Pokr ji zato foto studil Potroš„^Iaj0 s P°,no Paro' IcDe h k* P* odštejejo kar aenarce za svoje foto-■JJkj dosežke. Vendar pa si tudj c • ,ahko pomagaj« naino8?1' samo m,Jti Je treba barvrJk*r^u se cene razvijanja tolaS !dmov gibljejo od 170 n2Vdo20° tolarjev, cene za od %f s,ike (f°rmat 9 xl3) pa so v p 45 tolarjev. Najcenejši vam ffi°t0 studiu Bobnar, kjer jev siim Pijejo za 170 tolarjev ^am nare^ za 42 vam V . v F°to studiu Boni vam k a lo sluaiu boni jev •» 0 zaracunali 180 tolar-^a za razvijanj M,,!Sako shko. V Foto studiu kar občutno nižjo ceno. V Foto Kontrast boste tako odšteli 198 tolarjev za razvijanje filma in le 34,90 tolarja za vsako narejeno sliko. V Foto studiu Triglav stane razvijanje 200 tolarjev, 35 tolarjev pa boste odšteli za sliko. V Bohinjski Bistrici v Studiu Korošec stane razvijanje filma 180 tolarjev, slike pa naredijo po 44 tolarjev. V Cerkljah v Foto studiu Uranič razvijanje filma zaračunajo najceneje na Gorenjskem - 150 tolarjev, za narejeno sliko pa boste odšteli 45 tolarjev. V Kranjski Gori v Foto studiu Mojca stane razvijanje filma in narejena slika 180 oziroma 44 tolarjev, enako pa Ljubljana, 18. julija • V torek so v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije predstavili knjigo, ki bo prav gjotovo v veliko korist predvsem tistim, ki v poslovnem življenju uporabljajo angleški jezik. Avtor Bruce Peterson namreč poudarja, da sproščeno in samozavestno sporazumevanje v angleščini prav gotovo pomeni veliko prednost pri sklepanju poslov s tujimi partnerji. Bruce Peterson že nekaj let živi v Ljubljani in dobro govori slovensko, zato je knjiga, ki je novost na našem trgu, napisana z upoštevanjem tipičnih napak, ki jih pri uporabi angleškega jezika delamo Slovenci. Izhaja torej iz predpostavke, da je tisti, ki knjigo odpre, Slovenec, in tisti, ki ga posluša, Anglež. Knjiga je napisana v lahkotnem slogu, spremna beseda je v slovenščini, učbenik pa je najbolj primerna za samoučenje. Bralec namreč lahko brez učitelja osveži svoje znanje jezika, saj zahteva njegovo stalno dejavno sodelovanje, ga izziva, da si preizkusi ob razumevanju zgledov in reševanju nalog. Osnovni cilj gradiva je pomagati učencu, da se nauči hitreje, jasneje in z več samozavesti govoriti in pisati angleško in odpraviti za slovenskega govorca tipične napake. Namenjeno tudi je učencem v zadnjih razredih osnovne šole in za prve letnike srednje šole, predvsem pa seveda odraslim. Kot je na predstavitvi vsaakrazvijanje in_45 tolarjev inev a mora,i Pečati 185 Ul 4< ,'aa vam razvijejo film, sKko VPJeV' da vam naredijo razvila 0 ^osi vam b00"0 za več . 5nn Zaračunali nekoliko vam i,00 tolarjev, vendar pa 43 tolarje-narediJ° °ene^e " P° je v Škofji Loki v Foto studiu dejal avtor, se velikokrat zgodi, da poslovneži sicer zelo dobro Sturm. V Tržiču morate v Foto obvladajo besednjak s svojega strokovnega področja, ne poznajo Čebron za razvijanje filma pla- pa splošnega okvirja, v katerem naj bi se strokovni pogovor odvijal. In ravno ta okvir je tisti, ki komunikacijo med partnerjema olajša, omogoča samozavestnejši nastop in s tem nemalokrat prednost pred drugimi. Knjiga je izšla v samozaložbi, distributer je Center Oxford, cena izvoda pa je 2.835 tolarjev. • M.A. fcni fi eiucah J° bodo navdu-Ra7V? °$rafi odnesli najceneje. ; 'Janje je sicer malo dražje, vam čati 180 tolarjev in 42 tolarjev za vsako narejeno sliko. Nekaj foto studiov ponuja svojim strankam tudi razne ugodnosti. Tako vam nekje, Če tam kupite film, film razvijejo zastonj, spet drugod vam za določeno število kuponov zastonj naredijo slike. Zato ni napak, da se ob obisku foto studia pozanimate o ugodnostih, ki jih tam ponujajo. • S. Šubic Pa zato slike naredijo za JJKB kartica namesto čekov Prvo 11 ^Ul^ ' S*R banka bo jeseni ponudila debetno kartico, D h Pr' nas'trinu,no poteka njena testna uporaba. tek0c> na trtica bo instrument negotovinskega plačevanja s neoa.e^a računa, torej v okviru pozitivnega ali dovoljenega itnet'yne8a stanja na tekočem računu. Kartico bo prejel vsak skladn t(:ko?ega računa pri SKB banki, če seveda posluje v °odn Z n^irni Pogoj'- na začetku pa je njihovi pooblaščenci še ne Pri mu0^1 "Porabljati. Pogoji za izdajo kartice bodo takšni kot vod i u xtV1 hm,ta- krošnjo bo imetnik tekočega računa oddal pri pjJ; oanene poslovalnice, kjer vodijo njegov račun, prejel pa so ine ne bo imetnik pa bo moral ice, kar bo veljalo 500 tolarjev. Delnice NFD se hitro prodajajo Kranj, 20. julija - Nacionalna finančna družba je že prvi teden ponovne prodaje delnic svojih skladov zbrala polovico certifikatov. Uresničujejo se torej napovedi, da bo druga emisija delnic hitro zamenjanja za certifikate in bodo skladi polni še pred iztekom roko za zbiranje certifikatov. Vsi, ki nameravajo certifikat vložiti v katerega od skladov NFD, naj torej pohitijo. NFD je trenutno po številu zbranih certifikatov na prvem mestu, vendar kot vse kaže, z njimi ravna previdno. Na zadnji dražbi sklada za razvoj so cene paketov delnic vrtoglavo g vor Posebne članarine ne bo, imetnik pa bo mora! MiS ttroškc za izdajo kartice, v* bo veljala leto dni po izdaji in Iskratel pripravili prvo ISDN telefonsko centralo za redno delovanje 'desetfi6 Telin9 se Ponaša s štir-J^enju [^tradicijo Iskre v razvoju in 'asten r:®,0nsfch central. Vlaganje v ItTESb in trženie P« vsem ^a h u J0 položai Telin9a tak0 fi** SI\>cTl kjer 'e olovna • h kroo£ i Poznana v strokov-P bi|o DnU" uporabnikih. Doslej ^CkJf^^^tO.5 milijona *^^k|u6k0V na področju , 2aihnelefonskin central >'ma?0%Le,e,^ske centrale SI L*^htCiSK? zasnovo in |edro npr0daian^hSl2000' k« jih razvija ^n°vanS,?,)0 lskratel- Skupna ?,ne biaoLf en razv°iin trženie V6tu T&e,5namke po vsem koncept zagotavlja dolgoročen obstoj in samostojnost, po drugi strani pa je to edini način nadzora nad presežno vrednostjo, kar je motiv vsakega podjetja. S prvimi inštalacijami sistema SI 2000 VEGA je bil narejen ogromen korak naprej v razvoju podjetja, saj se s tem udejanja vizija lastne blagovne znamke in pridobiva spodbuda za nadaljnje vlaganje v razvoj in nove trge. Treba je poudariti, da na tem projektu dela več kot 100 strokovnjakov podjetja Iskratel, in da je to eden največjih razvojnih Nektov v državi, tbicije Podjetja Teling so se z uvajanjem sistema SI 2000 Vega močno povečale, saj s sodobno zasnovo in tehnološkimi rešitvami projekt Amt sistem zagotavlja varno investicijo v telekomunikacije (vsi vemo, da so dobre telekomunikacije predpogoj za uspešno delo), poleg tega pa je funkcionalno in cenovno konkurenčen tujim ponudnikom. Ker je sistem zasnovan na evropskih standardih ETSI in omogoča dodatne storitve prenosa podatkov in slike (Te storitve so rmane pod kratico ISDN), bo uvajanje sistema prineslo vrsto novih možnosti in priložnosti za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu in ustvarjanje novih delovnih mest. Poleg tega ne bo potrebno podpisovati nobenih sporazumov za vstop v Evropo, saj sistem sam zagotavlja povezljivost in kompatibilnost s takimi sistemi v Evropi. rasle in pri NFD pravijo, da družbe za upravljanje niso dovolj ščitile interesov vlagateljev. Stane Valant, direktor NFD navaja tri razloge: premalo privatizacijskih delnic glede na povpraševanje skladov, odločitev agencije glede načina obračunavanja provizij za upravljanje in neizkušenost nekaterih kupcev. "Kupovanje delnic po tako visokih cenah spravlja vlagatelje certifikatov posameznih investicijskih skladov v slabši položaj, kot bi lahko objektivno bil in kot si ga zaslužijo. V NFD smo zato na tej dražbi kupovali zelo previdno, tako da je dosežena cena vseh delnic, ki so v portfeljih naših skladov, samo 4 odstotke nad njihovo nominalno vrednostjo. To pa je za delničarje naših skladov zelo ugodno povprečje," pravi Valant. Digitalne telefonske centrale SI2000: - Hišne centrale in omrežni sistemi Sekretarske garniture ISICOM in HICOM 100 Standardni in brezvrvični telefoni NOVO: ISDN telekomunikacijski sistem SI2000VEGA ISDN terminalska oprema '"formacije telefon:(064) 27 33 00 fax: (064) 27 32 80 TELING Telekomunikacijski sistemi in storitve, Ljubljanska 24a, 64000 Kranj POSLOVNA SREČANJA kili Nitrita TEL.: 064150-232 ROHRBLITZ CIBCPNjr V1FII VRST MISNIH IN KANALIZACIJSKIH CCVI ' KAN Al TV UtOLlUl Iti AN J F IN ČlSčfN J* POD VODNIM PRITISKOM INIH LOVILCEV IN VSS OSTALI t TEL/FAX:061 451 586 POKUČI ME!!! 005-99-2558 Naredim vse kar želiš KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUmtffiODAJNI j NAKUPNlfltODAINl I MUCUPffl/TOODAJNI 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (KranJ.Tržlč} 81,55 AV AL Bled 81,85 AVAJL Kranjski gora 81,70 BANKA CREDfTANSALT d.d. Lj 81,60 EROS(Stari Meyr), Kranj 81,95 GEOSS Medvode 81,90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 80,90 HRANILNICA L0N, d.d.Kranj 81,70 HIDAtržntca LJubljana 81,90 HRAM ROŽICE Mengeš 81.75 lURiKA Jesenice 81,60 INVEST Škofje Loka 81,70 LEMA, Kranj 81,90 MIKEL Stražišče 81.80 PBS d.d. (na vseh poštah} 80,25 ROBSON Mengeš 81,75 SKP-SJov. hran. In pos. Kranj 81,90 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 81,20 SLOVENiJATURtST Boh. Bistrtca 80,90 SLOVENJ JATURIST Jesenice 81,63 SZKB Blag. mesto Žiri 81,75 ŠUM Kreni 81,90 TAL0N Žel. postaja Trata, Šk. Loka 81,90 TALONZg. Bitnje 81,90 TENTOURS Domžale 81.80 TROPICALKamnik-Bakovnlk 81,80 UBKdJ.Sk. Loka 81,40 vTILFAN Kranj 81.85 W!LFAN Radovljica, Grajski dvor 81,85 vVILFAN Tržič 81,80 POVPREČNI TEČAJ *1f64 82.15 82,00 82,00 82,90 82 20 82,00 82,35 82,09 82,00 81,80 82,15 82,20 82,20 82,10 81,95 81,95 82,00 81.95 82,15 82,15 82,00 82,09 82,09 82.10 81,95 82,05 81,95 82,00 81,90 82,02 11,44 11,60 11,57 11,55 11,58 11,60 11,27 11,40 11,57 11,62 11,46 11,55 11.54 11,55 10.60 11,58 11,58 11,35 11,27 11,47 11,30 11,60 11,58 11,58 11,55 11,58 11,52 11,59 11,59 11,60 11.48 11,68 11,65 11,65 11,70 11,70 11,64 11,71 11,64 11,62 11,70 11,65 11,69 11,63 11,65 11,60 11,63 11,63 11,74 11,64 11.68 11,64 11,65 11,65 11,75 11,62 11,70 11,62 11,54 11,62 11,65 6,94 6,95 6,90 6,80 7,05 7,05 6.62 7,10 7,05 6,95 7,00 7,00 7,00 7,00 6,33 7,00 7,03 6,85 6,62 7,00 6,85 7,05 6,95 6,95 6,90 7,05 6,90 7,05 7,02 7,05 6,93 7,38 7,20 7,20 7,20 7,20 7,15 7,35 7,20 7,12 7,07 7,35 7,25 7,20 7,20 7,15 7,10 7,10 7,15 7,35 7,33 7.15 7,13 7,13 7.30 7,15 7,30 7.15 7,15 7,10 7,20 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Graiski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 NOV BANKOMAT V KRANJU - ABANKA je za svoje in tudi druge uporabnike bančnih storitev v poslovni enoti Kranj, na Bleivveisovi 14 ob vhodu v enoto postavila bankomat. Veseli ga bodo vsi, ki že uporabljajo tovrstno bančno storitev in so zanje vrste pod šalteriem samo še neugoden spomin. Foto: Gorazd šinik 4^ ABANKA SKRBI ZA SVOJE IN TUDI DRUGE UPORABNIKE BANČNIH STORITEV KDAJ? 24 UR NA DAN. KJE? NA BLEIVVEISOVI 14 V KRANJU. KAKO? Z NOVIM BANČNIM AVTOMATOM!!! ABANKA, BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI. Vse kar potrebujete za dobre komunikacije GORENJSKI GLAS • 30. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Petek, 21. julija Ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov Priznanja za mesarijo Arvaj Gornja Radgona - Pomurski sejem je (bo) v okviru 33. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni (odprli ga bodo prihodnji mesec) pripravil tudi ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, slovenskega vina ter kmetijske mehanizacije in inovacij. Ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov je bilo od 12. do 14. julija, z ocenjevanjem mleka in mlečnih izdelkov so končali včeraj, ostala ocenjevanja pa bodo v prihodnjih dneh. V konkurenci mesa in mesnih izdelkov je za visoka sejemska priznanja konkuriralo 263 izdelkov iz 22 podjetij oz. mesnih predelav iz vse Slovenije. Vsak proizvajalec je letos lahko sodeloval z največ 25 vzorci. Ocenjevalna komisija, v kateri so bili strokovnjaki biotehniške in veterinarske fakultete, predstavniki Inspekta in tehnologi iz mesnoprede-lovalnih podjetij, je priznanje "nosilec kakovosti za leto 1995" prisodila Krasu - mesnopredelovalni industriji Sežana, ki je osvojil največ zlatih medalj. Na drugo mesto se je glede na število zlatih medalj uvrstil MIR - mesna industrija Radgona iz Gornje Radgone, na tretje pa Mesarija Anton Arvaj iz Kranja. • C. Z. Kmečke žene, možje in mladina Izlet v Ziljsko dolino Bled - Kmetijska svetovalna služba pripravlja v torek, 25. julija, za kmete, kmetice in podeželsko mladino z območja nekdanje radovljiške in jeseniške občine izlet v zgornjo Ziljsko dolino v Avstriji. Izletniki bodo obiskali Šmohor v Ziljski dolini in božjepotno vasico Marijo v Logu na terasi pod Lienškimi dolomiti, odtod pa se bodo zapeljali do Innervill-gartna, kjer so tereni tako strmi, da strojna obdelava kmetijskih zemljišč skoraj ni mogoča. Domov se bodo vračali po dolini reke Drave. Cena izleta je 2.600 oz. 2.900 tolarjev. Svetovalka za kmečko družino Majda Loncnar sprejema do 5. avgusta tudi prijave za izlet v Heiligenblut in na Grossglockner. • C.Z. Govedorejci ustanovili svoje združenje Enotno nastopanje do stroke in države Za prvega predsednika združenja so izvolili Cirila Zaplotnika z Letenc. Groblje pri Domžalah - Govedorejci iz vse Slovenije so v sredo ob navzočnosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca in drugih uglednih gostov ustanovili Združenje govedorejcev Slovenije, ki bo združevalo rejce ne glede na to, kakšno pasmo goved redijo. Člani združenja bosta zvezi rejcev za lisasto in rjavo pasmo ter društvo rejcev govedi črnobele pasme, predvidevajo pa še ustanovitev društva rejcev za pitanje govedi, ki bo tudi član novoustanovljenega združenja. Združenje bo med drugim zastopalo interese govedorejcev pri razvojnih programih govedoreje in pn sprejemanju ukrepov za izboljšanje položaja govedorejcev, organiziralo pa naj bi tudi promet s plemenskimi Živalmi in pitanci. Za prvega predsednika združenja so izvolili Cirila Zaplotnika, kmeta z Letenc pri Goricah. • CZ. .: 064/331 375 KRANJ, c. Na Klanac 9 REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE: Zetor, IMT, TV, Univerzal, Ursus. KARDANI in REZERVNI DEU za KARDANE VSI TIPI AKUMULATORJEV Vesna POPRAVILA TRAKTORJEV in KARDANOV OBČINA ŠENČUR Kranjska c. 2 64206 Šenčur objavlja JAVNI POZIV PRIJAVA IZBOLJŠAV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Kmete, lastnike kmetijskih zemljišč na območju Občine Šenčur pozivamo, da prijavijo površine, ki |ih nameravajo v letu 1995 izboljšati z agromelioracijskimi deli (posek drevja in grmičevja, izkop panjev z odvozom v deponijo, razstreljevanje skal, zasipanje grobelj, mikrodepresij in starih jaškov, planiranje terena) z mini hidromelioracijami (izkop jarkov, polaganje betonskih in drenažnih cevi ter zasipanje s peskom in prstjo), s komasacijami, katerih ponudniki so lastniki zemljišč sami in namakanje. Podatke o parcelni številki, katastrski občini in površini zemljišča, ki ga nameravate izboljšati ter predvideni čas izvajanja del, sporočite pismeno v 15 dneh po objavi v časopisu svojemu svetovalcu Kmetijskega zavoda Ljubljana, oddelek Šenčur ali na Občino Šenčur ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Saturn: 17. 7. 1995 tevilka: 01-95/km OBČINA ŠENČUR Župan: Franc Kem, ing. Državna pomoč hribovskemu in gorskemu kmetijstvu Težji pogoji, višji stroški ■ io pomoč države Ljubljana - Slovenska vlada je na osnovi letošnjega državnega proračuna sprejela uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridelavo v letošnjem drugem polletju. Uredba, ki je začela veljati v petek, 14. julija, predvideva državno podporo za obnovo črede plemenskih živali, nakup kakovostnega semena, izravnavo stroškov pridelovanja hrane na gorsko-višinskem območju in na drugih območjih s težjimi pridelovalnimi možnostmi, pospeševanje pitanja goved, za sofinanciranje delovanja strojnih krožkov, zbiranje mleka na odročnih gorskih predelih, strukturne spremembe v kmetijstvu in živilstvu ter za izravnavo stroškov pri prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na tuje trge. Država bo v drugem letošnjem polletju med drugim namenila 1,7 milijarde tolarjev za izravnavo stroškov pridelovanja hrane na območjih z omejenimi pridelovalnimi možnostmi. S temi sredstvi želi pospešiti kmetijsko pridelavo na kraških, hribovskih in gorsko višinskih območjih, na ostalih območjih s težjimi pridelovalnimi možnostmi ter na strmih kmetijah in planinah, ohraniti poseljenost in kmetijsko pridelavo na teh območjih, ponovno uvesti in smotrnejše izkoriščati planinsko pašo in skupne pašnike ter pospešiti rajoni-zacijo kmetijske pridelave. Regres za mleko: 4 do 6 tolarjev Do državne podpore bodo upravičeni le tisti, ki bodo izpolnjevali z uredbo predpisane pogoje. Pri mleku je pogoj, da je razvrščeno v ekstra, prvi, drugi ali tretji kakovostni razred in da izpolnjuje tudi druge pogoje, ki jih določajo pravilniki. Zahtevek bo mogoče uveljavljati tudi za mleko, predelano na planinah in v manjših sirarnah na kmetijah (kilogram kozjega ali kravjega sira ustreza dvanajstim litrom mleka, kilogram ovčjega sira šestim litrom). Pri mesu je pogoj, da so bile živali v reji na težjih pridelovalnih območjih najmanj pol leta pred oddajo oz. prodajo. Pitanci morajo biti ob prodaji težki najmanj 250 kilogramov, telice in voli 220 kilogramov, izjema je j* pitanje telet na višjo težo, pri katerem je lahko teža le 2W kilogramov. Kmetije, ki govedo porabijo za kmečki turizem, morajo predložiti dokument, iz katerega je razvidno, da je bilo zaklano v registrirani klavnici, in tudi ostali potrebni podatki (teža, kakovostni razred). Višina podpore je domala enaka k°l v drugem letošnjem četrtletju, višja je le za mleko drobnice n» hribovskem in kraškem območju ter za mleko krav in drobnih na gorsko višinskem območju. območje mleko (v SIT/1) prirast žive teže (v SlJJi *krav *drobnice »govedi *konj *drobnitf hribovsko in kraško 4 gorsko višinsko 6 strme kmetije 4 druga območja 1,5 8 25 30 12 42 45 8 35 35 3 15 25 30 45 40 25 Pomoč pri zbiranju mleka Država bo v letošnjem drugem polletju skoraj 25 milijonov tolarjev namenila za kritje višjih stroškov zbiranja mleka v odročnih gorskih predelih. Mlečne proge, za katere bo možno uveljavljati regres, bo določilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jih bo glede na stroške prevoza mleka od kmetije do zbiralnice oz. od zbiralnice do mlekarne in druge stroške razvrstilo v tri težavnostne skupine. V prvi skupini bo krilo petino stroškov, v drugi 15 odstotkov in v tretji 10 odstotkov. Višino podpore bo določilo ministrstvo. Državna podpora le za urejeno pašo Država bo v drugem letošnjem polletju s proračunski^1 sredstvi spodbujala tudi planinsko pašo in pašo na S^UP!