K RIŽA J E VI IMAJO KOLINE Vsa dolina je bila pokrita z belim plaščem in pod nogami je škripalo, če si moral z doma. Tisto opoldne je re­ kla mati Križajka svojemu možu: »To­ ne, zabele nam primanjkuje ... zdaj je ravno prav mrzlo, da ne bo šlo meso v kvar. Ljubo bi mi bilo, če bi prihodnji teden klali.« Slovo od korita Nato sta oče in mati sedla k mizi. pobrskala sta v škatli, kjer hranijo denar, nato pa je odločil oče Križaj: »V soboto, ko bomo prejeli tednino, bomo primaknili še tisto, kar bo manj­ kalo. V nedeljo bomo stopili k Ada- rnovcu v Rašico. Z njim sem v besedi že od lanskega leta. Tma dobro robo in ni predrag. V nedeljo po kosilu si bomo ogledali njegov priredek. Če nam bo všeč, bomo v ponedeljek ali torek klali. Najstarejši sin Jure in ostali hišni drobiž je od veselja vzkliknil, ko je to zvedel. Kako pa da, zaradi kolin in hišnega praznika. V nedeljo so že na vse zgodaj križajevi otroci mencali k jutranji maši. Nato so opravili naloge in hiteli z učenjem. Brž, ko so odložili žlice, so vsi lezli v plašče in rokavice, ter so silili v očeta in mater, naj se brž od­ pravijo z doma. Prekrasna je bila pot po zimski ravnici. Vsa je snivala pod debelo odejo. Smreke so se šibile pod belim tovorom. Sonce je metalo dolge sence in branilo, da ni mogel mraz do ži­ vega. Ko so prehodili zadnji hrib, so po­ trkali pri Adamovcu. Gospodar in njegova družina je bila zbrana v ži­ vahnem pomenku okoli peči. Nato so stopili domači in gostje na dvorišče. Dekla je hitela odpirat svinjak in go­ spodar je s kolom izganjal prašiče na plan. Z iztegnjeno, žuljavo roko je po­ kazal Adamovee na enega izmed njih in dejal: »Menim, da bo tale prašič še najbolj pripraven. Na vagi bo poteg­ nil okrog 60 kil čez sto. Dobro je krmljen. Križaj in Križajka sta sc spogle­ dala, stopila sta ob stran in se tiho pogovarjala. Njun razgovor je pre­ kinil Adamovee in hvalil robo: »Ta­ kega ne dobita kmalu na okrog. Le poglejta, kakšne hlače ima,« • — in je pokazal na poveznjeno kožo okrog nog, ki je visela navzdol in je med dobrimi poznavalci prašičev znak, da je žival dobro krmljena in bo imela precej slanine. »Saj zaradi slanine ga tudi kupu­ jemo«, pritrjuje Križajka. »Tudi teža bi nam bila po godu«, dostavlja Križaj. »Ne bom se motil dosti«, navezuje pogovor Adamovee in še reče: »Za plačilo pa bo veljalo itak tisto, kar bo povedala ,ta mutasta1 .« Pri tem na­ pravi z roko kretnjo, kakor bi opo­ našal tehtnico. Križaj pa mu brž vpade v besedo in reče: »O, tisto pa že ne. Kakor so stare postave, tako bo tudi pri nas. Želodec bomo odračunali. Če bo pa imel več kot dve kili, pa bomo vzeli želodec dvojno. Tudi na vrv bomo od­ maknili kilogram prašičeve žive teže!« »Naj bo«, pritrdi gospodar, nato pa povabi vso družbo v hišo. Gospo­ dinja prinese medtem liter tolkovca, Adamovee pa prične s Križajem ba­ rantati za ceno. Prodajalec zahteva po 8 dinarjev za kilogram žive teže, Križaj se brani, rohni o malih plačah v tvornici in obljublja po 7 dinarjev. Nato posežejo v besedo še ženske. Na prigovarjanje Križajke in Ada- movčevke se zedinijo po 7 in pol di­ narja za kilogram žive teže. Pred od­ hodom so še trčili na zdravje, Kri­ žaj je stisnil Adamovcu v roko sto­ tak za aro, nato pa so se domenili glede ostalih podrobnosti. Otroci so med barantanjem dro­ bili kruh in grizli krhlje, ki so jim jih natresli zvrhan kup na mizo. Za­ dovoljno se je nato Križajeva družina odpravila domov skozi pokrajino, ki je medtem že lezla v noč. V torek je pritiskal mraz, ko se je na vse zgodaj odpravljal Adamo- vec z doma. Pred odhodom je dejal še ženi, ki mu je prinesla na voz toplo odejo: »Danes pa mi ne bo treba k brivcu ... Mraz me bo pošteno obril in namilil« ... »Hihot!