^ Eašnikih na gorsko višinskih, hribovskih in kraških območjifj' Iržavno podporo bo mogoče uveljavljati le za pašo P'tovnL in plemenskih živali na pašnikih, ki so razvrščeni v seznai" skupnih pašnikov in planin, za pašo na ostalih pašnikih 1 planinah pa le po predhodnem skupnem komisijskem ogle? ■ Pogoj je tudi, da ima planinski pašnik najmanj pet hektar) travnih površin in da je od zadnje kmetije oddaljen najmanj * minut noje. Država bo izplačala finančne podpore z posamezne planine le do največje dovoljene obremenit pašnikov. Poglejmo, kolikšna je višina podpore (v SI T/žival)! vrsta živali planinska paša skupni pašniki *gorski *hribovsiu molzne krave, kobile z žrebeti 8.400 4.000 1-500 presuš. krave, MPG, telice 6.000 3.000 1 000 konji 6.000 3.000 1.000 mlečna drobnica 2.500 1.500 500 mesna drobnica 1.200 700 300 • C. Zap|0 m* Medved spet gosti na Gorenjskem Kosmatinek, kakršnega slikanice ne kaze)0 Medved, ki hlača po karavanških planinah v Zgornjesavski dolini, ni tako prijazen, kažejo v otroških slikanicah. Nasprotno: celo zelo nevaren je. Lomi mlado drevje, razrtet kamenje, trga lubje, razdira gnezda, pobija živali... (lt oči L Srednji vrh - Medvedje že reden poletni gost na Gorenjskem. Ce so kmetje, lovci in uradniki prejšnja leta imeli z njim opravka predvsem na Pokljuki in na bohinjskih planinah, se je v letošnjem poletju "prikazal" v zgornjesavski dolini, natančneje - v lovišču kranjskogorske lovske družine nad vasjo Srednji vrh v Karavankah. Kmetje iz Srednjega vrha so ob koncu junija prvič opazili, da jim na območju od Vavčarja (Lavtižarja) v Srednjem vrhu do planine Bašce izginjajo koze in ovce, in da so preostale živali preplašene in podivjane. Ko so lovci in kmetije iskali izgubljene ovce, so iz sledi, ki so jih odkrili, ugotovili, da je "na delu" velika žival, medved. Medved ie na višini približno dveh metrov in pol lomil mlade macesne in smreke, razmetaval je kamenje, trgal z dreves veje in lubje, "brusil " kremplje po deblih, izkopal dva gnezda svizcev in jih vsaj osem pobil, "ugonobil" eno ovce, ostale pa razgnal. Kmetje, ki so bili prav tedaj sredi košnje, so prenehali s spravilom in so več dni iskali izgubljene ovce po planinah. Večino so jih našli, nekaj jih Še pogrešajo. Škoda, ki jo je doslej povzročil medved, je že precejšnja. Ob tem, da je pobil eno ovco m vsaj osem svizcev, pogrešajo še deset ovc, dve kozi in kozliča. Za iskanje ovc so porabili na stotine ur (do prejšnjega ponedeljka vsaj 440), k škodi ie trena prišteli še krmljenje približno 150 ovc, ki so jih /. nekaterih bližnjih planin odgnali domov Kmetje iz vasi Podkoren, Krtnjl ka Gora, Gozd Martuljek, Srednji vrh in Podkuže, se bojijo, da medved ne bi "udaril" še med 450 ovc (med njimi jih J4 L50 i/ avstrijske Koroške), vsaj 21 konj in več kot 70 goved, ki se pasejo po planinah Vošca, Blekova, Železnica, Grajščica, Bavhe in Belca. Za zdaj je najbolj prizadel kmete iz Srednjega vrha: Vavčarja, Vaha, Kocjana, Merklja, Smole-ja in Hlebanjo, še zlasti prvega. Po uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst lov na medveda, risa in volka ni dovoljen. Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, pa lahko izjemoma dovoli lov. dovoljene civilno pravne samopom^ dovoljuje poboj nevarnih živali) okviru dopustne skrajne sile. 10 družina je tri dni kasneje tudi ur J naslovila na ministrstvo zahtevo, ^ minister dr. Jože Osterc uporabi " 0 DOft, ki mu jo daje peti člen ured j() zavarovanju ogroženih živalskih vr*^ izda odločbo oz. dovoljenje za l^nc medveda v lovišču njihove lovske ^x ^\)\ Se več. lovska družina je predlaga'3- j,j minister izdal začasno odredbo, s kaK ^, začasno, do izdaje odločbe, dovoli'« t strel medveda. Ker lovska dru*«' ^ ministrstva ni dobila ne poriuvneijjj negativnega odgovora, je ta pone * jjjj zahtevala, da bi Ji d%,|3 Zahtevo je dopOj* ponovno odstreliti medveda s svežimi po je navedla, da < »da t ki o medvedu, med drV( 11. julija P°P°iM prečkal glavno cesto Jesenice - Ktjff j Gora, oviral promet in "odhln^^. TW>», v smeri proti Srednjemu *J zmelje in lovci so v strahu, da me" ne bi spet "napadel", poskrbeli za J»j^ ovanjc goved in drobnice v Srednj , vrhu. To soboto in nedeljo §0 "C, pregledovali stanje živine * i---e------ planini Bavhe) in ugotovili, da je '■'/gnan in da govedo bega po plan"11 Planini Graj.ščica, ob avstrijski meji. * ^ ''latu našli sveže sledi medveda in ?° $ ovco, verjetno eno od begajoči" planine Bašca. ^ijo, V lovski družini Kranjska (>°r*nl%j o da bi ministrstvo moralo odločil1 „j • "... če & & s" Ker medved na planinah nevarno ogroža živino pa tudi domačine ter domače in tuje turiste, je upravni odbor lovske družine Ki.in|sk.i (iora 7. julija sklenil, da takoj zaprosi za dovoljenu g| odstrel medveda Sklenil je tudi, da bodo njihovi lovci delovali v okviru zakonsko da hi ministrstvo bkw»w ,7. ce w> ^ predlogu ra začasno odred' • jj0,« takoj i/dalo odločbe. Se vej. » dfžavn neutemeljeno ščit. ministrstvo lastnino (medved., nanireč) ^ zasebne lastnine (ov( I in u"^ kiši ustavno določbo. • t na tem /aplotn UREJA; Vilmi Stanovnik sanjski plavalci bi radi upravljanje nad obema bazenoma vzeli v svoje roke STROŠKI BI BILI LAHKO MANJŠI JaKo trdijo v vodstvu Plavalnega kluba Triglav, kjer so tudi prepričani, da so sposobni voditi delo na lmskem in letnem bazenu boljše kot domača Športna zveza, ki je trenutno upravljalec obeh bazenov Ptavaii/9 Ju,lJa " "K° Je lani kazalo, da bo klub z najdalj; Pro j • Edicijo in največjimi uspehi te»Pj , *» smo pristopili k načrtnemu dc • - , p13 so že tu. Dobili smo novega strokovnjaka, v klub so v k|jučili novi mladi plavalci in njihovi starši, trenutno pa je j so v Sloveniji začel delu in prvi rezultati ■* največja spodbuda, da se v kranjsko pranje vrača n»Jboljš{ slovenski plavalec vseh časov Borut Petne, je Jože Antolin je tudi povedal, da so na občino oddali prošnjo Za podelitev koncesije za upijanje s pokritim olimpijs-^ln' in letnim plavalnim bazenom, saj z "gostovanjem" v bazenu ugotavljajo, da več dj-narja, kot ga klub dobi od obfcne, porabijo samo za najemnino bazena za treninge. V klubu ugotavljamo, da ob ^danji neučinkoviti organizir-an°sti športov v Kranju in Racionalnem upravljanju s športnimi objekti, možnosti za razvoj ni. Denar, ki je name-n)en za šport, se izgublja in Porablja za plače zaposlenih na sortni zvezi. Takšna Športna pa nam ni Živi rt/vjna in ne za šport," ugotavl- la lože Antr.U- ostni tiskovni konferenci dejal predsednik UO PK B«* Jože Antolin. Pri Plavalnem klubu Triglav so mnenja, da so prav oni tisti, ki bi znali bolje in gospodar-neje ravnati tako z novim olimpijskim bazenom kot letnim bazenom, z denarjem, ki bi ga zaslužili ob upravljanju, pa bi klub lahko tudi živel in ne le životaril. "Občina bi za bazene pokrivala stroške energije, za Pa nam ni v pomoč in je »Poru • Živi namrcč ?e Antolin. Trenutno je pokriti olimpijski bazen v Kranju zaprt, iz njega pa so stočili tudi vodo. Na bazenu naj bi v naslednjih dveh mesecih odpravili pomanjkljivosti pri gradnji, plavalci pa upajo, da bodo bazen pripravili vsaj do meseca oktobra, ko začnejo s pripravami. ^110 PLEZANJE bičani so ponosi na mlade športne plezalce uveljavljajo se tudi na Mednarodnih tekmovanjih J«*, 18. julija - "Športno plezanje je v Sloveniji vse bolj Jfeljavljen šport, z umetno steno v šoli v Bistrici, pa smo tudi v lt*iču dobili mlade športne plezalce. Z novim vodstv< ^°čjo staršev se je odsek špe je odsek športnih plezalcev pri našem postavil na noge, rezultat tega pa so tudi uspehi ljVejjT0V' ki ste prišli v državno reprezentanco in se fetos najg ayljate tudi v mednarodnem prostoru. Tržičani in člani 2an:^a Planinskega društva vaše rezultate spremljamo in vam Prilo* t'tamo ter Zebmo $e veliko takih in podobnih," je ob dnjjtvn°itm. slovesnosti v torek zvečer v prostorih planinskega a Tržič mladim dejal predsednik Ivo Bergant. Mladi tržiški plezalci so se namreč v zadnjem času udeležili nekaterih pomembnih mednarodnih tekmovanj, zlasti lepe uspehe pa so dosegli na mednar odnem prvenstvu Slovaške, na evropskem Mastru v Linzu in prejšnji teden na tradicionalnem tekmovanju v Ravenni. Tako je predsednik tržiškega Planinskega društva s knjigami obdaroval Sašo Truden, Lenčo Gradišar in Matiju Sovo, na sprejemu pa sta Zaradi odsotnosti od doma man ikala Še Tomaž Valjavec in Nastja Guzzi. Posebne čestitke sc veljale najboljši mladi plezalki Saši Tru ~'CK Pra? c*cn' CV,°PS'C' prvakinji, ki je v ^ednarodn(hVa'a '4 roJslr>i dan, in ki ie z nastopi in zmagami na 'Kljub ,„ tcknian napovedala, da bo nanjo le treba računati. S,ša Trud torek ta ^ed"arod--U-^ Plczam žc stin leta tanji sem šla letos prvič na LUdi dobre* lckrm>vanja in takoj dosegla lepe rezultate Želim si rancijj "C UVrsulve n«i svetovnem mladinskem prvenstvu v Kot jc f P°Vt;dala Sa.ša Truden. naJycČja U4 ,re^*nJu poudaril novi načelnik Marko Gradišar je stena v Joh' ,Sl1<>rtniJl plezalcev V občini dotrajana ple/aln.i i li zalogaj, 7alo potrc.ou,Cj0 tudi pomoč sponzorjev in v->tanovnik naJmam \ BUtrici, za izgradnjo nove pa bi potrebovali Prcvchif • * J)'M To pa ie /.i starše mladih tekmovalcev °očine 0v Podvig gorenjskih alpinistov v Himalaji ZIROVEC ČAR Z DESKO J OSEMTISOČAKA julija - Minuli torek je vodja slovenske P'niSti^ *---J — ~ nilUlUl IVMVR. JI. IUUJO HV'MHM ^arako ()dprave na 8068 visoki GaŠcrbrum 1 v pogodu 1<>v<>„ lln! v zahod,,, Himalaji J anez Golob sporočil o htny i P°dvigu dveh gorenjskih alpinistov Marko Car iz OaŠerb, Tomazin iz Tržiča sta namreč 5. julija zavzela Ueski TUm ' nato P* sr i* ( r 8orc spustil na snežni dan ' 0rnaz»n pa na smučeh V bazo sta prispela naslednji •''Hivic 0*Cmtis^JL ,ol,ko pome.rnbne|si, saj so smučarski spusti / lcl°s Že I ZC'° rcJkl> <*aiov m Tomazinov spust pa je Ručala gl' SHJ s,a 1)hVo 1,1 Orejc Karničar konec aprila ak'Man ' Vrha 8091 V|Nokc Anapurnc. Po sporočilih iz Sim<)n t? nal bi podoben podvig na smučeh opravila še >nCopi in Matic Jošt. • V.S Tanja Drezgič, plavalka, ki pravi, da se ni rekla zadnje besede. vse druge stroške pa bi zaslužili sami z dodatnimi aktivnostmi, zato smo hvaležni Borutu Pet-riču, ki se v klub vrača kot poslovnež," tudi pravi predsednik kranjskega plavalnega kluba Jože Antolin. Ob prošnji za upravljanje Borut Petrič pravi, da sta obstoj olimpijskega bazena in Plavalnega kluba Triglav povezana, in da ima plavalni klub možnost preživetja le, če bo sam skrbel za bazena. "Mislim, da imamo dovolj plavalnih in poslovnih izkušenj, da pomagam klubu in bazenu, da zaživita, kot je treba. Da se vrnem v kranjsko plavanje, čutim tudi kot dolžnost, kajti konec koncev so odločitev o gradnji olimpijskega bazena sprejeli zaradi mojih in bratovih upehov. Če Darjan ostane v Kranju in ne gre na delo v tujino, od koder ima ponudbo, bo pri delu kluba in bazenov pomagal tudi on," pravi Borut Petrič. Borut Petrič pa je tudi sponzor novi pridobitvi kranjskega plavalnega kluba, 23-letni mariborski plavalki Tanji Drezgič, ki se na novo sezono že pripravlja v Kranju, kjer namerava jeseni nadaljevati svojo športno kariero. • V. Stanovnik Hokejisti začenjajo priprave - Slovenske hokejske ekipe so ta teden začele priprave na novo hokejsko sezono. Start letošnjega tekmovanja bo avgustovska poletna liga na Bledu, 5. septembra pa se bo začela letošnja Alpska liga, v kateri bodo od slovenskih ekip nastopile Acroni Jesenice, Športina in Olimpija Hertz. Te dni pa na Bledu že vadijo mladi hokejski upi iz Slovenije in tujine, ki so se zbrali v poletni hokejski šoli. • V.S., slika: LJeras LETOS MAZIJU NI ŠLO St. Veit (Avstrija), 16. julija - Letošnji odprti mednarodni turinir v St. Veitu v Avstriji je bil že 14. po vrsti, zabeležil pa je tudi največjo udeležbo do sedaj. Sodelovalo je kar 167 igralcev in igralk iz 11 držav, celo iz Indije in Argentine. Na preteklih turnirjih je Besničan Leon Mazi zmagal že dvakrat, tokrat pa ni bil najbolje razpoložen in je zasedel 6. mesto. Prvo mesto je osvojil mednarodni mojster Vladimir Hrcšč. Od slovenskih igralcev so bili še člani ŠS Tomo Zupan Kranj Aleš Drinovec na 16, in Zlatko Jeraj na 17. mestu s po 6. točkami ter Blaž Kosmač kot drugi najboljši mladinec s 5,5 točkami na 35. mestu. Naslednji turnir na Koroškem bo od 12. do 19. avgusta v Finkensteinu. • A. Drinovec VABILA, PRIREDITVE Kolesarska dirka po ulicah Radovljice - Kolesarski klub Bled bo to nedeljo, 23. julija, organizator dirke za državno cestno prvenstvo za dečke vseh kategorij. Dirka Po ulicah Radovljice no namreč organizirana za dečke in mlajše mladince, start in cilj pa bosi,i pred zgradbo upravne enote Radovljica. Kolesarji bodo VOZJli po krožni progi po Gorenjski cesti, obvoznici za Kropo, cesti na Jezerca, ( esti svobode in Linhartovem trgu. Predvidoma naj bi sc tekmovanje začelo ob 9. uri in končalo okoli 14. ure. Oigam/atoiji tudi sporočajo, da bo promet v tem delju Radovljice oviran do 13 30 ure. • V.S. Velika konjeniška prireditev v Komendi -Konjeniški klub Komenda ob svoji štiridcsetlctnici to nedeljo, 23. julija, pripravlja veliko konjeniško prireditev. Začetek dirk bo ob 14.30 uri, po osmih kasaških in treh galopskih dirkah pa bo še tekma kmečkih dvovpreg. Za kasaške dirke so prijavljeni vozniki i/ Slovi mje in Hrvaške, na dobre uvrstitve pa računajo tudi člani gorenjskih klubov, predvsem jubilanta Komende, Brda, Triglava in Visokega. Po dirkah bo velika družabna prireditev, na kateri bo igral ansambel Rudis. Organizatorji, ki jih vodi predsednik kluba Lojze Lah, zato v nedeljo, ob lepem vremenu, pričakujejo rekorden obisk. Turnir v malem nogometu na travi - ŠD Sebcnje bo jutri, v sobolo in nedeljo organizator turnirja v malem nogometu na travi Zanj se je moč prijaviti po telefonu 58 237, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. Žrebanje parov bo danes ob 19 uri na i"' u. • TJ. Radovljiški plavalci z novimi načrti in sponzorji V novi sobi za fitness, ki jo je ob radovljiškem poletnem plavalnem bazenu z veliko prostovoljnega dela na novo opremil Plavalni klub Radovljica Park hoteli Bled, je bila minulo sredo tiskovna konferenca, na kateri je vodstvo kluba predstavilo številne uspehe in načrte svojih plavalcev. Najboljši, sestri Nataša in Alenka Kejžar, ter Marko Mile-nkovič, se te dni pripravljajo na avgustovsko člansko evropsko prvenstvo na Dunaju, še prej pa bo med domačimi državnimi prvenstvi na bazenu v Radovljici XII. mednarodni plavalni miting. Tradicionalno tekmovanje bo 8. avgusta, na njem pa bodo nastopili kvalitetni plavalci iz sedmih držav. Od tekmovanj se bo na mitingu poslovila nekdanja najuspešnejša radovljiška plavalka Polona Rob. Vodstvo plavalnega kluba s predsednikom Jožetom Rebcem in trenerjem Cirilom Glo-bočnikom je predstavilo tudi novosti na radovljiškem bazenu, (poleg fitness centra so uredili dve igrišči za odbojko na mivki) in podpisalo pogodbe z nekaterimi novimi in starimi sponzorji kluba: Mentorjem iz Radovljice, Adriaticom iz Kopra, Čistilnim servisom Prosen iz Kranja in Avtohišo Seliškar z Vrhnike, ki je za klub prispevala nov kombi, s katerimi se bodo tekmovalci (na sliki) vozili na tekme in priprave. • V. Stanovnik (39HSKI TEKI 9BE3S1 GORSKI TEKAČI BODO TEKLI NA SNEŽNI VRH Kranj, 21. julija - Jutri, v soboto, 22. julija, bo v Llamberisu v severnem Wallesu v Veliki Britaniji potekalo 20. jubilejno mednarodno tekmovanje v gorskem teku. Tekači bodo tekli na 1050 metrov visoki Snovvdon (Snežni vrh). Proga je dolga 14 km s 1050 metri višinske razlike in poteka gor in dol. Proga je zelo razgibana in v slabem vremenu zaradi spolzkega terena tudi nevarna. Tekmovanja se vsako leto udeleži okrog 80 tekmovalcev iz 10 držav. Tekma pa je velik izziv tudi za slovenske gorske tekače, saj se je že vrsto let udeležujejo. Tako bo tudi letos v Walles odpotovala dokaj močna ekipa. Pri članih bodo tekmovali Ivan Urh, Teraž in Berčič, pri mladincih Čop in Horvat, v ženski ekipi ga bosta Anica Živko in Erika rojan. Vodja ekipe bo Boštjan Novak. Gorski tekač Franci Teraž (na sliki) se posebej pripravlja za to tekmovanje, zato se je tudi odpovedal Evropskega pokala v Franciji, saj pričakuje pod ugodnimi pogoji čas pod desetim mestom, kar bi bila njegova najboljša uvrstitev na tem tekmovanju, doslej je dosegel 10. mesto leta 1988. Teraž bo v Walles odpotoval z letalom, potovanje pa mu je omogočil njegov sponzor "Acroni" z Jesenic, drugi tekmovalci pa bodo potovali s kombijem. Vsi pričakujejo vsaj tako dober uspeh, kakršen je bil dosežen prejšnje leto, ko so se odlično uvrstili Ivan Urh, Anica Živko in Erika Brojan. • Besedilo in foto: Lojze Kerštan KOtflRKfl SUČEV1Č IN MUDREŠA V TRIGLAVU? Kranj, 20. julija - V Košarkarskem klubu Triglav iz Kranja vlada trenutno zatišje. Igralci so na zasluženem počitku. Zbrali se bodo 1. avgusta in začeli s pripravami na novo sezono pod vodstvom novega trenerja prof. Branka Lojka. Direktor Rudi Hlebec je skrivnosten, vendar pravi, da je v tem trenutku uprava kluba zelo aktivna in si po odhodu večine košarkarjev prve peterke prizadeva dobiti dva kvalitetna tujca, ki naj bi zapolnila praznino, ki so jo pustili Mladen Džino, Aleš Prevodnik, Mihajlo Vuku, Franci šubic in Grega Je ras Pogovori v tej smeri so stekli. Uprava se dogovarja z 210 cm visokim igralcem Lovčena iz Cetinj Čedomirjem Mudrešo in krilnim centrom Dušanom Sučevičem, bivšim igralcem Bodučnosti iz Podgorice, Metalca iz Valjeva, Juga iz Dubrovnika in trenutno članom Mornarja iz Bara. Okoli prestopa Mudreše v kranjske vrste ni težav, saj ima omenjeni izpisnico v žepu. Težave so se pojavile pri Sučeviču, ker Mornar zahteva zanj odškodnino, kljub temu da ima Sučevič pogodbo, v kateri piše, da je prost igralec in si lahko izbere nov klub brez odškodnine. Kljub vsem težavam Kranjčani upajo, da bo v novem državnem prvenstvu Dušan Sučevič zaigral v dresu Triglava. • Jože Marinček KOMENTAR GORENJSKI POSLANCI ia GLAS Nostalgije po Jugoslaviji Marko Jenšterle, publicist Pred kratkim se je Lut-K kovno gleda-& WmSmwm lišče Ljubljana soočilo z dejstvom, da Mehika Slovencem noče izdajati vstopnih vizumov. Ta dogodek nas je znova opozoril na to, da ves svet še vedno ni ravno navdušen nad razpadom Jugoslavije in osa-mosvojitvo Slovenije. Vedeti je treba, da so predvsem Srbi v svetu vzpostavili izredno močan lobi, ki soglasno agitira na njihove (to je jugoslovanske) interese. Po drugi strani pa moramo upoštevati še to, da je po razpadu Jugoslavije prišla v krizo ideja neuvrščenosti, katere pobudnik je bil pokojni maršal Tito. Danes bi lahko rekli, da je nekdanji jugoslovanski voditelj za nos potegnil dobršen del sveta, ki si zdaj išče novo mesto na zemeljski obli. Slovenci s svojo zunanjo politiko zelo teiko prodiramo v svetovno javno mnenje, ker pa se vse več držav ukvarja s svojimi notranjimi problemi, imajo toliko manj časa in razumevanja za naše probleme. Že Evropa nam namenja le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, če pa gremo na druge celine, je tega zanimanja še veliko manj. Po drugi strani pa so v svetu še vedno žive za nas sicer že zdavnaj utopične in preživele ideje o nekakšnem obnavljanju Jugoslavije. Mnogi mislijo, da je to pravi recept za rešitev balkanske krize, pozabljajo pa, kako je edini človek na svetu, ki je bil zmožen brzdati jugoslovanske strasti, že petnajst let mrtev. Novega Tita se ne da izmisliti, pa čeprav ga v svojih zaprtih laboratorijih rojevajo profesorji z znamenite harvardske uviverze v ZDA. Le-ti so skoraj istočasno, ko se je ob košarki v Grčiji razpla-menelo srbsko - hrvaško sovraštvo, predlagali nekakšno jugoslovansko carinsko zvezo, v kateri bi bila ob Srbiji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini tudi Slovenija. Omenjena ideja naj bi imela svojo podporo v delu srbske uradne politike, kar ni neverjetno, saj v ZDA dokaj slabo poznajo realno stanje na območju bivše Jugoslavcije. Amerika je tudi že zdavnaj Evropi prepustila, naj kar sama rešuje krizo na svojem geografskem območju, saj to ni v njenem neposrednem interesu. Danes ni nikakršna skrivnost, da znajo Američani hitro in na zelo grob način ustaviti marsikatero vojno, seveda, če ta ogroža njihove cilje. Že omenjeni evropski košarkarski finale v Grčiji je dal razmišljati tudi marsikateremu Slovencu, ki se je v tisti noči soočil s pravo invazijo strelov in pokanja petard. Doslej zatirana ali pa prikrita projugoslo-vanska čustva so v tem trenutku zmagoslavja izbruhnila na dan in če je soditi po glasnosti ter množičnosti streljanja, je tudi pri nas kar precej takih, ki še niso pozabili na rajnko državo. Današnja Jugoslavija je sicer ravno na tekmi v zavezniški Grčiji doživela velik moralni poraz, saj so jugoslovanske košarkarje grški gledalci neusmiljeno izžvižgali. Revanš je bil pričakovan - neredi v Beogradu in napad na grško veleposla- ništvo. To je pač narod čustev, ki ne more razumeti, da je tokrat v športu zmagal zaradi politike, ne pa boljše igre. Pomembnejše od tega je, da je bilo mogoče na tem sicer obrobnem in na videz nepomembnem dogodku preveriti odnos sveta do Jugoslavije. Vse bolj očitno je, da bo kmalu konec njene mednarodne izolacije, Srbom pa se zaradi tega, kar so storili, ne bo zgodilo nič pretresljivega. Ostane torej le še vprašanje, kakšna Je prihodnja usoda Slovenije. Če je verjeti predvidevanjem nekdanjega predsednika vlade in uglednega ekonomista dr. Jožeta Mencingerja, objavljenim v beograjski Naši Borbi, si Slovenija bolj ali manj prizadeva pozabiti nekdanje vezi z Jugoslavijo. Po njegovem mnenju tudi po koncu vojne to za nas ne bo neko pomembno tržišče, saj bodo nove države na ozemlju nekdanje Jugoslavije precej revne in kot take nezanimive za slovenski kapital, ki je že dalj časa izrazito pragmatičen. Po svoje bi bilo sicer normalno, da bi začeli izvažati na ta trg, vendar je politična negotovost še tolikšna, da to sedaj ni realno. Zaradi tega nas bolj zanima evropsko tržišče, kjer pa obstaja huda konkurenca, poleg tega pa mu grozi še recesija in breme slednje bo brez dvoma padlo na male države. Prihodnost torej ni ravno pisana, na vsak način pa je jasno, da ne more biti temnejša od preteklosti. SFR Jugoslavija je že zdavnaj pokojna država in je ni mogoče oživiti, pa čeprav bi si nekateri v svetu in pri nas še tako želeli. ODMEVI Najstarejši v KS Trstenik (Gorenjski glas, 14. julija) Pri članku, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu št. Š5, dne 14. julija 1995, o mojem očetu Janezu Staretu pod naslovom "Najstarejši v KS Trstenik", je bilo objavljenih več netočnosti, in sicer: 1. V družini, kjer se je rodil, je bilo 8 otrok in ne 6, kot je pisalo 2. Poročil se je leta 1929 in ne leta 1935 3. Bil je izučen čevljar in je hodil na delo v Tržič in Križe, veliko pa delal tudi za partizane, kot navajate, da se je ukvarjal z mešetarjenjem, je le delno res, ker to je bil postranski dohodek in s tem ni mogel preživljati družine. 4. V družini smo 4 otroci in ne 3, kot je pisalo. 5. V domu Petra Uzarja se ni nikoli dobro počutil in bi bil rajši doma. Vendar, ker sta bila s sinom Petrom v stalnih konfliktih, saj je z njim tudi fizično obračunaval, je bil prisiljen, da je šel v dom. Prosim, da vse to upoštevate in ustrezno ukrepate. Kot vidite, je brat Peter dal vse napačne podatke novinarju in menim, da je treba informacijo spremeniti. Miro Stare, Trstenik Bohinjci, razdelili vam bomo 274 milijonov SIT (Gorenjski glas, 14. julija 1995) Dne 14. julija 1995 ste objavili v Gorenjskem glasu pod rubriko Odmevi pismo g. Iva Cundriča, svetnika občine Bohinj z naslovom Bohinjci, razdelili vam bodo 274 milijovov SIT, v katerem pojasnjuje svoja gle danja kot svetnik na delitev proračunskih sredstev Občine Bohinj glede na dano proračunsko gradivo, ki je bilo pre dloženo v potrjevanje vsem svetnikom. Pojasnila so pač stvar osebnega mišljenja g. svetnika in ima vso pravico do njih, ker pa sem kot župan občine dolžan in odgovoren predvsem občanom, jim s tem pojasnilom v nadaljevanju želim predstaviti razdeljevanje sredstev po sprejetem proračunu. Drži trditev g. svetnika, da se s proračunom usmerjajo javna sredstva, vendar so ta sredstva glede prilivanja razdeljena na prihodke za zagotovljeno porabo (prihodki, ki se razporedijo med republiko in občino), prihodke za druge naloge in prenos prihodkov iz preteklega leta. Delež dohodnine je 30-odstoten in ne 41-odstoten, kot omenja g. svetnik in je zaveden pod prihodki za zagotovljeno porabo, ki jo polnijo tudi prihodki, ki po Zakonu o financiranju občin pripadajo občini Bohinj (davek na dediščino in darila, davek na promet nepremičnin itd.). Za financiranje drugih nalog občina pridobiva sredstva od davkov in drugih dajatev (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, krajevno takso, ekološke takse itd.). Strinjam se Z g. svetnikom, da se sredstva namenjajo po različnih postavkah, kot jih navaja v svojem članku, vendar Župan in uprava lahko usmerjata ta sredstva šele po sprejetem proračunu, kjer so za posamezne postavke določene višine sredstev in se lahko sproščajo le v potrjeni višini, oziroma je za prekoračitev določene postavke potrebno rebalansirati proračun, kar potrjuje občinski svet s svojimi sklepi. Glede očitkov, da se je proračun začel deliti že mnogo prej, je dejstvo, da so se sredstva sproščala za zagotovljeno porabo v višini ene dvanajst ine za vsak mesec, glede na lanski proračun, kar je bilo predpisano tudi z zakonom za tiste zadeve, ki so zakonska obveznost občin (dejavnost občinskih organov, uprave občine, izobraževanje, socialno varstvo, otroško varstvo, kultura, šport, zdravstvo, kmetijstvo). Prav tako so se sproščala sredstva za cestno gospodarstvo (pluženje, redno letno vzdrževanje, čiščenje), komunalno gospodarstvo, plačevanje stroškov električne energije (tokovina za javno razsvetljavo), vendar vse v višini dovoljene ene dvanajs-tine. Za ostale delitve pa kot Župan ne vem; lahko pa, da so se izvajale v določenih političnih sredinah, ki jih bolje pozna g. svetnik. Pravilna je tudi ugotovitev, da večina občanov ve za sanacijo opornega zidu v Fužinars-kem zalivu, zato očitki, da je nalog dan potiho, ne drži. Sredstva za sanacijo so sredstva iz KS, ki so prispevale deleže in so v prejšnjem letu dobile sredstva od pobiranja PRISPEVKA ZA UREJANJE OBALE (parkirnina). Glede na dejstvo, da je oporni Zid razpadal že več let in je občinska last (1958 leta ga je postavila tedanja občina Bohinj) in zato tudi občinska dolžnost sanacije. Znano je, da se je v preteklih letih pobiral v poletni sezoni "prispevek za urejanje obale", zalo smo se s krajevnimi skupnostmi domenili, da prispevajo sredstva za sanacijo. Zakaj sanacija v zimskem času, pa gotovo ni potrebno razlagati, saj je bilo edino takrat smiselno, ker si ne predstavljam sanacije v poletnem času. Danes je prostor zatravljen in je predmet pozitivnih odobravanj občanov, predvsem pa gostov Bohinja, ki so to spremembo opazili. Menim pa, da je tudi denar od pobranega prispevka bil smiselno vložen Glede denarja za urejanje in zatravljanje tega večkrat omenjenega prostora pa še to: prostor je že leta delno urejen (koši za smeti. Poslanska pisarna tudi na Jesenicah Matjaž Peskar, poslanec LDS v Državnem zboru Tudi v Državnem zboru sj Ni mačji kašelj kar tako sredi mandata zasesti izpraznjeno mesto poslanca v Državnem zboru. Delo je tako rekoč utečeno, večina poslank in poslancev se že dobro pozna med seboj in parlament "diha" s polno paro. Nobenega časa ni bilo za kakšno "uvajanje" in spoznavanje nove procedure sprejemanja zakonodaje ter vse ostale stvari, ki jih za svoje delo nujno potrebuješ. Pri tem so mi bile v veliko pomoč prejšnje izkušnje v parlamentarnem delu, saj sem bil poslanec v Zboru občin, izvoljen na listi LDS v takratni občini Jesenice. Precejšnja novost zame pa so poslanske pisarne, ki jih prej nismo poznali. Ker mi lokacija poslanske pisarne volilne enote v Kranju ni ustrezala, sem se z ustreznimi službami v Državnem zboru in občino Jesenice dogovoril, da odprem poslansko pisarno na Jesenicah, v mojem volilnem okraju. Konec koncev so moji volivci v sedanjih občinah Jesenice in Kranjska Gora. Pisarna je odprta vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu od 10. do 14. ure in se nahaja v prostorih mestne krajevne skupnosti Ja-vornik - Koroška Bela, Kidričeva cesta 37/c na Jesenicah, tel. 83-192. Resno pa razmišljam, da bi bil en dan v mesecu lahko na voljo neposredno v Kranjski Gori. Za to se bom skušal čimprej dogovoriti s tamkašn-jim županom. osnovna področja mojega dela predvsem sociala, zdravstvo, delo ter poslovnik Državneg" zbora (druga mala ustava Vat' lamentarne demokracije). Del° primerno okolju, iz katertg" izhajam, bi lahko rekli. T0 se mi zdi še posebej pomen™' no, da sodelujem pri sprti*' manju zakonodaje, ki v° pospešila razvoj območjih, *(" je zahodna Gorenjska. Vtaf je bil to gospodarsko uspef del Slovenije, danes pa soo mina, ki lahko sproži neslu^ posledice. Čeprav se razffl nekoliko popravljajo, bo P trebno še veliko dela, da zaživelo podjemištvo in darstvo v celoti. V vsem mozaiku bom skušal svoj menček dodati tudi sam ' svojim parlamentarnim dei° GORENJSKI POSLANCI za GLAS Kaj so dekli v letu 1995 NACIONALNI DESNIČAR0 ali: NA SVOJEM-GOSPODAR Sašo Lap, poslanec SLOVENSKE NACIONALNE DESNICE (SND) v Državnem zboru Republike Slovel »lancev.ft V času lokalnih volitev 1994 do konca polletnega dela parlamenta je SND kot eno izmed oblik javnega opredeljevanja do konkretnih pojavov in dogodkov v slovenski družbi izdala 70 izjav za javnost. Zelo aktivno vlogo so poslanci SND odigrali pri interpelaciji proti obrambnemu ministru Kacinu, ki pa ga je koalicija uspešno zaščitila, tako da ni "padel". Od Stanovanjskega sklada republike Slovenije smo zahtevali v januarju Poročilo Nadzornega odbora sklada, da pojasni, zakaj vlaga pol milijarde SIT v lastne poslovne prostore, ne pa v nova stanovanja za Slovence? Na povabilo predsednika Vlade smo mu ob priložnistnem obisku pojanili stališča SND do ti. vprašanj nacionalnega pomena (Italija, Hrvaška, Evropska zveza, sukcesija). Prvi smo takrat opozorili na sprijetost koalicije (LDS K D)! V februarju se je Poslanska skupina SND okrepila s še enim članom. Pristopil je nacionalist g. Ivo Verzolak, ki je tudi prevzel vodenje poslanske skupine v Državnem zboru. Prav tako smo prvi pozvali stranke slovenske pomladi, da se javno odzovejo na pobudo SNI) glede praznovanja konca druge svetovne vojne. SND se zavzame za odvzem dosmrtnih privilegijev - nesmrtnim revolucionarjem. Slovenska nacionalna desnica na SVETU stranke med mnogimi ostalimi sprejme sklep, da pomladi svoje vrste in oživi SLOVENSKEGA S< > KOLA. Dva meseca potekajo priprave za prvo javno predstavitev rekreacijsko športnega društva Slovenski sokol, ki se Zgodi 26. marca na prvo pomladno nedeljo na Ptuju, navkljub nasprotovanju in oviranju lokalnih in državnih oblasti. Vsem aktivno podpremo gla-dovnika, dr. Ruglja in G Majhna Poslanca Poljšaka zaradi delovanja v nasprotju s Statutom SND Svet stranke izključi iz svojih vrst in kasneje še sam izstopi iz Poslanske skupine SND. Najodločneje nastopimo proti prvim razmišljanjem za spremembo 68. člena Ustave, ki govori o nakupu nepremičnin za TUJCE. Javno zahtevamo odgovor, kdo in na kakšen način je dovolil turistični obisk vojnega zločinca Ak-sentijeviča v Sloveniji. V kazenskem zakoniku zaostrimo vprašanje pripora za morilce. Politbiro ZL povprašamo, kako so pozabili na REVOLUCIJO, da jo sedaj imenujejo za socialno osvoboditev. Notranji minister se je namučil z odgovorom, kako je možno, da se v Sloveniji registrira stranka s tujim imenom in stranka, ki ima v tujini centralo (SDA, HD Z, YUL)? Podpremo tretjo krovno organizacijo Slovencev v Italiji SGPS, Slovensko gospodarsko prosvetno zvezo pod vodstvom dr. Borisa Gombača. Kot poslanci in stranka izrečemo OBŽALOVANJE za vse žrtve komunističnega nasilja na Slovenskem, predvsem po končani vojni. Tranziciste, ki so vedno v prehodu, povprašamo, zakaj nam mora ameriška CIA izračunati BDP na prebivalca v Sloveniji? Uradna statistika govori o 7000$, CIA je izračunala 11500$ na glavo Slovenca letno. Pozovemo predsednika Vlade, da v Slovenijo ne spusti srbskega patriarha Pavla, kar se čez nekaj mesecev tudi zgodi Zelo umirjeno nastopi-rno v primeru zahteve skupine državljank, da se zakonsko omeji predvajanje nasilja in PORNOGRAFIJE na komercialnih TV postaiah. Ob pro stavljanju konca druge svetovne vojne se poslanci SND ne udeležimo uradnih proslav, ki doSšUjC višek na TR1UMFU S spremembo o: dojiolnitvijo zakona o političnih strankah želimo pridobiti finančna sredstva za delovanje stranke, ker do sedaj Jelinčič s Polono za svoja dva poslanca dolu ki denar za vseh 12 poslancev, 120.000 glasoc* 30 SI ...3.600.000 SIT na mesec f> zmago nam zmanjkajo šttu glasovi (20 : 34). Pa mog*1 več politične sreče jeseni-' V primeru zakona o usta^ denacionalizacije (vračilo g°* dov slovenski Cerkvi) podprli vprašanje, ker g Cerkev kot institucija Večnacionalno, moralno in *jj socialno vlogo v slover^ družbi. Vlado v posebni opozorimo, da v primer* \ poslovanja dvo in veČkr*1 $ državljanov na ključnih v notranjem, obrambnem, ^ nanjem ministrstvu in upravi ravna v skladu Z ZaK 0f Taki državljani v drla^L nih resorjih predstavljajo " tencialno peto kolono. V okviru Proračuna 1 p protestiramo proti financ1' ZZB NOV iz državnega dffi ja vseh davkoplačevalcev, *% v nasprotnem primeru ^f^gt proračuna zahtevali tudi /» „ ciranje enakopravnega drvj t SLOVENSKI SOKOL. & L bil v DZ govor o * U stoletja", nepravilnosti* r^ lastninskem preoblikov (. podjetij, ki je vscnarodflO motenje, smo razkril' P ^ namen in ozadje te 31, a*jSu seje. LDS že pol leta raiF>'fl kako demontirati ASenC'Le P plačilni promet, nadziranji informiranje in iz nje n :e$ novo Agencijo za revidiraj1' p jo podrediti Vladi, la*"0fi< parlament ponovno 0 brez nadzorne funkcije vitalnim delom politične t v državi. Nasprotujemo y membam volilne zakt,0p J ki dviguje prag za v$lJ^ parlament, poskušajo J ^ nacionalne liste in v°uVjt raje. To je za našo petie V, demokracijo lahko J»j dejstvo [>a je, da se S te demokratični prostor, strank in rnolnost novtn ■ Zakone, \nsevsemnf'\t-mm bralcem opravičil J ^ grafski stil. posebno ><> ca trdim. k celot* Sp. viji prispevala sred* potrdil v sklepom obci Nadalje ni Ji str"' Nadaljevanje z 32. strani &a/£ftfe, da se je mudilo, je kctoi-0' saJ Je bil° Potrebno ndidirati na razpisu za potr- v sredstev za demografsko požene, ki jih daje država v tavk* 6ne tretime 00 predpos-kra» ^aPr^PevaJ° eno tretjino -»mi ene tretjine ob predpos tovki, da prispevajo eno tretjim dajani (konkretno KS Kopriv mk Gorjuše) in eno tretjino občina. Glede na dano predin-v*sticijsko poročilo je občina aolina zagotoviti sredstva v v&ni 2.125.000,00 SIT od celotne investicije 6.625.000,00 S'T- Potreba po tej cesti je pač stvar presoje posameznika, s stališča župana pa menim, da le udeležba občine pri financiraju smiselna, saj povezava s to cfsto omogoča občanom s tega dela občine boljše življenjske Pogoje in preprečevanje odseljevanja mladih družin s tega območja. Podatki g. svetnika glede sredstev Za sofinanciranje progama CRPOV (celostni razvoj Podeželja) bodo ob predpos-tavki, da bo program potrjen s strani občinskega sveta breme nile občino Bohinj v višin 7.000,00 SIT, ostala sredst va - program potrjen s kega sveta breme-'ltle občino Bohinj v višini l-tt7.000,00 SIT, ostala sredst-Va za izvedbo programa v VlSjni 3.825.000,00 prispeva ministrstvo za kmetijstvo. Res Pa je, da gredo sredstva skozi občinski proračun v teh postih. Kaj bo prizadeto po realizaciji programa, ki vključuje razvoj v celostno podobo kraja in koliko travnikov bo Prizadetih od nadloge imeno-Varie beli črvi in liberalni demokrati, prepuščam v presojo bralcem, kolikor pa je meni Znano, so projekt pripravljali strokovnjaki z več področij, tem pa očitno gre verjeti. ,G. svetnik je pravilno ugotovi, da imajo vse postavke svoje Zgodbe in potrebe. Priznavam, *• je te zgodbe, potrebe in tudi Zelje ljudi težko usklajevati, in da marsikatera ne bo izpolnje-Ha letos. Lahko pa z gotovostjo trdim, da sredstva, ki jih je f^nil v članku g. svetnik junkciji župana in predsednika sv.eta, ne bodo izj>lačana v tej ^'ni (2,339.300,00 SIT), kljub (ernu da je postavka zavedena v Pr°računu. Z vso svojo odgovornostjo lahko trdim, da do J««ei nisem dobil še niti tolarja lz občinskega proračuna, razen Povrnjenih sredstev volilne Karnpanje, ki sem jih namenil Jk° kot ostali kandidati za župana družini, ki ji je pogorji0, gospodarsko poslopje v B°h Cešnjici. > je, da je osnutek prora-bsct namen'l programom tur-'(ViiTi organizacij vso zbrano mistično takso (v sklopu le-te uTiVnu taksoh vendar je pri sk>ajevanju in sprejemanju p°.stavka zmanjšana na 10 milim*. - mu, bilo Jono\ uniji, saj jc edino tako ^kiaTil'*'1" Pror"ix"n občine zbran'L Giede ,Ui tO, da sc tak ran„ na io, sredstva od k rajevne c morajo usmerjati p" I"1' gramih za urejanje kraja, pTO-m 0 c ij o , prireditve ' " ^formacije, bo razdelitev tega aenarja izvršena, ko bo komm s}ja Za turizem ustanovljena in 00 dala smernice Do takrat H l?ksa Zbira na ZK občine . Kanalizacija, ki jo po mnen-lug svetnika uho uvaja KotnU-S«« Radov I/Iva na ftlaclp Ukane - Laški Rovi {''). bo po P°diufci/i, s katerimi razpolaga, "redna 250 milijonov SIT 7.a to ItevUfco kot župan slišim prvtf. vem pa. da je izgradnjo šmarnega kanalizacijskega v"hinj v letu 1993 prispevala nafeč dele* sredstev, ki je OStOl °d dehtve premoženja Sklada stavbnih zemljišč, kar pa ne gostuje :a to, da bi lahko y»jdidir«/i na razpisu za pri-a}°bivun,e državndi sredstev v **t°Sniem letu Strinjam sc R JjjTOkom, da mora breme r''{''v"M/c onesnaževanja reše ,u" i«* le občina, ampak pre JJJem državo, saj posredno U ,pe '<•' upravlja s tem podrol 5* (Zavod za ribištvo, TNP, ,"v,, da tudi občinski tvetnm, da bomo v naslednjih letih skušali rešiti problem zgoraj omenjene kanalizacije s pomočjo države in ostalih gospodarskih organizacij v tem delu občine. Od kod podatki g. svetniku glede zavarovanja proti naravnim katastrofam, ve gotovo le on, prav tako za izlet, ki ga omenja; glede denarja za socialno ogrožene pa pojasnilo, da je v proračunu pod postavko socialno varstvo namenjenih 8.152.000,00 SIT. Iz te postavke se plačujejo subvencije stanarin, stimulacija za javna dela, ki jih opravljajo brezposelni občani, preventivni programi, pomoč ostarelim na domu, plačilo storitev za varstveno delovne centre in ostale zakonske dolžnosti, ki jih ima občina glede socialnega varstva do svojih občanov. Kdo dobiva to pomoč ali podporo in posredno, kdo je do nje upravičen, je stvar strokovne službe, ki nam posreduje podatke; v presojo občanom pa prepuščam, kdo je realno upravičen do nje in kdo ne. Glede zadnjega odstavka, v katerem g. svetnik priznava rojstvo nove občine in očita premalo soli, se strinjam v celoti: je pa vprašanje, v katerem delu te občine te soli ni. To puščam v presojo občanom Bohinja. Prav tako sem prepričan, da slovenska pomlad res prihaja - vsako leto enkrat, vendar vedno le za določeno obdobje. Te slovenske pomladi pa so lahko deževne z občasnimi plohami, lahko pa je pomlad prav lepa in sončna. Kot Župan si želim predvsem lepih in mirnih, zlasti pa kreativnih in ustvarjalnih vdobrobit nove občine Bohinj. OBČINA BOHINJ ŽUPAN Franc KRAMAR, dipl. ing. Dragi gospod Janko Jan! (Gorenjski glas, 14. julija 1995) (Dragi zato, ker mi je vaš znanec sporočil, da me bo drago stalo po nemarnem imenovano vaše ime. Če je samo besedičil, se v njegovem in svojem imenu opravičujem. Glede vašega odgovora na moje pismo pa to: poskušala bom biti jedrnata, brez čudnih izrazov (osmošolci vedo, da so to stilno obarvane besede in je njihova raba dovoljena). Škoda, da ob mojem vsiljivem nastopu niste povedali, da ste na dopustu in se pač z nikomer ne boste pogovarjali o problemih ceste. Pogovora o tem nisem zahtevala. Sicer nima pomena, da drug drugemu grizeva besede in poudarjava, kaj je kdo "pozabil". Vi se po dveh mesecih očitno bolj natančno spominjate vseh izrečenih besed kot jaz neposredno po dogodku. Gospoda Černeta menda kot pričo pogovora ne bova spravljala v zadrego: biti lojalen ali resnicoljuben. Pa tudi dvomim, da je bil pozoren na tako kratek, čeprav Čustveno nabit dialog, kot sva ga imela midva, saj ste me po hitrem postopku odslovili. In odstranila sem se - tega menda ne boste zanikali. Vaša podpora županu pa me ni razkačila. Le zakaj neki, saj ima vsak pravico do tvojih idolov. Da bi bil Župan komu v napoto, lega ne vem. da pa slaba polovica voliviev ni podprla, pa vemo vsi Lastne Stranke, kolikor vem, Župan nima (lansko iz.kaznuo SKD pa je javno zamrznil že pred leti Vaše govorjenje o strankarski ehn je pa kar preveč eksklu:■ivistično 1'otem se s/irašujete, ali sem tako samo zavestna (ne vem. če fe samo zavest, taka pač sem nlkogOt ne podcenjujem, nikogar ne povišujem in zato mi je lahko vsakdo sogovornik) ali grozim Ne gro:im Grozilo slabiči. Kar p§ ti VŠŠIh vnukov tiče - brez skrbi, ne bom jdi učila Prepričana tem, da boste skrben in ljubeč dedek in vam še na misel n. bo prišlo, da bi jih 1'oiiljali v Šolo po Upniški i esii Pa lepo pozdravljeni in lep dopust, če ga še kaj imate. Da boste čili in zdravi naslednjih pet let še delali sto in sto korakov za Upniško cesto. Saj približno sto in sto korakov obnovljene ceste pa imamo med Cengletom in Skirarjem. Anica Urbanija Ravnatelj in politika (Gorenjski glas, 14. julija 1995) V petek, 14. julija tega leta, je glavni republiški inšpektor gospod Janko Jan polemiziral, pravzaprav se pričkal, po slovensko, z gospo Anico Urbanija, ki je predmetna učiteljica na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi. V zadnjem odstavku svojega pisma je tudi izpostavil mene, kot njenega ravnatelja. Zahtevam, da svoje pismo popravi in sodbe, ki presegajo njegova pooblastila, prekliče. Svojo pritožbo pa utemeljujem takole: 1. Gospa Anica Urbanija in gospod Slavko Jan sta se pogovarjala na ravni ceste skozi Lipniško dolino. 2. Lahko je njun pogovor tudi zadeval strankarslvo. 3. Osnovna šola je po veljavni ustavi Republike Slovenije državni zavod, nad katerim bedi resorni minister in nihče drug. Zato si ne dovolim, da nepoklicani uporablja moj položaj in moje ime v neprave namene. Ravnatelj Stane Mihclič Bohinjci, razdelili so vam 274 milijonov SIT Napoved z dne 14. julija 1995 v Gorenjskem glasu se je uresničila. Novo je le to, da se je občinski svet pod taktirko predsednika sveta še dodatno "zapletal" v nasprotujočih si trditvah in sklepih ter končno prišel v nasprotje Še s samim Statutom občine. Vse to se je dogajalo na zadnji 8. seji občinskega sveta, ki je potekala 15. julija 1995 in je trajala kar dolgih 6 ur. Zanimivosti so se na tej seji začele s poročilom župana o delu občinske uprave. V celofan zavilo poročilo je postalo zanimivo, ko je na dan prišla novo izdelana "škarpa" v kopališču Puiinarskega zaliva. Župan je trdil, da so škarpo naročile in financirale krajevne skupnosti. Stroški po njegovem niso presegali 500.000.00 SIT in zato ni bil potreben javni razpis. V razpravi se je nato ugotovilo, da so to škarpo financirale KS Boh. Bistrica, Fužina in Srednja vas, in sicer v skupni vsoti 1 mio SIT, ne j)a naročile. Ali ne bi bilo bolje, ko bi izgradnjo te potrebne škarpe izpeljali legalno in ne prekoračili predpisov in postavili v tem zalivu zopet črno gradnjo. Tudi ob poročilu o delu Stanovanjskega sklada občine Radovljica se je odprla zanimiva razprava. Bohinjci smo namreč kljub zgrajenemu pri ztdku zdravstvenega doma v Boh. Bistrici, ki je bil namenjen za stanovanja zdravnikov, ostali brez stanovanja za te namene. Po izjavah predsednika upravnega odbora Stanovanjskega sklada ie ta stanovanja prodal bivši Izvršni svet občine Radovljica Člani Izvršnega sveta pa pravijo, da tega svet ni naredil Kdo je torej dovolil, da so se občinska stanovanja v zdravstvenem domu v Boh. Bistrici prodala, da smo sedaj ostali brez stanovanj za zdravnike? Osrednja točka te seje je bila obravnava in sprejetje Predloga proračuna občine Bohinj za leto 1995, Predhodno usklajc vanje tega akta je izničilo izgubo 60 milijonov SIT, ki jo je imel H Osnutek tega proračuna, Usklajevanje je tal pustih še vedno vsa odprta in ne[>ojasn jena v p rašanja. Posamezne postavke Proračuna so brez vsebine oziroma ustrezne razdelitve programov. Tak proračun ne bi smeli sprejeti, potreben je še vedno strokovne obdelave in uskladitve. Občina mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar, zato so prihodki od njenega premoženja važna postavka. V Proračunu so ocenjene najemnine od občinskega premoženja na 1,6 milijona SIT. Spiska najemnikov in njihovih najemnin nismo dobili. Dana je bila le informacija, da so v znesek najemnin všteti le najemniki v zdravstvenem domu v Boh. Bistrici. Ostale najemnine (Kulturni dom J. Ažmana v Boh. Bistrici, Kulturni dom v Stari Fužini, objekti v Fužinarskem zalivu) pa se bodo stekale v Krajevni skupnosti Boh. Bistrica in Fužina - Studor. Ali se je občina Bohinj odpovedala svojemu premoženju in s tem svojim prihodkom? Ali je to naredila s kakšnim sklepom? Ali ni to v nasprotju s 7. in 60. členom občinskega Statuta? Ali niso vse najemne pogodbe narejene vKS? Potrebno je povedati, da je večina pogodb, narejenih v KS, družbeno škodljivih pogodb. Sklenjene so za nedoločen čas oziroma so dosmrtne pogodbe in to v nasprotju s sklepi Sveta krajevne skupšnosti! Prav tako je prihodke od vstopnino za ogled slapa Savice in Mostnice brez sklepa občina "podarila" prvo Turističnemu društvu, drugo Turistični zadrugi, da ne bi bilo zamere. Zanimivo, da tudi programi CRPOV, ki naj bi se realizirali v letošnjem letu, ne potrebujejo potrditve Občinskega sveta. Ali niso potrebne enakih programov tudi druge ogrožene vasi? Cvetka "proračunske noči" Občinskega sveta je bila potrditev sredstev za nagrajevanje nepoklicnih občinskih funkcionarjev in stroškov sej občinskega sveta. V peti točki dnevnega reda smo namreč sprejeli s sklepom Pravilnik o nagrajevanju nepoklicnih funkcionarjev in na tej osnovi izračunane skupne stroške nagrajevanja v višini 4,829.998.00 SIT. V šesti točki, kjer smo sprejemali proračun, pa smo te skupne stroške nagrajevanja potrdili v višini 7,986.100.00 SIT Kljub opozorilu na nepravilnost, je glasovalni stroj ropotal naprej. Krona večera je bil Odlok o proračunu občine Bohinj, ki ga predsednik sveta sploh ni dal v obravnavo, pač pa samo v potrditev. Odlok daje v devetem členu pooblastilo županu, da lahko spremeni višino sredstev za posamezni namen v višini 20 odstotkov. Hkrati je bil sprejet sklep, da Občinski svet določa namen uporabe sredstev posameznih postavk. Tisti, ki so vse to izsilili in drugi, ki so to potrjevali, očitno niso vedeli, kaj delajo! Sklepa se med seboj nasprotujeta, saj v isti škaf skačeta tako župan kot občinski svet. Oba pa bosta imela skupno z bodočim nadzornim odborom težave pri "odkrivanju" resničnih namenov posameznih postavk Proračuna. Statut občine Bohinj pravi (63. in 64. člen), da ie za izvrševanje proračuna odgovoren župan in ne predvideva 20-odstotne prekoračitve posameznih postavk znotraj proračuna. Zakon o lokalni samoupravi pa govori, da je župan odgovoren za zakonitost sprejemanja sklepov. Zato je župan odgovoren za zakonitost sprejetega Proračuna. Če občina Bohinj ne bo upoštevala svojih temeljnih aktov in drugih zakonov, naj ne pričakuje, da se bodo njeni občani držali odlokov in predpisov, ki jih bo občina izdala (Cas otroških igric naj bi bil mimo, mar ne?). Ivo ( mutni ■vetnik občine Bohinj Mobilizirana in invalidi - pozor! Od vlade združenje zahteva, da začne pogovore o odškodnini z Nemčijo za mo-bilizirance izmed let 1941 -1945 do vrnitve iz ujetništev. Vse lepo in prav, če ne bi bilo nekaj vmes. Jaz, pisec teh vrstic, sem zvedel od nemške uradne osebe, da je denar za nas mobilizirance nekje v Jugoslaviji. O tem sta se že pred leti pogovarjala Tito in Brandt. Denar je nemška stran že nakazala. V članku je rečeno, naj bi denar nakazali na naslove, vendar je to nemogoče, ker Nemčija ne misli ene stvari dvakrat plačati. Sicer pa tudi vladne ustanove dobro vedo, da je denar pri nas, zato se nič ne ukrene in taji ter zavaja ljudi. Vlada naj javno pove, kaj je zdaj na stvari in kdo laže! Dolžnost vlade je, da ugotovi, kje je denar in koliko ga je bilo namenjeno nam mobiliziran-cem. Čeprav je bil denar denar izvajalcev, oblasti ni bilo sram vsote prevzeti, ker denar pač ne smrdi. Z njim se je okoriščal ljubljanski maršal in je počel z njim, kar je hotel. Druga boleča točka grozi invalidom. Nekatere moti, ker oškodovanci dobivajo delne rente iz BVG zakona in Fulde na naslove za telesne okvare in poškodbe. Vsak je rajši zdrav kot pa pohabljen za vse življenje. Denar zdravja ne odtehta, to najbolje vedo oni brez udov. Že v Dragočajni na občnem zboru 24. junija 1995 sem javno izjavil, da roke proč od naših iz Nemčije prejetih ran, katere nam redno podeljuje Fulda. Zaletavanje v stvari, ki so last pohabljencev in oškodovancev, je podlo dejanje. Vemo, da ZPIZ rabi denar, boli jih to, ker na te prejemke ni nobenega vpliva. ZPIZ bi na vsak način rad dobil vpogled v te račune, vendar upam, da mu ne bo uspelo. ZPIZ bi tako po naših pravilih delil denar upravičencem, kakor bi se mu zahotelo. To verjetno ne bo šlo. Prav ista uradna oseba, ki je izjavila, kje je denar mobiliziraneev za izgubljen delovni čas, je rekla: "Te dajatve invalidom (vojnim oškodovancem) so naša stvar" (Das ist unsere Leistung) - in nima pri tem kdo kaj iskati. Oni, ki so ta Članek pisali, se naj brez sramu podpišejo, da bomo vedeli, kdo se praska tam, kjer ga ne srbi. Nekaj podobnega so poskusili z zdravilišči. Tudi tu so naši funkcionarji naleteli na gluha ušesa v Fuldi in še kje drugje. Denar za te namene Nemci porabijo doma in ga ne dajo na razpolago v tujino. Če pa kdo tja ne more, pač ne more. Ne dovoljujejo, da bi se kdo vtikal v njihove uredbe, še najmanj pa neka društva ali združenja. Govori se tudi o nekem Walmeierju, ki da predlaga nekaj čisto novega - izplačilo rent za pet let naprej, ker je verjetno navadna floskula. V ta predloj ne verjamem. Da se lepše sliši, je VValmeier član CDU in odslužen poslanec na zvezni ali deželni ravni, je prez pooblastil, privlečen za lase iz nekega seniorskega društva penzionistov. Jasno je, da so njegovi predlogi nični. Ker nam je naša zakonodaja nenaklonjena, bi za nas denar prihajal iz Nemčije, to pa vse skupaj ne pride v poštev. Ostane naj pri starem izplačevanju na naslove, kot je bilo sklenjeno na seji Upravnega odbora 19. junija 1995. To nekaterim gospodom ne gre v račun. Gospodje iz združenja bodo največ naredili za mobilizirance, če dosežejo, da pridejo iz cone Ost na cono West, ter delno rento povišajo iz sedanjih 30 na 60 odstotkov, kot se je svoj čas na to namigovalo. Vse drugopa pustite pri miru in še enkrat roke proč od invalidnin iz Fulde. Prepričan sem, da iz te moke ne bo kruha, ker Nemci ne bodo dovolili, da bi kdo "telovadil" z njihovim denarjem. In še kratek primer: slovenski vojni invalid s 30-odstotno okvaro dobi na mesec 5.556 SIT. Nemški pa ob enaki okvari pri delni oskrbnini 13.041 za isto obdobje, torej invalidi in oškodovanci, pozor. Poglavje zase so vdove domobrancev, ki prav tako prejemajo oskrbino iz Fulde. Koliko so vredne pred našim parlamentom, vemo: koliko jih ceni, tudi vemo. Torej, gospodje pri združenju, veliko sreče pri vožnji navzdol v vaših prizadevanjih in pomislite, kdo bo odgovarjal za škodo, ki jo boste kljub vsemu povzročili. V Žireh, 14. julija 1995 Anton Mlinar, Žiri Gorenjska^ Banka Banka d poAuhom POTREBUJETE POSLOVNE PROSTORE ZA VAŠO DEJAVNOST? Kranjčani in okoličani že desetletja obiskujejo objekt«- v okolici blagovnice Globus. Zakaj ne bi tudi vi izkoristili njihovih navad in tam najeli poslovni prostor za vašo dejavnost? V najem vam ponujamo i • nove poslovne prostore v centru mesta na izjemni in frekventni lokaciji ob blagovnici Globus na Koroški cesti 2, • prostori, v velikosti 60m2, se nahajajo na severnem delu stavbe in imajo samostojen vhod Najemno pogodbo bomo sklenili v odvisnosti ponujene najemnine in dejavnosti. od Interesenti naj pisne ponudbe z navedbo ponujene najemnine ali kupnine in opisom dejavnosti posredujejo v zaprtih kuvertah na naslov: Gorenjska banka d.d.. Kranj, Bleivveisova I, s pripisom "NAJEM GLOBUS", do 3 !. julija 1995. Dodatne informacije vam nudimo po telefonu 064/ 221-446 Int. 477 ali 483. Gorenjska^ Banka Banka * posluhom GORENJSkl GLAS • 34. STRAN GLASOV KAŽIPOT, HALO - HALO Petek, 21. julija 1#5 a HALO - HALO GORENJSKI GLAS & TEL.: 223 111 fi? HALO - HALO GORENJSKI GLAS fi? TEL.: 223 111 AVTO ŠOLA B in B VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND AVT ELECTRONIC SERVIS VIDEO, TV, AVDIO REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG AVTO ŠOLA ING. HUMAR Trgovina "BIN" Zlato polje 3/k, Kranj (bivša menza) Tel: 224-254 NAKUPOVALNI IZLET Gorenje maloprodaja ASCOM, d. o. o. J. Puharja 10, Kranj NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v 24. julija, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Vožnja z vozili: VW Polo, Mazda 121, Suzuki, R 5 in motornim kolesom Kavvasaki. Avto šola B in B, tel.: 22-55-22 PALMANOVA 2. 8.; NOČNI GARDALAND - AOUALAND, 31. MADŽARSKA - LENTI, 27. 7. Rozman, tel.: 064/715-249 7.; SERVISIRAMO: vse vrste video. TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loewe... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tei./fax: 064/620-205 Posebna ponudba v mesecu juniju: Hi-Fi stolp SCM 6550 2 x 20 W, dalj., CD 43.160 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 360 2 x 40 VV, dalj., CD 57.685 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 460 2 x 60 W, dalj., CD 79.265 SIT - 5 % popusa BTV 51 cm, teletekst, hiperbond 55.859 SIT - 5 % popusta V zalogi imamo ves program firme SAMSUNG, BTV od ekrana 37 cm do 72 cm, videorekorderje 2 ali 4 glave, hi-fi stolpi, radiokasetofone s CD, videokamere, BTV z vgrajenim videorekorderjem, fotoaparate... NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj se začne v ponedeljek, 24. julija, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 VAM PONUJA program plastike (kovčki, shranjevalci kaset, disket, CD-jev) od 322 do 1180 SIT. Konfekcija: ženske bluze in hlače, dolge obleke, športne majice z gumbi, pisane hlače, spodnje hlače po 220 SIT, brisače po 722 SIT... 22. 7. = Madžarska - Lenti; 5. 8. = Madžarska - Lenti. Tel.: 242-356, Konrad PRALNI STROJ PS 608 X KUHINJE BAV že od Dobava takoj! Tel.: 325-257 57.546 got. 50.000 dalje Trgovina "CVETKA" UGODNE CENE: ženske bluze 2.900 - 3.900; ženske hlače 3.500 -C Staneta Žagarja 16 3-900; moške in ženske bermuda hlače 1.900 ter velika izbira otroških poletnih oblačil. Del. čas: 9. -12. ure, 15. -19. ure; sobota 9. • 12. ure Kranj, tel.: 225-162 EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR ISKRA PRINS : Enota Kranj Planina 4 Tel/fax: 064/326-450 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Tel.: 064/310-678 PRODAJAMO - VZDRŽUJEMO - SERVISIRAMO GOSP. APARATI, SESALNIKI, BRIVNIKI Corona, Braun, AEG, Nova AUDIO & VIDEO Selečo, Goldstar, Grundig, Toshiba, ITT Nokia .. OPREMA ZA TELEFONIJO Terminali, Panasonic ... BELA TEHNIKA Zanussi, PHILCO ... EL. ROČNA ORODJA Iskra MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko -Lenti (1500 SIT); nočni Gardaland in Aqualand (65 DEM). Križarjenje, letni oddihi na hrvaškem Primorju, slovenskem Primorju, Španija, Sicilija, Turčija, Grčija in vse ostale destinaciie. Skupinski izleti doma in v tujini. Smo poceni, pridite in s« prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, fax: 223-870, Šk. Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169 METEOR, d. o. o. Remic Andrej Tel: 422-781 ORGANIZIRAMO nakupovalne izlete v Lenti (Madžarska) in Brno (češka). Poleg tega pa še Izleti v Gardaland in tedenski paketi v toplicah na češkem ter razprodaja v Muenchu - 28.7. ANIMPORT, d. o. o. Kranj, Ljubljanska c 5 Tel.: 064/225-697 Zg. Senica 5, Medvode Tel: 061/613-135 Nudimo vam: tople pode, itisone, tapisone, pluto, keramične ploščice, sanitarno keramiko, armature Armal... Polaganje in montaža vsega, kar vam nudimo po konkurenčnih cenah. Nudimo možnost plačila na čeke, pri plačilu z gotovino pa nudimo 5 % popust. fi? HALO - HALO GORENJSKI GLAS fi? TEL.: 223 111 VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTER KRANJ IŠČE POSLOVODJO Iščemo dinamičnega moškega s smislom za trgovino in z izobrazbo poslovodje. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: COMING, d.o.o. Trg Karla Grabeljška 1 61360 VRHNIKA Dodatne informacije dobite po telefonu 061/755-833. Kandidate bomo o izbiri obvestili. KOALA Kranj, Vodopivčeva 7 GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO, DA JIH OBIŠČETE Velika RAZPRODAJA sezonske obutve po izredno ugodnih cenah. Velik parkirni prostor na sejmišču. SE PRIPOROČAMO! Jesenice: vsak dan od 10. do 18.30. Vstopnina med delavnikom je 200 SIT, v nedeljo 350 SIT. Kranj: od ponedeljka do petka od 10 do 17.30, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure. Celodnevna vstopnina znaša 350 Sit, od 13. ure dalje pa 150 SIT. Radovljica: med tednom od 10. do 18. ure, sobota, nedelja m prazniki do 19. ure. Tržič: vsak dan od 9. do 18.30, ob petkih od 9. do 18. ure, vsak petek nočno kopanje od 20. do 23. ure (200 SIT). Vstopnina 350 SIT. PARTIZANSKI DOM na VODIŠKI PLANINI (Jelovica) Inf. in prijave po tel: 064/715-293 Dom je odprt vse leto, nudimo vam penzionske storitve (3.700 -4.000 SIT dnevno) in bogate domače specialitete. Sprejemamo skupine in individualne goste ter jim zagotavljamo mir in dobro počutje. Dom ima izredno lepo lego na nadm. višini 1118 m, obdano s smrekovimi gozdovi. Upravnica doma je Magda Pivk. ■--■■■'**■'■,s" POČITNICE V ŠPANIJI 18. 8., 4. 9., 18. 9,3.10., 13.10. - 8 dni, polni penzion cena do 399 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MI TOURS, Kidričeva 6, Kranj, tel.: 213-160 POČITNIŠKI URNIK GORENJSKIH KNJIŽNIC V času počitnic /julij - avgust/ Gorenjske knjižnice poslujejo: RADOVLJICA torek, sreda, petek 8.-14.; pon. 8.-19.; čet. 10.-1*: sobota 8.-12. ure. Knjižnica B. Kumerdeja Bled: od pon. do čet. 10.-14., sreda ves dan, petek 8.-14. KRANJ: pon., sreda, čet., petek 9.-15., torek 9.-17., sobota zaprto JESENICE: vsak dan 8.-14., sreda 8.-19., sobota 8.-12. TRŽIČ: vsak dan 9.-15., torek in sreda do 17. ŠK. LOKA: vsak dan 8.-14.30, čet. 12.-19., mlad. odd. 8.-14.; Trata: sreda 14.-19.; Železniki: torek 15.-19.; Žiri: sreda 14.-19.; Gorenja vas: četrtek 14.-18. KAMNIK; pon., torek 13.-19., sreda, čet., petek 9.-15. MEDVODE: pon., sreda, petek 13.30-19., torek, čet. 8.-13.30 TURISTIČNA AGENCIJA • MEDIJSKE TOPIICE; vsako nedeljo- kopalni avtobus • POČITNICE; slovensko in hrvaško primorje, tujina VIKENDI IN PRAZNIKI; avtob. linija Tržič- Kranj- Poreč UGODNO- Bol na Braču; letalo ali hidrogliser informacije in prijave: TRŽIČ -PredilniSka 1 4, tel. 53-280 KRANJ - Ljubljanska c. ta, tel. 224-132 \ 1 A V /v 4 /? ŠKOFJA LOKj* POD HOMANOVO LlP° pelek. 21.7.95 ob 20. uri VIIA ŽNIDARIČ Vabi Turisiično druMvo Škofja Lo foto bobnar RIKLIJEVl DNEVI 1995 BLED 21. - 23. julij VSAK DAN OD 12. DO 24. URE STOJNICE S TRGOVSKO IN GOSTINSKO PONUDBO DANES, PETEK, 21. JULIJA: 17.00 Koncert Pihalnega orkestra DPD "Svoboda" Lesce 18.30 Glasba za zabavo in ples (Gorenjski muzikantje) 20.30 Prikaz Riklijeve dobe do 24.00 Glasba za zabavo in ples (Gorenjski muzikantje) JUTRI, SOBOTA, 22. JULIJA: 18.00 Glasba za zabavo in ples (harmonikarice Zupan) 20.00 Prikaz Riklijeve dobe 21.00 Prižiganje lučk na jezeru in promenadni koncert Godbe na pihala Gorje 21.15 Nastop plesalk Blejskega plesnega studia in klovnese Eve Škofic Maurer do 24.00 Glasba za zabavo in ples (harmonikarice Zupan) POJUTRIŠNJEM, NEDELJA, 23. JULU^ 17.00 Koncert Adria Dixilanda iz Kranja 17.30 Prikaz Riklijeve dobe 18.00 Nadaljevanje koncerta Adria Dixilanda iz Kranja 18.30 Prikaz Riklijeve dobe 19.30 Zaključek koncerta do 24.00 Glasba za zabavo in ples (Gorenjski muzikantje) TURISTIČNO DRUŠTVO B«-*P petek, 21, julija 1995 OGLASI, GLASOV KAŽIPOT 35. STRAN • GORENJSKI GLAS glasov kažipot it ■Prireditve Bi°e3Ce,J tenorista Cigoja Martini V b,ejski farni cerkvi sv. 30 ulj „b0 danes, v petek, ob 20. Ciao nas*opil tenorist Krunoslav Blaći'ui klavirJu bo Darijana fiSkoncert hotpul ,,^a^e Belvedere nad sobote .V|la Bled bo jutri, v Skeaa ° • uri koncert arr,er-iSfca 90spela, jazza in spr^fiijy".hama Bovda. Pevca bo CFfi i322 trio: vasja Repinc-Stana o at-eyž Smerkolj - bas in .jjgj^rasic - bobni. 53vr na B|ejskem otoku 20. "j "Ponedeljek, 24. julija, ob glasben B?a v veceru komorne Pevec i BleJskem otoku nastopil Sbo c^°n Leskovšek, pri klavirju ^^Tjjjal Primož Kerštanj. wlPJna|ne godbe v neriJii d gostiščem Tulipan bo 2* Julija, ob 11. uri Podvr?^K0dbe na Pihala Lesce ^postvom Dušana Mlakarja. fStSH m°nodrama h*e bo H ." Na torišču Šivčeve Jože SoS' v sot>oto, ob 21. uri nastonii Ja z Bon'njske Češnjice Pavleta i ^onodramo -komedijo Luke D U2ana *lvel° življenje 525 a gledali? " V Pokritem poletnem SSTSri na Studencu pri Dom-KD MSnanes'*v Detek' ob 21. uri !w2riR iarc škocJan Premierno fvana d ^ Prna zena v priredbi SLSBdDenska in :ež|i' Lojzeta ti,rt?1arJa- Predstavo bodo nono./ii; ,ražarisr d T: Lojzeta ^ifcSi Pre?tavo bodo ponovili 23 fi> v soboto, 22., in nedeljo. aJW. vsakič ob 21. uri 822? ko,onjia vrata Uoiik Kftti " v razstavnem salonu iflodMi danes- v Petek, ob 18. m nilrazstavo sljk udeležencev Vrata wlnske slikarske kolonije ^Itumi Na o^oritvi bo krajši B^Program. K^kisvet av9"stu ciS, Kran' P™ teden v organizira štiridnevni izlet v ledeniški svet Otztalskih Alp. V Otzalskih alpah leži drugi najvišji vrti Avstrije, 3768 m visok VVild-spitze. Pred nekaj leti pa so tam naleteli na pomembno arheološko najdbo (5000 let starega človeka). Informacije in prijave v pisarni PD, tel.: 225-184. 1HHHHHHHHHHHH* Na Dovški križ Kranj - PD Kranj vabi jutri, 22. julija, na izlet na zanimiv vrh Dovški kriz v Martuljkovi skupini. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Prijave in vplačila sprejema društvena pisarna. Na Kališče Kranj - PD vabi jutri, v soboto, 22. julija, na Kališče - na planinski Eraznik, vezan na ustanovitev ■anjske podružnice Slovenskega planinskega društva v juliju leta 1899. Planinski praznik v zorenju planik se bo začel s kulturnim programom ob 11. uri, nadaljeval pa z zabavnim delom do 14. ure. Ob 9. uri bo potekala razprava na temo "Kakšno naj bo slovensko obeležje vrh gore". Vabljeni, da pridete na to praznovanje! Po obronkih Karavank Kranj - Pohodniki pri DU Kranj se bomo v četrtek, 3. avgusta, podali na pohod po karavanških obronkih. Odhod bo s posebnim avtobusom ob 8.30 izpred kina Center. Ce bo slabo vreme, bo pohod naslednji četrtek. Priporočamo primerno obutev in opremo. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni ob uradnih urah. Z avtobusom v Visoke Ture Kranj - DU Kranj vabi na zanimiv izlet v gorsko območje Reisseck v Visokih Turah, ki bo v torek, 1. avgusta, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Cena izleta je 4.100 SIT. Vplačila in prijave sprejajo na društvu v Kranju ob uradnih urah. Na Kriške pode Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira dvodnevni izlet na Kriške pode. Izlet bo 27. julija z odhodom ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Priporočamo dobro planinsko opremo. Prijave sprejemajo na društvo ob uradnih uran. S kolesi v Kropo Radovljica - Kolesarsko-rekrea-cijska sekcija pri DU upokojencev Brezje - Mošnje - Ljubno vabi vse ljubitelje kolesarjenja na srečanje s pobratenim DU Predoslje. Dobimo se v soboto, 22. julija, ob 11. uri v Kropi. Zbor kolesariev našega DU je ob 9. uri pri gostilni na Posavcu. Konjeniška prireditev Komenda - Konjeniški klub Komenda vabi na veliko konjeniško prireditev ob praznovanju 40-ob-letnice, ki bo v nedeljo, 23. julija, ob 14.30. Klub ljubiteljev oslov Slovenije Zbilje - Jutri, v soboto 22. julija, bo v hotelu Club Kanu ob Zbiljskem jezeru ustanovni občni zbor Kluba ljubiteljev oslov Slovenije. Gorenjski rejci oslov z ustanovitvijo stanovske organizacije želijo popularizirati svojo ljubiteljsko dejavnost, zato boto že v letošnji Roletni sezoni v sodelovanju s otelom Club Kanu organizirali več prireditev. Predstavitev Okroglega Naklo - TD Naklo vabi na razstavo in predstavitev Okroglega, ki bo v nedeljo, 23. julija, ob 11. uri v vili Toma Zupana na Okroglem. Blagoslovitev znamenja Visoče - Jutri, 22. julija, bo ob 18. uri na Visočah blagoslov novega znamenja, ki stoji po 50 letih na istem kraju in bo zopet služilo svojemu namenu. S krajšim kulturnim programov bomo počastili ta pomembni dogodek. Naj nas to znamenje bolj povezuje in združuje v dobrem in slabem. Adi Smolar v Kranju Kranj - Drevi (petek, 21. julija) ob 20. uri bo ped Prešernovim gledališčem v Kranju nastopil priljubljeni kantavtor Adi Smolar. vabljeni! ItlfrlfrltlfrltltltltBfrltltlt Kolesarska dirka Radovljica - V nedeljo, 23. julija bo tradicionalna kolesarska dirka po ulicah Radovljice. Za popestritev vzdušja bo ob 11. uri pred gostilno Tulipan v Lescah koncert Godbe na pihala iz Lesc. Dirigent je Dušan Mlakar. Slovenski večeri Bled - V hotelu Jelovica so vsak petek slovenski večeri z narodno-zabavno glasbo. »»»»»»»»»»»»» Obisk tujih študentov Kranj - Danes bo v Slovenijo prispela skupina dvajsetih tujih študentov na seminar Marketing v turizmu, ki ga prireja AIESEC -Mednarodna zveza študentov ekonomskih ved. V okviru seminarja, na katerem bo sodelovalo tudi trideset slovenskih študentov, si bodo gostje od danes, 21., do 24. julija ogledali Slovenijo, od 25. do 29. julija pa bodo sodelovali na seminarju na Otočcu. Tako bodo jutri, 22. julija, prišli tudi na Gor- jćtHuufe Kranj STROŠKE - ŽENSKE IN MOŠKE biMrfj,. phtmk. i„jf. (jf„. Mtik„ BENETTON *leblagovnica \Lukjr\SXj GLOBUS, a%?^>ica TINA in ostale prodajalne XOJLH/J^r Kranj enjsko, kjer bodo obiskali Vršič, se preizkusili v raftingu, v nedeljo s čolni tekmovali na Blejskem jezeru, nazadnje pa si bodo ogledali tudi gorenjsko prestolnico Kranj. Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS št. 28/ 93,) in odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list, št. 19/94) Občina Šenčur objavlja JAVNI RAZPIS za nabavo računalniške strojne opreme za računalniško učilnico v osnovni šoli Šenčur 1. NAROČNIK (investitor): Občina 2. PREDMET RAZPISA: nakup računalniške strojne opreme z upoštevanjem standarda za opremo računalniških učilnic, ki ga priporoča Ministrstvo za šolstvo in sport: 1. strežnik: z osnovno ploščo 486 DX2/66 16 MB RAM trdi disk več kot 800 MB disketne enote 5.25" in 3.5" vgrajen CD - ROM kvaliteten monitor ter vse ostale pripadajoče komponente 2. delovne postaje: osnovna plošča 486 DX2/66 8 MB RAM trdi disk 500 MB disketna enota 3.5" vgrajen CD - ROM kvaliteten monitor ter vse ostale pripadajoče komponente Računalniška učilnica obsega 1 strežnik, 8 delovnih postaj ter 2 tiskalnika. Celotna oprema je med seboj povezana v mrežo. 3. PONUDBA naj vsebuje: - opis opreme za vsako točko - podatke o servisni službi - podatke o garancijskih rokih, ki ne smejo biti krajši od 24 mesecev - končno ceno v SIT z vključenim morebitnim popustom - druge ugodnosti 4. MERILA ZA IZBIRO PONUDNIKA: kvaliteta, garancijski in servisni pogoji, reference ponudnika, cena m druge „ugodnosti ponudnika. Občina Šenčur si pridržuje pravico, da pred podpisom usklajuje vsebino pogodbe z izbranim dobaviteljem. 5. PONUDBE: Ponudbe za javni razpis pošljite do vključno 31. 7. 1995 na sedež občine v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj -razpis za računalniško opremo". 6. ODPIRANJE PONUDB bo v četrtek, 1. 8. 1995 ob 11.00 uri na sedežu občine Šenčur, Kranjska 2. O izidu razpisa bomo ponudnike obvestili v roku 15 dni od dneva odpiranja. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija TEL.: 0641213-261, 218-586, FAX: 064/211-790 POSEBNE AKCIJE IZ KATALOGA MOJE POLETJE NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI ► UMAG, NOVI GRAD, POREČ... 7 POLPEN7AONO V ŽE ZA 269 DEM >ROVINJ, MEDU LIN, PULA... 7 POLPENZIONOV 01) 235 DEM dalje L OTOK RAB 7polpenzionov v hotelu EVA od 280 DEM dalje KORČULA: hotel + hidrogliser že za 294 DEM HVAR: hotel + hidrogliser že za 300 DEM , TUCEPI: hotel + ladijski prevoz že za 285 DEM PO SE BIVA t»OIVl?I>BA: 7, ZKl.KNiM AVTOBUSOM V ROGAŠKO - 7~ dnevni paket, odhod iz Kranja in IJubljane. ODISEJEVE EKSOTIČNE POČITNICE ; —■m JORDANU A-BANGKOK-PATTAYA 15 dni, odhod 15.7. in 19.8. 95, super cena 1.599 DEM ► / I.ANKA, tO dni, odhodi vsako sredo, za samo 1750 DEM MALDIVI, 10 dni, odhodi vsako sredo, ir ta 1850 DEM PRODAJAMO LETALflnOnnriJSKE VOZOVNICE ! SPOROČILO O SMRTI Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš mož, oče, dedek, brat in stric MIRKO BRADEŠKO rojen 13. 12. 1932 v Bukovščici Do pogreba leži v mrliški vežici na pokopališču v Lipici v Škofji Loki. VSI NJEGOVI Kranj, 20. julija 1995 radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOftKZ Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene družinske počitnice v ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE V poletnih mesecih - JUNIJ, JULIJ, AVGUST -smo za vas pripravili aktivne programe POČITNIC ZA VSO DRUŽINO. Devet bazenov, tobogani, športni park z igrišči na umetni travi in peščenimi teniškimi igrišči, opremljenimi z reflektorji, kolesarjenja, izleti in veliko zabave, za najmlajše razposajenost v počitniškem klubu - vse to za nepozaben dopust. • 5-dnevne počitnice že od 361 DEM (polpenzion - hotel TERMAL) • 7-dnevne počitnice, že od 488 DEM (polpenzion - hotel TERMAL) VELIKE UGODNOSTI ZA OTROKE, DODATNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE, MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE S ČEKI SLOVENSKIH BANK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12, 69221 Martjanci telefon: (069) 48-210, 48-106, telefaks: (069) 48-607. STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 gorenje najceneje! ► pomivalni stroj Nobiesse S 603 ____73.200 ► štedilnik kombinirani 50 cm h kilL .49.080 ► hladilnik zamrzovalnik kombinacija (2 kompreaorja, 2 vrata) HZK 33.3 E • _ 79.740 ► TVVoyager51cmTTX-___44990 ► TVVoyager55cmTTX-_53200 VELIKA IZBIRA ► električnega ročnega orodja ► gospodinjskih aparatov ► svetil, posode ► program Ganjena ► kolesa Rog dodatni popvtt oa\7,-M,7 9t9ktromatwiat NAJVEČJA IZBIRA IN NAJNIŽJE CENE ZA VRTNE KOSILNICE gotovinski popust S -1$% In bnzplsčns dostava vso cono so ta gotovino do prodalo zalog tsf kovinOtihna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! GORENJSKI GLAS • 36. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA MALI OGLASI ® 223-444 DISCOTEKA RADOVU1 CA DANES ZVEČER PO 22. URI COUNTRY PEVEC IN KITARIST IZ NASHVILLA JOE SUN + COUNTRY BAND LECTAR APARATI STROJI Ponudba celotne računainiške opreme, potrošnoga materiala za Epson, Hawlet Packard in Fujitsu, originalni trakov, zvveckform etikete, knjige za računalnik, servis in tečaji računalništva. AGILIA.d.o.o.. «266- 564 15784 Ugodno prodam namizni REZKAL-NO VRTALNI STROJ s pomično mizo. Bojan Kveder, Predoslje 132, »241-128 17273 Nov mini ELMAG prodam za polovično ceno. «43-495 17755 Prodam OBRAČALNIK Gorenje. S 682-685 17859 Prodam KOSILNICO BCS na petrolej in bencin. B695-036 17868 Prodam ali zamenjam prikolico Tomo Vinkovič 1,5 t za samohodni obračalnik. 0681-410 naši Ugodno prodam bakreno NAHRBT-NO ŠKROPILNICO železno brano, štedilnik, pralni stroj. S802-00717393 Ugodno prodam elektromotor 10 KM in 1400 vrtljajev. «738-077 17920 Prodam MLIN za sadje in ročno črpalko. «241-483 17927 Prodam TROSILEC za gnoj, PAJKA z dvema vretenoma, SAMONAKLA-DALKO 19. Pušavec marko, Krožna 17, Voalie 17933 PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 8"° - 22°° ,MEDEL JA OD 1 1 00 - 22™ Nov namizni VRTALNI STROJ prodam za 220 DEM. «242-325 18024 Prodam nov motor za čoln Tomos T 4,5 50 % popusta. «78-348 18028 Kupim MOLZNI STROJ. «738-913 18036 Nerabljeno PEČ 30.000 Kcal, znamke Vreček za polovično ceno. prodam. «326-738 18O63 Ugodno prodam ČISTILEC na paro Diva. «332-650 isoes industrijsko šteparico NECCHI In OVVERLOOC Siruba ter ostalo opremo za šiviljsko dejavnost ugodno prodam. Vse staro eno leto. Možnost plačila na več obrokov. Tel.: 47-499 po 20. uri Prodam SEDEŽNO kopalno banjo in zamrzovalno SKRINJO 200 litrsko. «217-202 1806« Prodam CISTERNO za kurilno olje. «801-089 18075 Prodam traktorsko enoosno kiper PRIKOLICO Farmer, s podaljški, nosilnost 6 ton. »731-046 18082 Prodam PRALNI STROJ Gorenie. «51-428 18097 Prodam BARVNI TV SAMSUNG, ekran 51 cm. nov, garancija, stereo teletekst. «76-622 i 8098 Prodam malo rabljen GRAFOSKOP «620-211 18113 Prodam generalno obnovl|en KOMBAJN za siliranje koruze NEW HO-LAND, 280 konj., moči, letnik 1984, z detektorjem kovin ter novim pic up pobiralcem za travo. «802-623ibim MHMlWš tel.: koMjAJ' fax: fax: 64/331 087 VSE ZA TELEFON % BREZŽIČNI TELEFON SAMSUNG 900 MHz PTT ATEST SLO:211-004/95-011 * Garancija: 24 mesecev J&iL n NAJCENEJŠI /mpj' A-testiran brezžični telefon^^r Jr\ ŽlCNI TEFONSKI APARATI tf/ OD: 3.300 SIT NAPREJ brez P^^op^ Garancija: 24 mesecev A-TESTIRaNI HIŠNE TELEFONSKE CENTRALE, FAX-SELEKTORJI. ZAŠČITE. VEZJA PROTI PRISLUŠKOVANJU . . . IZVAJAMO MONTAŽE TEL. CENTRAL Prodam 80 literski kompresor «323-995 17938 Prodam ŠTEDILNIK, pralni stro|, sedežno garnituro. «213-259 17954 Prodam zelo ugodno šivalni STROJ in vlečno kljuko za Z 101. «325-213 17*92 Ugodno prodam ŠROTAR Kladivar z motorjem ali brez In PŠENIČNO SLAMO na njivi. Janhar, Lahovče 42, Cerklie 17994 GLASBILA Savska c. 34. Khamj tm FAX 064/224 840 HTIL 04097620 009 VSE VRSTE REKLAMNIH TABEL IN TRANSPARENTOV MODULARNI ROTACIJSKI OISPLAVI NAJNOVEJŠA TEHNOLOGI IA /A IZDELAVO VSEH DIMENZIJ BARVNIH PLAKATOV- Prodam SNOPOVEZALKO BCS. Podbrezje 195, «730-627 isooe AMPERMETER do 25 Amph enos merni tok. prodam «58-463 isoi4 Ommeter mzkoomski in enega viskokoomskega, prodam «58 563 18015 Prodam nakladalno PRIKOLICO NRP 25 6 «242 672 Mt Prodam BOBNE. «55-259 uaee GR. MATERIAL Prodam rabljena OKNA. «46-609. do 21 do 23. ur« 17*3* Prodam strešno KRITINO SALONIT-KO 60x40 in slemeniake kom 800, cena po dogovoru. «633-677 17648 Prodam bukovo furnirano OBLOGO šinna 23*205 « 695 064 w675 Prodam suhe hrastove PLOHE «41 403, zvečer usm Prodam porolit OPEKO in 800 kom betonskih STREŠNIKOV špičak. «84-514 17*91 Prodam smrekove DESKE in PLOHE «45-209_17894 Prodam malo rabljeno cementno strešno OPEKO «731-486 ir*oe APNO staro, gašeno in mešalne batenie (pipe) za umivalnik, prodam • 312-298 17963 Poceni prodam razstavl|eno gradbe no BARAKO (20 kosov 1 25mx 2 50 m) in rabi|ene SALONITKE, tero! in iverke (1 cm) «801 436_irtM Prodam KOVINSKO 3 fazno eiek trično gradbeno OMARO kompletno / dozami, varovalkami in števcem «421-739, zvečer ki«/ IZOBRAŽEVANJE INSTRUKCIJE - priprave na drugi rok avgust, popravni izpiti za šolske predmete - slov., tuji jezi, ekonomsko strokovni predmeti, računalništvo, mehanika, fizika, kemija, osnove elektrotehnike, statika, trdnost, strojni elementi- nudimo v avgustu. Sodobne metode, pedagoški pristop, zagotavljajo uspeh. « in fax 710-099, mobi. 0609/632-874 mm KEKEC S.P. instrukcije šolskih predmetov, počitniški paketi, priprave na izboljšanje ocen v šolskem ietu 95/96. stalna pomoč inštruktorja, preverjanje znanja med letom v učilnici v Kranju, mobi. 0609/632- 874,el.fax: 710-099 17771 KEKEC S.P. ali je bil vaš otrok med šolo manj uspešen. Nič ne de! Odpravljanje težav v branju, pisanju, računanju in priprave na popravne izpite vseh stopenj za OS in SŠ, nudimo v Kranju. Sodobne metode, pedagoški nristop zagotavljajo uspeh « mobi. 0609/632-874 17773 KEKEC S.P. organiziramo intenzivne priprave na popravne izpite za SŠ v učilnici v Kranju. Sodobne metode, pedagoški oristop zagotvaljajo uspeh! 0 mobi. 0609/632-874 17778 instruiram matematiko in elektrotehniko za srednje šole in fakultete. Matjaž. «213-644 17866 Prodam KNJIGE za 4. razred OŠ. «324-897, zvečer 17S92 Prodam knjige za 7. razred OŠ. Učbenike za biologijo, kemijo, fiziko ter delovna zvezka za fiziko in kemijo po polovični ceni. «320-009 17985 KEKEC s.p. k sodelovanju vabimo študente študen.usmeritev oz. absolvente za poučevanje šolske mladine v času popravnih izpitov in med šolskim letom za OŠ in SŠ( mat., fiziko, kemijo, tuji jeziki, teh.predmeti) v učilnici v Kranju. «0609/5632-874, vsak dan med 10 - 12. uro, zvečer med 20. in 22. uro 17969 Prodam KNJIGE za 7. in 8. razred OŠ. Ret'jeva 31, «327-011 16074 Kupujem KNJIGE za I. letnik Ekonomske šole in prodam KNJIGE za 5. razred OŠ. »41-501 16093 Prodam KNJIGE za 8. razred OŠ. «311-435 Hm KUPIM_ Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice.. Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke in celulozni les. Plačilo po dogovoru. « 47-362 16880 Iščemo večjo količino VODNE MIVKE za odbojkarsko igrišče «41-126 17899 Kupim knjige za I. letnik Sr ekonomske šole. «401-271 17924 Kupim suh, svetel javorjev les. 058-191 17M1 Kupim kvalitetno BALIRANO SENO Naslov v oglasnem oddelku. 17997 Kupim PUHALNIK z aH brez motorja. 0682-181 18066 PARCELO, hišo ali vikend v smeri Preddvor, Cerklje, Golnik, kupim 0061/343-593 18072 LOKALI POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: Kranj, trgovske lokale in pisarne različnih površin, proizvodne prostor« 140 m2, 160 m2 In 200 m2 za mirno obrt, ročno avtopralnico, dis-koteko, trgovino z živili itd. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c 16. Kranj, «211-106 i7KB POSLOVNE PROSTORE PRODA MO: Kranj v«č hiš prim«rnlh za Rosiovno dejavnost prodamo. DOM EPREMIČNINE, Koroška c. 16. • 211-106 17630 Začasno oddam SKLADIŠČE v centru Tržiča za določen čas. »53 218, n«d«ljo dopoldan u«7e Oddam dva večja prostora v okolici Cerkelj. »422-011, po 20. uri 17971 Oddamo 2IVILSKO TRGOVINO brez odkupa inventarja KOŠNIK t.p., 332-061_18031 Oddamo v centru Kranja 80 m2 za poslovni prostor 60 m2 In 100 m2 KOŠNIK sp 332-061_11034 V Radovljici oddam lokal »82-8/1 V najem oddam 2 prostora, primerna za skladišče, 60 m2, potrebno man-I*« adaptacij«. »620-898 »o ?o uri Prodamo ŽIVILSKO TRGOVINO z odkupom inventar)« v Kranju K 3 KERN KRANJ, 221-353 ism PRODAMO v Kran|ski gori kava bar z odkupom inv«ntar|« K 3 KERN Kran|. 221-353 i6U7 V Kranju, Šk Loki, Šenčurju. R« dovljlci. oddamo pisarniške prostore, skladiščne prostore za trgovino. APRON 331-292, 331-366 161« NAJEM: kava bar z odkupom inventarja v Kranju. K 3 KERN Kranj, 221-353 18139 NAJEM: v bližini Kranja večjo neživilsko trgovino v pritličju in nadstropju. K 3 KERN Kranj, 221-353 PRODAMO večjo diskoteko z odkupom inventarja. K 3 KERN Kranj, 221-353 18138 KOLESA Prodam MOTORNO KOLO APN 4, starejši letnik in novo ČELADO, ugodno. »46-884 17833 Zelo ugodno prodam MOPED PONY EKSPRES. Zg. Bitnje 136, pri Puškami 17844 Poceni prodam žensko in moško GORSKO KOLO. «311-872 17867 Poceni prodam ŽENSKO KOLO ROG brez prestav. «215-701, zvečer 17870 Prodam PONY KOLO. «324-655 17950 Prodam GORSKO KOLO Huger Buger, nov, cena 900 DEM. «46- 532 17960 Po 20000 SIT prodam novo žensko GORSKO KOLO na 18 prestav in novo žensko Holand kolo. «632- 110 17976 Prodam ATX, letnik 1989, BT motor. «41-842 17990 Prodam MOTOR CTX 80, lepo ohranjen. «57-786, popoldan 18000 Prodam dobro ohranjen BT 50 S, letnik 1990. «332-469, popoldan 18023 SUZUKI DR 500 ENDURO, letnik 82, ohranjen, registriran. «725-31516027 Prodam BT 50, letnik 1987, cena po dogovoru «43-561 16079 Prodam APN 6, lepo ohranjen. «327-474 18119 MOPED APN 6. ugodno prodam, dobro ohranjen, lentik 1982. «51- 764 18148 OBVESTILA ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo - Portogruaro sreda. «49- 442 17264 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKANA GLOBUSU SENCA= HLADEN AVTO NA MADŽARSKO S KOMBIJEM -enodnevni nakupovalni izlet - torek, četrtek, petek, sobota. «49-442 17768 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen. «46-172 16115 OSTALO Prodam tri CISTERNE za kurilno olje in cisterno iz nerjaveče pločevine za kurilno Olj«. «85-292 17768 VRTNE GARNITURE, prodam. «46 174 17918 Prodam ugodno |eklenke 2 kisik. 1 acetelen. «326-153 179?6 Ročno tkanje - statve za ročno tkanje z vsem priborom, ugodno prodam. «212-236. od ponedeljka do petka, od / do 14. ur« 17966 Prodam GAJBICE za krompir ali menjam za l«s Demšar, Stražiška 13, Kranj 17941 Prodam JEDILNO RDEČO PESO. Velesovo 10 17975 Ugodno prodam KUMARE za vlaganje. «41-725 18046 Prodam PŠENIČNO SLAMO in AJDO za seme. «421-507 18048 Prodam KROMPiR za krmo «328- 218 18059 Prodam KRMILNI KROMPIR. «49- 012 1B062 Prodam KROMPIR za krmo. Zabnica 55, «311-812_leioo Prodam PŠENICO. Jezerska c. 65, «242-414 18122 Prodajamo SVEŽE KUMARICE za vlaganje. Pipanova 36, Šenčur, «41- 169 18157 VILICE za prenašanje okroglih bal za prednjo in zadnjo hidravliko: vilice so pomične, velikega premera, bombirane na koncu, kar omogoča varen prenos bal. Kovaštvo Mušič Mengeš tel.: 061/738-619 POSESTI Prodajamo več parcel, vikendov in hiš na Gorenjskem, oddajamo poslovne prostore, najemamo in kupujemo vikende, hiše in poslovne prostore Posredujemo pri prodaji, (nakupu) menjavi ali najemu nepremičnin. AGILIA.do.o., AGENCIJA Z NEPREMIČNINAMI «064/266-564 16766 Iščemo nepremičnine za tuje partnerje. AGILIA.d.o.o.. 064/266-564 15787 Oddajamo - najemamo, prodajamo, kupujemo vse vrste nepremičnin. MANDAT, d.o.o., Kran| (za hotel Jelen) «224-477 17064 Najamem manjšo HIŠO v okolici Selške doline. Šifra: MIRNO OKOLJE 17716 Starejšo vseljivo HIŠO, ugodno prodam. «47-840 17779 KUPUJEMO. PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO STANOVANJA. HIŠE, POSLOVNE PROSTORE Del čas vsak delavnik od 8. do 18. ur«. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106 17*25 HIŠE PRODAMO: Kranj, Sp. Gorje Ribno, Podbrezje. Naklo, Cegelnica, Rupa, Bašelj. Šenčur. Britof, Suha. Zalog pn Cerkljah, itd. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16. Kranj, «211-106 17629 VIKENDE PRODAMO: Čatež, Zreč«, Atonske toplice. Bašelj, Tolmin itd. DOM NEPREMIČNINE, «211 106 17*31 HIŠO KUPIMO Kranj z okolico manjšo, starejšo hišo z vrtom do 120.000 DEM DOM NEPRE-MIČJNE. Koroška c. 18, Kranj, «211-106 17832 Takoj najamem garažo ali poow»:' zaprt prostor v Škofji Loki ali oko«* «41-489, dopoldan___*J Prodamo MONTAŽNO HIŠO z vrt«" v Tržiču. «731-549 __^ HIŠE PRODAMO: v Šenčurju p^j* mo starejšo bivalno hišo s pa/ce* 600 m2, 108000 DEM. K3 KfcW«1 KRANJ, 221-353___^ HIŠE PRODAMO: v HotemažaJ novejšo hišo z večjo parcelo. KERN Kranj, 221-353___^ HIŠE PRODAMO, na Druiovki n0"01 vrstno hišo. K 3 KERN Kranj.d.o"-' 221-353 1"*] iSlOSKE ANTENI AVTOMATSKI VRTLJIVI SJSW§ Možnost platilt 2 do 12 i**1 tel.: 064/422-585,421-198 J SAT TRADE d.o.o« [Poženik tO Cerh0A HIŠE PRODAMO v Straiišču hti| lepšo hišo z vrtom, vmirnem H K 3 KERN Kranj, 221-353 __*3I KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v VMJjJ predamo 8500 m? njiv. K3 Kfc PARCELO PRODAMO, zazivi parcelo 615 m2 in 586 m2 v bačevem, v Mavčičah 760 mZ. , ' Tržiču 976 m2, 1400 m2 v Sutm & Škofji Loki skupaj z nezazidljivo £j m2, v Britofu, v šenčuriu 800 mZ. * KERN Kranj, 221-353 STAREJŠO PRITLIČNO damo pri Vodicah nad L-ar*). fazo pri Predaj za*0 podaljšano 3. do 1. plošče v Lescah, zemljišča v Dobenski Ameriki' t ^ Jesenicami. APRON 331-292___s „ škofja loka z okolico - kupim rna>* f stanovanjsko hišo, zaželjeno z » ^ |j »681-627 PRIREDITVE ---Tn^ s' Glasbo za OHCET1 in zabav« .j trio BONSAJ. « 421-498 POROČITE SE PRI ^ UliHitrki TEL.: 064150-2^1, DUO KARINA, glasba f» ^ zabav«, v lokalih. «225-^* a POSLOVNI Ponudba opreme, vse od pisal celo,n%Sov>> vse ostale pisarniške opj* ^4 ugodno. AGILIA.d o o , Z°° Nudimo vse vrste90J% najugodnejše °br 064/211^ Tel.: tel.: 064/ 634- 500 ODDAJAMO POSLOVNE IN SKLADIŠČNE PRGSTORE RAZNO PRO^ Prodam HLADILNO ček 12 V «328-890 aH ^^A ----— |5C A IKONE. TAPISERIJE P«^£$!| Prodam 50 m3 jelkovih m smrekovih hlodov P«t«r Katrašmk. Sp Besnlca 85, Pesnica 17968 Zelo ugodno prodam lesene spo mink« «736-554, zv«č«r 17*66 PRIDELKI Prodam večjo količino sveže rezano CVETJE GLADIOL Smolej, Luž« 22 A. «43-016 17606 Prodam KROMPIR Sp Brnik 63 1764* Prodam SENO v kozolcu in gumi voz. Dolinar, Planica 1, Kranj ir*4* Prodam SLAMO iz n|ue «45-522 17666 Prodam KRMIL Ni m JEDILNI KROMPIR «/30-126 uik» Prodam zazidljivo PARCELO Kranj 530 m2, njivo Trboje «211 012 17837 Prodam zazidljivo PARCELO 1300 m2 in zgrajeno hišo «46-609. od 21 do 23 ur« 1763* V okolici Krama prodam POLOVICO HIŠE z vrtom Naslov v oglasnem oddelku. 17*64 Prodam vs«ljlvo HIŠO v Lešah pri Tržiču za 46000 DEM Stanovanje površine 100 m2 «58 385 IT*7I Zamenjamo PARCELO Gor«n(ska Ist-a morje »/14-8/9 uftsr Prodam TRAVNIK v Lipniu 2443 m2. c«na 4,5 DE M/m? »733/35 1 r«r« 7 km iz Kranja prodamo dvostano vanisko hišo, CK, t«l«fon KOŠNIK ■ p, 332-061 16032 sponzorja za kni.go TAROf »310 588 bukove plohe t vozičkom suh« KOSTANJ^fe, oh«In KOSILNICO sj\ r46-257 Prodan žensko kolo »212-087 cirkular žago. JjJSj olo. moped A m Suha hrastova drv« travnika, prodam ■ -'——' rTfif0'8'.^' Prodam pokrov ra tt 19 , »tiskalko z« mo««. Z/ 3% • 78 823 Prodam oukova m dostavo »685-5_l8^.--^ RAZPRODAJAM h.ttvo (»p^^-.iirHsni v«*tmkov Kran|,. u rf0 po"^ «311 621.odP«*adOP JJJl?!. julija 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 37. STRAN • GORENJSKI GLAS AKCIJSKE CENE! KOLIČINE OMEJENE TElEFAX - TELEFON - TAJNICA - KOPIRNI STROJ KX-F230 BX/S r65.800SIT ^ - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU 0r,2iran^2astODnik Matsushite in znamke Panasonic Ub Tjtelefon trade Po*?«a:.KRANJ. tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 PoJ I a nica LJUBLJANA: tel./fax: 061 /1590-232 l us'ovalnica KRANJ, tel./fan: 064 / 222-150 SATELITSKI SISTEMI od 377 DEM z montažo, lahko na čeke. 0719-014 17758 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 17871 Teleteks Gorenje! Vgradnja dekoder-ja na vašem domu, ugodna cena. ©331-199 17872 SERVIS elek. orodja, rezervni deli. Kodrič, Zg. Besnica 36, O403-153 Servis gospodinjskih aparatov za vso Gorenjsko na vašem domu. ©57-695 1 7939 Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov, kontrola izgorevanja. ©57-695 17940 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in kvalitetno, priključek samo 25 DEM. KOŠNIK s.p., 332-061_18033 Deiamo zidarska in tesarska dela, kvalitetno in poceni. ©224-573 18039 IZVAJAMO novogradnje, adaptacije, obnavljamo dimnike in tlakujemo dvorišča. ©061/614-221, od 18. do 20. ure, vsak dan 18109 Masivne lesene VRTNE GARNITURE - miza+2 klopi, izdelujem. ©55-036 <8110 SERVIS ELEKTRIČNEGA ORODJA AEG, Bosch, Hiltj, Iskra, B&D, Maki-ta. Pivka 20, Naklo, «47-490 unč SAT SISTEM! od 379 DEM, vrtljivi sistemi od 540 DEM. «061/823-176 18118 Popravila in previtje elektromotorjev, rotorjev, ročnega orodja, gospodinjskih aparatov. Pivka 20, Naklo. «47-490 18181 i*^. OPREMA Pro^aJT . —-—- SCjffaJSS sedežno garnituro ?£0sedU.9t?dno Pr°dam raztegljiv 2J1|^w«nsno leto. «225-371 AocjTr '—— ,rdeoa?lbro ohranjeno SPALNICO '»sa lesen. «57-969 17925 17*^_ ^irOT?" lito*elezno KAD in WHC0 ^241-660 Romantični večeri ttotd Za ples in razpoloženje vam duo FAN tfira vsak večer. „ ™ Odlična hrana, izbrana vina, T^S^t vri z bazenoma in igrišča za tenis. ■ uujL mJ ■ ^ jemamo tudi rezervacije {061/627-011. STANOVANJA tTUSKA GOZDARSKA ZADRUGA, z.0.0., KRANJ, Šuceva 27 dorrJa stranke obveščamo, da smo Prodajalno iz zadružnega con« p? Primskovem preselili na šucevo 27, Kranj (Komunalna rr|mskovo - hivfti KOPI Nuriimn vam Tel bivši KOP). Nudimo vam: - krmila, žita, gnojila, sredstva za varstvo rastlin - vse /a vrtičkarje - semena, orodje... kmetijsko mehanizacijo *f°n: 064/268-513, 064/268-522, 064/268-521 Vljudno vabljeni! fe^f^ sedežno grt. in Gorenjska oblačila, d.d., Kranj, v svoji delovni enoti na Jesenicah, Savska c. 1 b -Javornik, tel.: 064/83-481, po naročilu izdelujejo ravni plise različnih oblik in dimenzij od 0,2 cm do 5 cm. Naročila sprejemajo od 6. do 14. ure. ISO/« wnalne plise zav če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo - pokličite «332-053 uie2 Izdelujem cisterne za kurilno olje po naročilu ali na vašem domu z A testom. • 738-855 17791 STEKLARSTVO SKIŠKAR /as tekljujemo vse vrste - balkonov, terase, vetrolovov In opravljamo ostala steklarska dela «061/272 381 17407 VODOVODNE INSTALACIJE VSEH VRST (novogradnje, kopulnice, razna popravila, odmašitve in čiščenje bojlerjev Ipd), vam naredimo obrt niško strokovno in za solidno ceno «218 427 17*34 Nudim kvalitetno in strokovno vo deni« ooslovmli kn|i(j AJK, lat?H. 708 17846 PO&?° P°Pf«vlmo vaš h>^W.^Al ^ »troj, ŠTEDIl, iS KLE- ln prekr.VHr,,P stret, l&^lES N°^RAŠLK vam C^Jir^__*™ ^'Se° K'* s,ro»*' *t*HJH- - GRADBENIŠTVO - asfaltiranje In tlakovanje ulic, cest in dvorišč. Prevzem m zidava komplet objektov ali adaptacije, izkope, odvozi, nasutja, peščena dela... S. BOR, d.o.o., Kamnik, tel.: 061/813-870 AGILIA.d.o.o., prodam krasno opremljeno STANOVANJE v bližini Vodovodnega stolpa v velikosti 64 m2. «266-564 17892 Najamem GARSONJERO v Kranju. «311-098, popoldan 17736 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ: Planina II. 34 m2, 43000 DEM, 39.6 m2, 55000 DEM ( z opremo), 64 m2, 71000 DEM, Zlato polje, 62,5 m2, 60.000 DEM, center 75 m2, 85000, 86 m2, 96000 DEM, Planina več 3-ss DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, «211-106_17826 STANOVANJA KUPIMO: Kranj, šk. Loka, Lesce: garsonjere in manjša stanovanja KUPIMO. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211- 106 17827 STANOVANJE 47-52 m2 v Šorlije-vem naselju ali bližini Vodovodnega stolpa, kupim. «715-128 nase Prodam 2-sobno STANOVANJE s kabinetom (tel, SAT). 0327-429i7889 Oddamo 2-sobno stanovanje z garažo « 212 706 Par najame enosobno stanovanje ali večjo garsonjero v Kranju. « 218- 950 17989 Prodam opremljeno 1-sobno stanovanje 50 m2. «634-344 17977 Prodam STANOVANJE v centru Škofje Loke 2 sobno 53 m2. 0620- 308 180O2 Na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, CK, telefon, CATV, 2 balkona. KOŠNIK, s.p. , «332-061 isoao Oddam 1 sobno STANOVANJE, kompletno opremljeno, s telefonom, CATV, na Planini lil. «801-297 18037 STANOVANJA PRODAMO v Kranju 1 sobno 34 m2, 1 sobno 43 m2, 1 sobno 44 m2. K 3 KERN Kranj. d. o.o.. 221-353_i8t?8 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 2 sobno 62 m2, 65 m2 in 2,5 sobno 68 m2, 3 sobno 82m2, 84 m2. K3 KERN Kranj, «221-353_18127 Kupimo garsonjero v Šorlijevem naselju. K 3 KERN Kranj. «221-353 18128__ STANOVANJA MENJAMO: v Kranju stanovanje 29 m2 menjamo va večje do 40 m2 K 3 KERN Kranj, 221-353 18129___ SIANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah 2 sobno 54 m2 brez CK v 1. nadstropju po 850 DEM/m2, možnost nakupa tudi garaže. K3 KERN Kfani, 221-353_ 1»1*> V Kranju lahko stolpnica, kupimo 2 ■J dO 6(1 00(1 I >l M, S!, in 1 ss fin največ 40 000 DEM. APRON 331 292 18143 Oddam novejše 2-sobno stanovanje s cent. in tel.©242-754 17947 ODDAMO 1 ss in 3 ss stanovanja na Jesenicah. Stanovanja prodamo: na Jesenicah 52 m2, 54 m2 in 60 m2, v Kranju 34 m2, 53 m2, 68m2, 84 m2, možna menjava, v Preddvoru 1 ss, pri Radovljici 3 ss. APRON 331-292 18144_ V Škofji Loki najamem stanovanje, pogoj - telefon. ©681-627 181sb VARSTVO Iščemo varstvo za 15 mesecev staro deklico na Primskovem. ©241-103 18077 Iščem varuško za varstvo otrok na našem domu. ©41-582 18150 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov. ©064/692-194 14719 SERVIS Peugeot, Citroen, Renault -REZERVNI DELI NOVI IN RABLJENI ZAGOTOVLJENI! ©422-098 17833 Nekaj rezervnih delov za 126 P, Z 750 in Z 101. prodam. ©53-176 17910 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto dim. 130x160, lesena. ©327-323 17913 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. ©422-141 17952 AVTOPREVLEKE zelo ugodno. RU-BIN Kokrica, 225-151_I8021 Za R 25 TX kupim pokrov motorja, blatnik in razne dele. Lahko poškodovano. ©241-103 18102 VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. 0325-981, 325-659, po 20. uri 9526 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo - Portogruaro sreda! ©49- 442 17283 NA MADŽARSKO S KOMBIJEM -enodnevni nakupovalni izlet- torek, četrtek, petek, sobota. ©49-442 17265 Prodam ohranjen OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1989. 0 738-855 17289 NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA VOZIL NOVO VOZILA CORSA OD 17.300 DEM ASTRA OD 23.500 DEM FlESTA 1,3 OD 18,900 DEM MONDEO 1,8 GLX 35,900 DEM (klime) DOBAVLJIVI TUDI VSI DRUGI MODELI VOZILA SO Z BOGATO SERIJSKO OPREMO, UGODENE CENE, POPUSn, KRATKI DOBAVNI ROKI VRBA, d.0.0. ,STRUZEV04, KRANJ, TEL:064/211-090 Ugodno prodam GOLF D, letnik 1987, reg. eno leto. 047-340 1776S Prodam starejši ALFA SUD 1.3, kleparsko in ličarsko obnovljen, z odličnim motorjem, cena 2700 DEM. 0712-124 irens PRAZNOVANJA TEL.: 064/50-232 Prodam nujno AX 1.1 TRE, bele barve, 12/90, dobro ohranjen. ©718-015, Finžga-jeva 5, Lesce Prodam SUBARU LEGACY karavan 4 WD, letnik 1992. ©631-752 17806 Prodam JUGO 45, star 10 let, registriran do 4/96. ©58-014 17807 AUDI 80 GT COPE 2000 cm3, 85 KW, letnik 1982, ohranjen ugodno prodam. ©211-912, 0609/631-344 17822 Prodam FORD ESCORT, letnik 1993 1,8 diesel 60 000 km z dodatno opremo, cena 22000 DEM. ©213-005, po 17. uri 17840 Prodam VW 1200, reg. do 2/96. Bobovek 7, Kranj 17643 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1983. ©738-986 i7845 Prodam R 5, letnik 1988. Marjanovič, Partizanska 29 A, Kranj 17349 CITROEN AX CABAN, letnik 1993, prodam za 11500 DEM. ©715-597 17850 JUGO 45, letnik 1989, reg. do aprila 96. ©324-813_ 178*1 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1982, cena po dogovoru. Justin, Alpska 11, Bled 17852 Prodam Z 101, letnik 1986, reg do 26.3.96. ©324-158 17853 GOLF 1.3, letnik 1986, cena po dogovoru, prodam. ©733-948 17856 AUTO KRAINER ©CELDVEC, IMEMMf&Mtf 184*1*% TEL 0043463-38330 HSS> Prodam karamboliran R 4, letnik 1984, reg. do 29.1.1996. ©633-539 17857 Prodam Z 750, letnik 1983, registriran do avgusta 95. Cena po dogovoru. ©214-197, od nedelje dalje po 18. Uri 17858 SEAD TOLEDO 1.8 I GLX, letnik 7/ 93, 25000 km z vso opremo, prodam za 21500 DEM. D56-540 17862 Prodam JUGO 45 A, letnik 1985. ©46-855 17865 Prodam JUGO 60, letnik 90/91, malo vožen. ©682-744 17874 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 10/92, 5 v. ©76-308 17877 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS. letnik 1987. Prešeren, Rebr 12, Zasip Bled 17878 Ugodno prodam osebni avto LADA 1600, dobro ohranjen, letnik 1981, reg. do 13.11.95. Mlaka pri Kranju, Na Griču 23 17879 R 4, letnik 1991. Ogled 22. in 23.7. med 18 in 20. uro. Jane, Kovorska 47, Tržič 17884 Prodam GOLF diesel, letnik 1982, cena 3800 DEM. »731-253 17885 Prodam Z 101 SKAU\ 55, reg. do 7/ 96, 3800 DEM. Marijan, ©714-879 17886 OPEL ASTRA 1.4 GLS, letnik 1992, prodam. ©061/627-232 17890 Prodam GOLF GTI. letnik 1986. ©215-753 17895 Prodam R 5, letnik 1985, cena ugodna. ©332-178 17896 CLIO 1,4 RT močno poškodovan, prodam. ©0609/630-946 17897 Prodam SEAT IBIZA 1.4, letnik 1994. možnost kredita. ©0609/630-946, 332-178 nege Prodam OPEL ASCONA 1,6 D, letnik 1984, poškodovana. ©332-178, 0609/630-946 17399 Prodam GOLF diesel S paket, letnik 85/3. ©217-328 17901 GOLF diesel, letnik 1985, bele barve, lepo ohranjen, prodam. Visoko 6, Kranj 17902 MM AV70 -avdio -alarm -mobitel -SrSTEMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur \ Tel. . Fax: 064/4 1 016 \ AVTOAKUS TIKA AVTO ALARM mobitel pooblaitanl aarvit za prodajo in montažo Prodam R 18, letnik 1983, možna menjava za JUGO 45. ©323-851 17904 Prodam PEUGEOT 205 GR, letni« 1986. ©422-752 17907 Prodam R 4 GTL, I. 89, reg. do 8/95. ©53-176 '7909 HYUNDAI PONY 1.3, letnik november 90, prodam. ©741-125 179-1? R 5, letnik 5/93, tonirana stekla, 5 v, prodam. ©76-538 17922 Prodam GOLF 1,6 bencin, letnik 1992. Barle, Lahovče 107, Cerklje 17923 Prodam R 4, letnik 1990, zelo dobro ohranjen. ©688-078 17930 JUGO 55 A, metal modra , letnik 1986, reg. do 4.11.95, cena 2500 DEM, prodam. ©741-488 17934 Prodam Z 101 GTL 55. letnik 1986. registrirano do konca maja 96. cena po dogovoru. 0736 794 17935 FORD 1,8 D CLX, letnik 1991 In R 4. letnik 88/7, 3600 DEM ©323-298 331-214_u?« Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, 26000 km, reg. do 3/96, cena 10400 DEM. ©52-178_17937 Odkup - prodaja rabljenih vozil konkurenčne cene. ©323-298, 331 214 17941 Poceni prodam JUGO 45, letnik 1985, reg. do 7/96, cena po dogo voru. ©43-426 17943 Prodam GOLF, letnik 1979, bencina', za 2000 DEM. Trboje 74. Kranj /94» DELO («1(1 TlfiHAim* mobitel XIII. Festival Radovljica 1995 5. -19. avgust 1995 Najlepši koncerti Start glasbe v radovljiški (.r.iščini / vrhunskimi umetniki iz vse Evrope v foveru baročne arhitekture v renesančnem mestnem gnezdu Linhartovega trga Uradna pija« a \ill Festivala Radovljii .1 je peneče vino Valvasor. Prodaja vstopnic: Emona CJlobtour (Maxini.ii ket i, tel.; 061/ 213-912,213-843,213-912 Turistično društvo Radovljica, tel.: 064/ 715-300 Informacije: Klemen Ramovš Management, tel.: 061 / 125-33-66, 064/ 715-228 GORENJSKI GLAS • 38. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 21. juHJ8 Prodam pravkar registriranega JUGO 45, letnik 1986, cena je ugodna. ©328-292 1:957 Zelo ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1986. ©328-137 1795a JUGO 45, letnik 1989, 50.000 km, nikoli poškodovan, nove gume, radio, prevleke, prodam. ©631-530 17963 AUDI 80 1.8, letnik 1988, WV GOLF 1.3, letnik 1990, R 4 GTL, letnik 1994, 126 P, letnik 1987, VW GOLF KARAVAN 1.8 GL. letnik 1993, prodam. • 58-389 17965 VVARTBURG, letnik 1988, ugodno prodam. Mihovec, Sp. Senica 2/a, Medvode. 17971 VW 1300, cena 1000 DEM, prodam. © 310-017 17972 GOLF JXB 1.3, letnik 1989, prevoženo 76000 km, metalno zelene barve, reg. do 4/96, ugodno pro dam. B 45-670 17973 Zaposlimo AVTOMEHANIKA, z 5 let delovnih izkušenj, plačilo po dogovoru, šifra: FORD 17974 JUGO 45 A, letnik 1987, ohranjen, prodam ©311-279 179*0 Prodam JUGO 45, letnik 1984. 9421-091 17964 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, cena 2000 DEM »0609/616-095 17987 R 4 GTL, letnik 1989, rdeče barve, reg. potekla, cena 3900. ©325-667 Prodam OPEL VECTRA 2.0 GT, letnik 1990, 115 KM. metalno siva z dodatno opremo, registrirana do oktobra 95, cena 18600 DEM. ©862-189 17991 Prodam R 4, letnik 1978, reg. do aprila 96. ©47-027 17999 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979, reg. do 10/95. ©738-949 isooi Prodam Z GTL 55, 1/84, dobro ohranjen. 049-542 18004 Prodam Z 101 SKALA, letnik 6/88, 52000 km ©061/611-527 isoos Prodam JUGO 45 KORAL, rdeč, letnik 1988. reg. 7/96, za 2900 DEM. 0733-038 18009 Prodam HROŠČA 1200, bele barve, obnovljen. 0733-038 ison Prodam JUGO 45. letnik 1986. 0061/841-172, zvečer isois GOLF 1,8, letnik 1990, prodamo. RUBIN Kokrica, 0225-151 isoie GOLF 1,6, letnik 91/92, prodamo. RUBIN Kokrica, 0225-151 18017 IBIZO, letnik 1989, 1,5 GLX, prodam RUBIN Kokrica, 0225-151 ieois PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV QMI vam nudi: ■ enostavno doziranje ob menjavi olja - povprečno 5% manjšo porabo goriva ■do 160.000 km zaščite - zaščito pri hladnem zagonu ■ do 90% manjšo obrabo motorja - povprečno 12% večja kompresija ■ povprečno 7,3% večjo moč motorja • manjša poraba olja POOBLAŠČENI PRODAJALCI: I. AVT0C0MMERCE, Bleivveisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA Donko Srečko, Predoslje 113, Kranj, tel.: 064/241-298 5. AVTODELI PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj, tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA Valjavec Bojan, llovka 17, Kranj, tel.: 064/211-977 8. SERVIS VRTAČ, Visoko 77a, Visoko, tel.: 064/43-019 9. AVTOPRALNICA PELKO, Visoko 103 c, tel.: 064/43-070 10. AVTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46, Šenčur, tel.: 064/41-573 II. KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, Naklo, tel.: 064/47-169 12. AVTOMEHANIKA GOLOB, Poljče 4b, Begunje, tel.: 064/733-506 13. GM AVTOSERVIS, Ribenska 6, Bled, tel.: 064/741-116 14. NBA, d.o.o., Boštjanova 30, Lesce, tel.: 064/718-463 15. AVTOSERVIS RANCUR, Blejska Dobrava 1, Jesenice, tel.: 064/874-100 16. ČOP, d.o.o., H. Verdnika 23a, Jesenice, tel.: 064/84-366 17. AVTODELI ŽMIGOVC, Titova 21, Jesenice, tel.: 064/861-015 18. AVTO IN, Titova 69, Jesenice, tel.: 064/862-225 19. VALANT BLED. do.o., Alpska 33, Lesce, tel.: 064/718-505 20. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a, Tržič, tel.: 064/58-850 21. BENEDIČIČ DARKO, Žigajna vas 27, Tržič, tel.: 064/58-071 22. JENKO, d.0.0., Virmaše 109, tel.: 064/632-346 23. PROFIL, Virmaše 70, tel.: 064/631-240 24. FAZER, d.o.o, Spodnji trg 2a. Šk. Loka, tel.: 064/621-073 25. SERVIS PRODAJA LUŠINA, Gosteče 8, tel.: 064/632-286 26. AVTOŠPORT d.0.0., Zbilje 12, tel.: 061/611-450 27. TAPOS, d.0.0., Gorenjska c. 3, Medvode, tel.: 061/613-352 28. ALPETOUR, Mirka Vadnova 8, Kranj, tel.: 064/242-001 29. MIŠA d.o.o., Podgorska pot 2, Kamnik, tel.: 061/811-869 VERTIGO, d.0.0., Mestni trg 27, Škofja Loka tel./ fax: 064/ 623-087,624-228 PASSAT KARAVAN 1,8, letnik 1990, prodamo. RUBIN Kokrica, 0225- 151 18019 FORD ESCORD, letnik 1992 16 v. prodamo. RUBIN Kokrica. 225-151 18020 Prodam Z 128, letnik 1987, reg. 23.4.96 0327-562 1802S SAMARO. letnik 1995 1500, 5 v. kat., prodamo. 0681-290, po 21.uri 1»035 Prodam JUGO 45 AX. letnik 1987. čebul), Pšenična Polica 14. Cerklie Prodam R 4 GTL, letnik 1984 0733-951 18043 VW PASSAT 1.9 CLTD, letnik 1992 karavan, prodamo. MOžen nakup na kredit ali menjava za drugo vozilo. AVTOMEHANIKA Lušina, 0632-286 18044 Prodam R 4. letnik 1982. 18045 f695-723 MONTANA d.o.o. Celovika 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: od 9. do 18. ura FIAT. OPEL, SEAT, FIAT, OPEL, SEAT POSEBNA PONUDBA FIAT UNO 3 V FIRE, temna stekla, kat. 94 12.690 UNO 3 V FIRE, temna stekla, kat. 93 11.690 UNO 1.0 3V START, temna stekla, kat. 94 12.990 UNO 1.7 DIESEL 3V 92 10.990 UNO 1.4 5V, kat. 92 15.990 TIPO 1.6 ABS, air bag, šibedah 94 21.490 TEMPRA 1.4., bogata dodatna opr., klima 92 16.990 CROMA 2.0, max. oprema, el. pom. streha, ABS, klima 92 19.990 LANCIA DEDRA 1.9 TD, max. oprema, klima, ABS 92 21.990 LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent. zakl.. servo 94 24.990 LANCIA THEMA 2.0 16v. max. oprema, klima, ABS 92 24.990 FIORINO PANORAMA 1.7 DIESEL, 6 sedežev 92 13.190 TIPO 1.6 5V, ABS, AIR BAG. pom. streha 94 21.490 C0UPE 2.0 16V TURBO plus kompletna max. oprema 94 43.990 POSEBNA PONUDBA OPEL OPELCORSA 1.2 SVVING 95 17.990 BOGATA DODATNA OPREMA: dvojni air bag. centralno zaklepanje, el steklo, 6. zvočnikov, ojačava OPEL OMEGA 30O0/24V 91 29.990 maximalna dodatna oprema, vrhunska športna limuzina OPEL ASTRA 1.4 GL 5V 93 18.990 klima, temna stekla, cent. zaklepanje OPEL ASTRA 1.4 GL, 94 21.990 model 95, air bag, el. stekla, centr zakl. POSEBNA PONUDBA SEAT SEAT TOLEDO 1.8 GLX 94 23.990 BOGATA DODATNA OPREMA servo volan, centralno zaklepanje, •! stekla, volan In sedež nastavljiva po višini. KLIMA, alarm POSEBNA PONUDBA AUDI PASSAT 2.0 GL KARAVAN. max. oprema, ABS. klima 92 H MO AUDI 100 2.0 16V. max. dod. oprema, ABS, klima 92 29.990 AUDI 100 2.3 E. aut., el. pom. streha, ABS 92 26.900 VSA VOZILA Z BOGATO DODATNO OPREMO VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB. CENE SO V DEM PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. CENE DO REGISTRACIJE. JUGO 45 A letnik 1987. reg. do 3/ ^prodam. Tomšičeva 18, Kranj JUGO 45, letnik 1989. rdeče barve, registriran do X/95, prodam. ©632 083 18061 VVARTBURG, dvotaktni, brezhiben, ne rdeč, kupim. ©310-054 18052 Prodam GOLF JGLD, letnik 1983. registriran In R 18 TU, letnik 1983, reg Bleivveisova 31, Jovanov pri vrtnariji iso63 Prodam ŠKODO FAVORIT T, letnik 1991. Staretova 32, Kranj 16054 Prodam JUGO KORAL 45. letnik 1990. temno rdeč ©225-491 iBoee Prodam GOLF diesel, letnik 1985, S paket. 0332-389 isoe/ Prodam Z 101, letnik 1987, prvi lastnik. 0327-129 18070 Ugodno prodam R 18, letnik 1981, reg. do 24.7.96. Pečanac, J. Puharja 10. Planina, Kranj 18073 Prodam VW CORADO G 60, letnik 1990, registriran doVI/96 0 327-926 18078_ GOLF 1.3 B, bele barve, letnik 1989, prodam. 0241-761 tsoai JUGO KORAL 45. letnik 1990, rdeče barve, prodam ali menjam. 0224 652 18088 Prodam Z 101, letnik 1988, bele barve. reg. do marca. Cena 2500 DEM. Britof 64 1B090 Prodamo naslednja vozila: JEPP CHEROKE. letnik 1991. 4.0. R 11 Sprtng diesel. letnik 1988, SI MCA 1300 GLS. letnik 1978, reg. celo leto, PASSAT limuzina 1.6, letnik 1989. OPEL KADETT, 1.7 diesel. 5 vrat, letnik 1990, rdeče barve. 60.000 km Možnost kredita, možnost staro za staro 0325 981 18091 JUGO 45, letnik 12/1990, cena 3600 DEM. 0328-388 16097 Prodam JUGO 55, letnik 1989. cena 3800 DEM. 046-685 1s098 Prodam JUGO 45, bele barve, letnik 1988 0 76 622_I8099 Prodam FIAT RITMO. letnik 1983/12 049-280 18103 Prodam KOMBI iMV. letnik 1981 generalno obnovljen, reg do 11/95. cena po dogovoru 0217-094 iaioa Prodam terensko VOZILO NISSAN PATROL 2.8 TD, letnik 1991 049 406, 0609/614-048_18107 OPEL KADETT 1.5 TDI, letnik 1990, prodam 0421-109 isios Prodam R 5, letnik 1993, 5 vrat. rdeče barve, dobro ohranjen ©620 211 18114 Prodam FIČOTA ©56 564 1111| Nujno! Prodam KADETT, letnik 74-79, reg. 6/96, vreden ogleda. ©323-729 18121, JUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do 4/96, lepo ohranjen, cena 3200 DEM, prodam. ©733-173 18124 Prodam NISSANA 85, MARUTIJA91 in Z 101 87 za 1700 DEM. AVTO INTEX «224-029 i8U7 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1986. ©47-867 18149 Prodam FIAT 128, v zelo dobrem stanju, obnovljen in registriran do julija 96. Cena po dogovoru. «725-365 18151 R 9, letnik 1982, prodam. 043-097 18153 Prodam LADO NIVO, letnik 1989, prevoženih 48000 km, vozna neregistrirana. 045-621, 217-604 ieiss Prodam JUGO SKALA 55, 1989. 049-046 letnik 18164 Prodam Z 750, letnik 1981, reg. do 2/96. 055-026. DODOldan 18166 z igro do Nagrad 090 45 09 Cere 58,50 SIT/ 0,5 min ZAPOSLITVE Resnim z veseljem do dela nudimo odličen zaslužek z novim izdelkom na slovenskem trgu. 0065/23-522. PO 20. Url 17045 Honorarno zaposlim frizerko za moško stroko z dveletno prakso. Možna kasnejša zaposlitev. Jakše Simon - moško frizerstvo, Koroška 16, Kranj 17395 Zaposlim SLIKOPLESKARJA z nekaj delovnimi izkušnjami. Plačilo po dogovoru. 0 681-593 17S28 Zaposlimo PRODAJALKO v tekstilni stroki. Plača dogovorjen procent od prometa, ne glede na višino. Ponudbe v roku 5 dni pisno na: ROMI TRGOVINA, Trg Svobode 31. Tržič 17840 Prijazno izučeno TRGOVKO v živilski trgovini zaposlimo v šk. Loki. 0623-090,633-152 17700 Zaposlim NATAKARICO ©55-060 17836 Če želite priložnost za dober zaslužek, pokličite ©57-293. popoldan 17642 Sprejmem honorarno delo. 945 t218 17847 Italijansko profesor s sinom z Bleda Išče GOSPODINJSKO POMOČNICO za čiščenje, pranje in likanje 3 x tedensko. Plačilo 400 SIT/uro, obvezno pasivno znanje italijanskega ali nemškega jezika 078-521 ubm KV MIZARJA sprejmem redno ali honorarno. 043-573 i?86o Iščem pevko za DUO ©211-612 17888 6 - članska družina Iz Tržiča išče mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu in varstvo 18 me sečne deklice. Plačilo po dogovoru ©55 351, ves dan 17900 Iščemo NATAKARICO za strežbo v gostilni Tavčar, Begunje 73, ©733 15 17»17 Redno zaposlimo PRODAJALKO v trgovini Dl PIU v TTC na Bledu. Prošnje na naslov: Dl PIU, d.0.0., Kopališka 5. Radovljica, «712 339. ali 76-806 17929 Skupina prevzame vsa zidarska in fasaderska de a «225-362 17932 Atraktivni lokal PANTA REI - bar zaposli prijetno in pošteno dekle. Informacije osebno Bled, Zupančiče va 20, Mala Zaka 17942 Zaposlim natakarico v Avstriji «004342532457 iriM4 Možnost odličnega zaslužka' O delovnem času In obsegu dela odločat« sami «311-710. od 16 22. ura itmi Iščem mlajšo urejeno dekle za delo v butiku v Kranju za dva tedna. «311 337 110*1 Takoj zaposlim prijetno dekle s prakso in šolo v gostinskem lokalu sredi Radovljice. «715-690, ponedeljek ves dan isoso Dekle študentko za delo v disckoteki v Radovljici iščemo. «738-873 ali osebno oetek, soboto zvečer, isoas Razpisujemo honorarna delovna mesta na področju tele-marketinga. Pogoj: komunikativnost in veselje dc dela z ljudmi. Dobro plačilo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: STUDIO INFORM, p.p. 48, Kranj_ieioi Honorarno zaposlim NATAKRICO in mlajšo upokojenko za delo v kuhinji. «212-610 18104 V avgustu ali septembru P J nekaj ČEBELJIH DRUŽIN n8J satnikih. ©45-119_____^ Prodam teličko simentalko ^2 okrog 100 kg. ©51-287 ____A BIKCA SIMENATALCA, 13°J prodam. © 714-081 ____A -----^5*1 BIKCA SIMENTALCA stareja ^jj tednov za rejo, kupim. « ---»-^ ODOJKE, prodam. Mihove*.^ Senica 2/a, Medvode. ___- Kupim BIKCA simentalca, ^ do 100 kg. ©692-128 J Prodam BELO KOZO ©58-191 RADIO 104.5 107.3 v* IIII I/ 107.5 105.9 OGNJIŠČE j^^lgi;,;.!.;;^.;,;.^;.,.;.^;,;., 1.11... ^..j...;; i.......u; ,.,,,„, ,uil tel. 152-11-26 f«x. 152-13-61 Bistro Matjaž v centru Kranja redno in honorarno zaposli ŠTUDENTKO ali NATAKARICO za strežbo pijače. B 222-430 ali 331-654. Za pomoč v kuhinji zaposlimo mlajšo upokojenko samo iz Radovljice ali okolice. «714-140 IB117 Na področju čiščenja poslovnih prostorov iščemo zanesljive sodelavce za čiščenje, komercialo in vodenje Pismene prošnje pošljite na naslov: HRIBAR BLESK, Planina 3, Kranj Potrebujem dva SLIKOPLESKARJA, 500 SIT ura. • 323-222 18126 Dekle, hitro, prijazno in pošteno, zaposlimo za strežbo hrane v gostinskem lokalu šifra: 500 SIT/ura Oddam dve mladi mucki 17983 OSTERMAN, d.0.0., BRITOF 120, KRANJ, REDNO ZAPOSLI VOZNIKA Z IZPITOM B KATEGORIJE ZA RAZVOZ HRANE PO KRANJU IN OKOLICI. PREDNOST IMAJO KANDIDATI S SVOJIM VOZILOM. INFORMACIJE OSEBNO V HALO PIZZI, BRITOF 120, KRANJ. 05*' Prodam LABRADOR JE čist* ,4 brez rodovnika. «622-l9£ TELETA simentalca in od^d dam. Prešeren, Gorica 17. * \i ca. «714 376___ Prodam mladi KOZI, dobri H* in KOZICO, vse srnaste «731-582__ Dobrim ljudem oddam" tednov stare MUCKE. «24*' 18006 s JARKICE, stare 18 tednov. P"V Glavna c. 48, Naklo ___*4 -- Kupim 1 teden stareg8 iJJ simentalca. »731-593 Prodam 9 mesecev Dr%|jey simentalko. Šmartno 7, CjS^nC1 Oddam mlade MUCKE ^4 «213-840 Prodam simentalko «43-436 6 tednov sta'?, 'jm ».strešno OPEKO Ć ŽIVALI Ugodno prodam ZAJKLO za parjenje. Gasilska 7 a, Šenčur, «41 387 18165 Prodam ali zamenjam jalovo kravo za brejo z doplačilom. « 725 431 17890 Prodam mlade ZAJKLE z mladiči za nadaljno rejo in še starejše «41 853 17841 Prodam TELIČKO, staro 9 tednov 0 66 954 Prodamo 6 mesecev brejo TELICO črno bele pasme Jagodic. Breg 19, 61218 Komenda 1 mt1 ŠKOTSKI OVČARJI Lassie mladiči naprodaj «217-072, po 19. urlirsu Prodam TELICO 8 mesecev brejo in teličko težko 120 kg, obe rjave pasme. Pivka 11 17901 Prodam ŠKOTSKE OVČARJE čistokrvne Plačilo na čeke. «421 709_17911 Prodam TELICO simentalko, 9 mesecev brejo. «403 003 mu Prodajamo mlade KOKOŠI v začetku nesnoetl. Lantšek, Beleharjeva 49, Šenčur, «41 875 ww, Prodam mlado PAPIGE ninfe, agapornize. ©47 Vzamem PSA mladiča »' rolčjaka «328 218 Prodam dva TELETA težka 120 kg. čirče 34, *J j PRODAM KOKERŠPANjE ^J DOVNIŠKE, PREDVIDOMA ^ DAJO KONEC JULIJA. «J ^ 18064 " fllW j Prodam BIKCA starega 1 «876 145 —***^0 Prodam TELIČKO siment«1*0' 4 100 kg «43 496 Produm 3 ovce z jagnjeti ^ Prešerna 21. JeseniciJ^^J -—-*—, k"* V PUJSKE 40 50 kg J5 prodam «620 582 Prodam ODOJKE Zevnlk. f l Mavčiče ,» Prodam oz podarim m PUDLJE. dobrim ljudem 16123 Prodam 14 dni •t«reJ0liC>1,i' črnobelega Praprotna Cerklje. «422 112_ Prodam visoko brejo 738__ Kupim teleta simentalca. teden «41 364 ZAHVALA Delo, dobrota in trpljenje, tvoje bilo je iivl/enjr Ob smrti našega dragega moža, očeta in ata JOŽETA KRŽIŠNIKA sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in /nancem za izrečeno sožalje, podarj sveče Hvala vsem, ki ste k« pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se DruStvu upokojencev, Zvez' Ix>ka za poslovilni govor, hvala ("'cvljarskemu cehu Skofll Loka. pevskemu kvartetu (iorenja va« zahvaljujemo dr. Andrciu Sunku za vw> skrb in lajšanje bolečin, kakor tudi osebni zdravstvenega Loka $c enkrat hvala vsem. ki sle nam stali ob strani v teh trzkih trenutkih Žalujoči: ivn» Miti, hčerki Majda in Andreja z družinama Skorja loka. 14. julija IW5 borcC „ f JJjJjk^L julija 1995 \ ZAHVALE 39. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame FRANČIŠKE URH roj. Miklavčič soiajS^reno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena a,ja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in gospe Juliji za poslovilni govor. VSI NJENI Javorje, julij 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče ROZALIJE DEMŠAR z Mlake nad Lušo lO&jrt^ ,s^reno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so in Dj 0Vau z nami, se v tako velikem številu poslovili od naše mame, za izrečeno ustno 8osdoH° So*arje> prelepo darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo sosedom, SVecan ^P11^" Seljaku in prof. dr. Bogdanu Dolencu, ki sta ji pripravila tako lep in Po? P°£rebn' obred ter pevcem. Prisrčna hvala dr. Majdi Selanovi za njeno dolgoletno rtvovalnost v bolezni naše mame in dr. Dolencu. i>e enkrat vsem hvala, ki ste kakorkoli počastili njen spomin. VSI NJENI Mlaka nad Lušo 1995 ZAHVALA Mnogo prezgodaj smo se morali posloviti od našega dragega DENISA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. VSI NJEGOVI Golnik, Žiri, julija 1995 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in livljenje ni, kar vete nas, so vezi močnejše - brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V 51. letu nas je nenadoma tragično zapustil naš dragi sin, mož in oče MARTIN MRGOLE kovinostrugar - delavec v Iskri ERO Kranj Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za nesebično vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Ladislavu Kovačiču in gospodu novomašniku Mitju Leskovarju za lep pogrebni obred in poslovilne besede, gospe Mileni za občuten poslovilni govor, sosedu Mateju za zaigrano Tišino, pevcem domačega pevskega zbora, domačemu Župnijskemu pastoralnemu svetu, kolektivu Iskra ERO Kranj, kolektivu Delovnega in socialnega sodišča Kram, kolektivu Optike Alcom Kranj, Alenkinim sošolcem ter Gasilskemu društvu Kokrica. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, tudi tistim, ki na tem mestu niste posebej imenovani in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: ata in mama, žena Minka, sin Matjaž, hčerka Alenka z Dejanom Kokrica, julij 1995 ZAHVALA Nepričakovano je odšel od nas ljubi sin in bratec UROŠ VREČEK Vsem vam, ki ste nam v teh neizmerno težkih trenutkih stali ob strani, izrekli pisna in ustna sožalja, poklonili cvetje in sveče, se poslovili od najinega sina in ga pospremili v njegov mnogo prerani zadnji dom, izrekamo toplo zahvalo. Njegovi: ati, mami in sestrica Polona V SPOMIN Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vmeš. 24. julija bo minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati in stari ata JANEZ CVEK Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in obiskujete njegov prerani grob. Žalujoči: žena Albina, hčerke Nuška, Mirjam, sin Boris in vnukinje V SPOMIN V sredo, 19. julija, jc minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama MARIJA RAJŠIĆ roj. 1928 Uršič iz Gabrka Vsem, ki ste bili v težkih časih z nami, ki se jc spominjate, prižigate sveče, ter postojite ob preranem grobu, iskrena hvala. VSI NJENI Podlubnik, 19. julija 1995 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete ALOJZIJE HAFNAR rojene Vilfan se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavkam in sodelavcem Iskre Merilnih naprav, podjetja ŽELVA, d.o.o., Ljubljana za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in številno ipremstVO na njeni zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo za dolgotrajno zdravljenje osebju UKC Ljubljana in Golnik, njeni OMDni zdravnici dr. Jerajevi, Silvi Hafner za številne usluge, osebju Centra slepih in slabovidnih iz Škofje Loke za izredno nego v zadnjih dneh življenja in vsem, ki ste jo obiskovali v času b«ilc/iii 1 epa zahvala pevcem in gospodu župniku Grojzdeku za lepo opravljeno pogrebno svečanost in mašo. VSI NJFNI , ___ Bitnje, Stražišče, Šk. Loka, Celovec, Ljubljana, 8. julija 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta JANEZA DEŽMANA p.d. Tomaževega ata iz Bistrice pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem za izrečena sožalja, poslane brzojavke, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se govornikoma za poslovilne besede, krajevni organizaciji Zveze borcev in gasilcem. Hvala dr. Rusu, gospodu župniku dr. Piršu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Zupan, izvajalcu Tišine. Hvala sodelavcem krajevnin uradov Upravne enote Kranj, občinskemu svetu in občini Naklo. Zahvala tudi delavcem Komunalnega podjetja Tržič. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Bistrica pri Tržiču, Naklo 1995 V SPOMIN Nepozabljenih je 50 let minilo, odkar se niso vrnili trije bratje iz II. svetovne vojne Lojze Bobnar rojen 1923 Tone Bobnar rojen 1925 Jože Bobnar rojen 1927 Vsem, ki ste jih poznali in se jih spominjate, prav lepa hvala. TRIJE BRATJE Kranjčani bi raje v "svojo" bolnišnico Na Golniku ni prostih postelj? Naša bralka, srčna bolnica, se čudi, zakaj so jo ob zadnjih dveh napadih poslali v dežurno bolnišnico v Ljubljano in ne na Golnik, kjer so jo običajno zdravili. Res ni bilo prostih postelj, sprašuje? Kranj, 21. julija - Kranj čanka, ki je želela ostati anonimna, je najprej povedala, da ne namerava nikogar kritizirati, saj je z zdravniki, ki jih kot srčna bolnica večkrat potrebuje, zadovoljna. Čudi pa se, zakaj so jo ob zadnjih dveh napadih iz dežurne ambulante napotili v Ljubljano, ker da na Golniku ni bilo prostih postelj. Pred tem se je vsakokrat zdravila v golniškem inštitutu, kjer hranijo tudi njeno obsežno kartoteko. V tam-kajšni bolnišnici se je dobro počutila, tudi za obiske svojcev je dosti prikladnejša kot katera koli ljubljanska. V Ljubljani mora namreč v tisto, ki je takrat dežurna, vsakič sproti mora skozi vrsto preiskav, ki so jih ji na Golniku že opravili in se torej po nepotrebnem ponavljajo, ne nazadnje ji kot srčni bolnici ljubljanski zrak ne dene najbolje. Kako more biti res, da je Golnik poln, po drugi strani pa je cela vrsta sob zaprtih? Gre za kakšne "finte" aLi pa moraš imeti "zveze", da lahko prideš na Golnik? Za odgovor smo zaprosili doc. dr. Andreja Debeljaka z Univerzitetnega inštituta UKC za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku. Povedal je, da so zaradi prisilnega varčevanja v zdravstvu na Golniku dolga leta izgubljali postelje. Medtem ko so jih davno, v najbolj cvetočem obdobju, imeli celo več kot tisoč, jih zdaj niti tri sto ni več. Nazadnje so, pred dvema letoma ali tremi, morali zapreti celo stavbo infekcije. "Res je, da za običajne sprejeme bolnikov, še zlasti zjutraj, pogosto nimamo prostih postelj. Čeprav ležalno dobo skrajšujemo, kolikor je mogoče in skušamo čim več bolnikov zdraviti ambulantno, mora marsikdo v Ljubljano. Tako pač je. Žal. Nikakršnih umazanih "fint" ali "zvez" ni v ozadju." • H. Jelovčan NESREČE NESREČE NESREČE Snidenje ob nepravem trenutku Trboje - V ponedeljek, 17. julija, ob 12.45 je 29-letna Breda N. iz Čirč z avtom vozila po lokalni cesti od Kranja proti Ljubljani. Zunaj Trboj je v desnem nepreglednem ovinku zapeljala preveč v desno na bankino, z nje se je s sunkovitim zavojem volana v levo skušala vrniti na svoj vozni pas. Vendar je bil zasuk očitno premočan, avto je zaneslo v levo prek ceste, trčil je v nasip, nato v drevo, tedaj pa je nasproti s kolesom pripeljal 19-letni Gregor S. iz Ljubljane. Kolesar se je umikal, kljub temu ga je voznica z avtom zadela, odbilo ga je v gozdiček, kjer je obležal hudo ranjen, medtem ko je avto obstal na strehi ob robu ceste. Povedal svakove podatke Velesovo - Istega dne popoldne, 20 minut čez šesto, je bila nesreča na lokalni cesti Šenčur-Trata zunaj Velesove-ga. 12-letni domačin Erik M. je brez potrdila o znanju CPP na tomosu avtomatiku peljal še vrstnika Grega J., česar tudi ne bi smel, saj je ta moped izdelan samo za enega. Nobeden od njiju ni imel varnostne čelade, kar ie tretji prekršek. Erik je vozil po poljski poti proti lokalni cesti, ki jo je nameraval prečkati, da bi se vrnil v Velesovo. Ko je bil že na cesti, je iz smeri Trate proti Šenčurju z avtom pripeljal 26-letni Uroš P. iz Šenčurja, ki je kljub zaviranju trčil v avtomatik. Erika ie odbilo na vetrobransko steklo, Grega pa na cesto. Oba so odpeljali v Klinični center, kjer so ju zaradi hudih poškodb obdržali na zdravljenju. Čeprav avtomobihst Uroš P. v bistvu ni kriv za nesrečo in je bil tudi povsem trezen, pa bo vendarle moral stopiti pred sodnika. Policistom, ki so prišli na kraj dogajanja, se je namreč zlagal, da je Roman G., star 25 let, doma iz Cerkelj. Ti so kasneje ugotovili, da to ni res, in da je navedel svakove podatke nedvomno zato, ker sam nima vozniškega izpita. Za neizkušenega je motokros nevaren Hotovlja - V sredo nekaj po peti popoldne se je med vožnjo z motorjem za motokros po bližnji gozdni poti hudo ponesrečil 17-letni Bruno D. Fant si je sam naredil dirkališče, na katerem je bilo tudi več skakalnic, in ga preizkušal. Zaradi neizkušenosti in prevelike hitrosti se je bočno zaletel v drevo in obležal nezavesten. V Kliničnem centru, kjer ga zdravijo, so ugotovili močan pretres možganov in zlom desne ključnice. * H. Jelovčan POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. Tanus _)\__VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva 8, 64000 Kranj tel. 064 / 22 11 02 POŠTA SLOVENIJE VAM SVETUJE čestitko ali sožalje z LX telegramom lahko oddate Q na telefonski številki 96 oziroma na najbližji pošti Nov red na naših cestah En kozarček ne bo greh Poslanci so za strožje ukrepe v prometu, vendar opozarjajo, da bodo dobili policisti absolutno oblast Ljubljana, 21. julija - Državni zbor je opravil prvo razpravo o predlogu zakona o varnosti cestnega prometa, ki poostruje kazni za vozniško nedisciplino in uvaja večji red. Kršitelji bodo kaznovani s kazenskimi točkami. Ko jih bo imel nekdo 18, bi moral ponovno na izpit, čeprav je del poslancev menil, da bi bilo boljše za nekaj časa odvzeti vozniško dovoljenje. Tudi kozarček vina ali piva bi vozniki smeh popiti, saj naj bi bila dovoljena vsebnost alkohola v krvi še naprej 0,5 promila, v primeru prekrška ali nesreče bi bila ta količina tudi kaznovana. Sploh pa je za nekatere sporno, ali uporabiti termin pijanost, vinjenost ali opitost. Vinjenost naj bi bila žalitev za vino, ki je tudi hrana, za stroko in za zmerne pivce vina. To že drži, vendar je v primeru nesreče čisto vseeno, ali ie bil voznik pijan, opit, vinjen ali s preveliko vsebnostjo alkohola v krvi. Več na 2. strani. • J. Košnjek P PK Triglav bi upravljal s kranjskima bazenoma Brata Petrič se vračata v PK Kranjski plavalci so prepričani, da bi bolje kot Športna zveza poskrbeli tako za nov pokrit olimpijski kot letni plavalni bazen Kranj, 19. julija - Minuli ci povedal najboljši slovenski torek je vodstvo Plavalnega kluba Triglav iz Kranja županu občine Kranj Vitomirju Grosu poslalo prošnjo za podelitev koncesije za upravljanje s pokritim olimpijskim in letnim plavalnim bazenom. "Obstoj pokritega olimpijskega bazena in hkrati z njim Plavalnega kluba Triglav je vezan na podelitev te koncesije. Če se razmere pri upravljanju z bazenom ne spremenijo m stvari ostanejo, kot so, plavanje v Kranju nima več prihodnosti, pa tudi novi bazen ob takšnih stroških ne bo živel dlje kot do konca leta," je na priložnostni tiskovni konferen- GORSKE NESREĆE Padec v plezalnem "vrtca" Tržič - V ponedeljek proti m se je v plezalnem "vrte0 Dovžanovi soteski huje pj>D ^ rečil 23-letni tržiški alpi"^ gorski reševalec Slavko R°|K'( Rožič, ki je odšel plef'1 prijateljema, se je odločilo bo smer Krpanova kobila v<*jj metrski previsni steni sotesko, ki jo je dobro . in obvladal, topot prefflaL neprivezan. Ko je že sestop in je bil najtežji del že za m mu je nenadoma zdrsnilo- W padcem je zadel ob drevo obležal hudo ranjen. . u Tržiški gorski reševalo, policisti so Rožiča prinesli ceste, nato pa ga je deŽ^ ekipa tržiškega zdravstven* doma odpeljala v Klm,c center. • H. J. etrič, ki se je skupaj z bratom odločil, da domačemu plavalnemu klubu pomaga pri morebitni novi nalogi, upravljanju z obema bazenoma. Da so tisti, ki delajo s plavalci, in plavalci sami najboljši skrbniki bazenov, pa je dokaz v Radovljici, kjer je domači plavalni klub uspel od pomladi, ko mu je bil letni bazen dan v upravljanje, poskrbeti za velilco novosti. Več o načrtih obeh največjih gorenjskih plavalnih klubov je zapisano v Stotinki na 31. strani. • V. Stanovnik Križišče v Britofu semaforizirano Kranj, 21. julija - V ponedeljek popoldne bo državni sekretar za ceste Marjan Dvornik vklopil semaforje v križišču v Britofu. Veliki dogodek naj bi bil že minuli ponedeljek, vendar so strokovnjaki pri tehničnem pregledu ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki bodo do ponedeljka odpravljene. Rumene luči na semaforjih pa že veselo utripajo in voznike, ki ne poznajo "zoprnega" križišča opozarjajo na previdnost. Domačini namreč najbolje vedo, daje v križišču zadnja leta - zlasti po priključku nedokončane obvoznice Kranj-Preddvor, pokalo vsaj enkrat na teden. Z denarjem, ki so ga vsa ta leta plačevale zavarovalnice za materialno škodo, bi križišče lahko že zdavnaj "pozlatili". Posodobitev križišča v Britofu je financirala država, ki je za glavnega izvajalca izbrala podjetje Elsa, medtem ko je Cestno podjetje kot njen kooperant opravilo gradbena dela. To je po več letih premora prva naložba v odpravo Črnih točk na gorenjskih cestah. • H. J. Bohinjski grb na avtomobilskih tablicah? Boh. Bistrica - Ob*g Bohinj je na zadnji fl potrdila odlok o grb«Jj zastavi, s katerima so zapisali v obrazlo'jv: Bohinju zagotovljen« xr, poznavnost v državne"1 mednarodnem Pros^0^ Ob tem pa bodo PtQ-na pravilnije o rcgist»ao jah, v katerem je zapisa" • da ima lokalna samoup** va pravico do uP°.ratf. svojega grba, sprožili * tavni spor oz. zahtevo presojo ustavnosti in vilnosti določbe, po ka** jc na bohinjskih avtom0; bilskih regisLrskih tabligj; natisnjen grb občine dovljica. . v Grb občine Bohinj f obliki ščita z ova'"1- IMM1M sina /. V ,ff spodnjim robom. Na j dini ščita je na Si m podlagi, ki pona^8^ neokrnjenost narave. ^. cerkve sv. Janeza in "L. tu čez ustje Save DiD hinjke. Pod mostom .fl vrisane črte bele^. modre barve, ki pona^, jejo Bohinjsko jezero-M.A. Oprijemljivih sledov za izginulo pletno še ni (j Je Barbara na jezerskem dnii; Njen lastnik, Janko Poklukar iz Zasipa, ne daje izjav za JJT ljudski glas pa govori in ugiba vse mogoče Bled, 21. julija - Po slabem tednu dni, kar je skrivnostno izginila, so nam danes na radovljiški policiji povedali, da pletno Barbara še vedno iščejo, čeprav so samo dan prej upali, da so na pravi sledi in nam bodo že lahko postregli s podatkom, kdo naj bi 400 kilogramov težko pletno Barbaro z oznako K A 054 odpeljal. Iako smo na policiji zvedeli samo to, da sled ni bila prava, in da preiskava še vedno traja. Barbara je izginila v noči s prejšnjega petka na soboto, ali so jo neznani tatovi odpeljali po suhem ali po vodi in morda potopili, torej za zdaj še ostaja uganka. Poklicali smo tudi lastnika Barbare, Janka Poklukarja iz Zasipa, da bi morda zvedeli kaj o njegovih sumih, vendar nam je prijazna žena v njegovi odlOt nosti dejala, da mož do zaključka policijske preiskave za javnost ne bo dal nikakršne izjave. Po Bledu na se po skrivnostnem izginotju govori marsikaj. Domačini radi spomnijo na vsem znana trenja med blejskimi pietnarji in v tej povezavi ugibajo, ali se morda niso možje . , domn<^li krepkih mišic maščevali kolegu - konkurentu, Seveda so to le ugibanja, gt)Voncto(rilila. j| ker je s svojo Barbaro prevažal turiste po ki jih bo preiskava slejkoprej P jnilIisi' | Blejskem jezeru za manj denarja kot oni. ovrgla Gorenjski policisti in apjj. ? j Barbara najbrž počiva nekje na jezerskem srečo razkrijejo večino očitnih $11»'* dnu, se tudi sliši po Bledu. vomno bodo tudi to. • II. J- STIRIO RADIO KRANJ. POSLUŠAM VSAK I) \\!