« je udaril hla­ pec po konju in sani so zdrčale po sneženi poti. Adamovec in hlapec sta se zavijala pred mrazom. Prašič je v svoji leseni kletki ždel in dremal. Sa­ ni so drčale, kakor bi bile namazane. Pri Križajevih so otroci že nestrp­ no čakali voznika. Križajevi šolarji so si v šoli že prejšnji dan izprosili prosto. Gospod učitelj jim je dejal: »No, če imate jutri domač praznik, pa naj bo... ostanite doma. Saj vem, da ne boste za prida pomoč, še za nadlego boste. Pa imejte veselje* ... Uporno se je branila žival, ko so jo podili iz kurnika. »Menda čuti, da gre v smrt«, je rahločutno besedovala Križajka. Mesar Tine, ki so ga naro­ čili za klavca, pa je sunil žival iz klet­ ke in ukazal: »Kar brž ven, čas beži, in mi imamo s teboj še dovolj oprav­ ka, preden boš dobra za pod zob.« Nato so z združenimi močmi po­ tegnili žival ven. Prašič je cvilil, ka­ kor bi se mu godila najhujša krivica, ko so mu opletali okrog trebuha vrv. Nato so ga zavlekli do mesarske teht­ nice, ki je visela na močnem kavlju. »Horuk!« so zavpili pomagači in so žival vrteli s škripcem navzgor. Cvile- nje je ponehalo in žival se je umirila. Obrazi vseh so se tedaj zgnetli okrog tehtnice, ki je obstala v ravnotežju na številki 163. Zadovoljno jc pokimal Adamovec in se pohvalil: »Dobro sem ga zredil in niti nisem dosti zgrešil, ko sem ga cenil doma kar na oko, da bo imel 160 kil.« Žival so nato spustili na tla. Brž so pripravili mesarske potrebščine. Prašič je spet obupno zacvilil, ko so ga potegnili na stojalo. »Otroci! Zdaj pa brž s poti...«, so odredili mati in pristavili: »Morija, ki pride zdaj na vrsto, ni za mlade oči. Pojdite medtem po žemlje, mle­ ko in ostale drobnarije, ki jih bomo rabili za klobase.« Mladež se je obotavljaje odpra­ vila z dvorišča. Le najstarejši Jure je poprosil: »Naj no jaz ostanem tu, rad bi držal prašiča za rep.« »Pa naj pomaga pri repu«, je po­ magal Jurju klavec Tine in dodal: »Saj je pri hiši prvi za očetom in mu gre zato mesto pri repu!«... Ko se je ostala drobnjad spet pri­ kazala na dvorišču, je bil prašič že ne­ giben na garah, brez drobovja in črev. Slekli so ga tudi s kože, ki jo bodo dali v strojarno za usnje. Prav tako so že izrezali vso plast slanine in sala. Stehtali so jo in se je izkazalo, da ima­ jo Križajevi letos za zabelo 76 kil sla­ nine. Vsa zadovoljna je odnašala go­ spodinja slanino v kuhinjo, kjer so jo rezali na drobne kosce in jo cvrli v velikih ponvah. Po kuhinji je vel mo­ čan duh po ocvirkih in kdor je hotel, je dobil krožnik svežih ocvirkov — imenitne jedače. Oče pa je z Adamovcem dokon- čaval obračun. Kakor so se domenili že prej, so odbili 2 kilograma za že­ lodec, eno kilo pa za vrv, na kateri so prašiča stehtali. Adamovec je imel torej dobiti plačilo za 160 kilogramov po 7 in pol dinarja. Križaj je izračunil ceno pismeno, Adamovec pa je dognal vsoto skoraj istočasno — na pamet. Nič ni hodil v šolo, pa se je v življe­ nju naučil sam računanja, kolikor ga m je rabil pri svojih kupčijah. Računal je vse na pamet. »Dvanajst cikorjevcev bom dobil, kajne?« je poizvedoval stari mož. »Točno toliko, dvanajststo dinar­ jev«, mu je prikimal Križaj. Vzel je denarnico in je naštel na mizo 1200 dinarjev. Nato sta prijela vsak za svo­ jo kupico in izpila likof, kakor pravijo pijači ob zaključni kupčiji, do dna. Poslovila sta se, v kuhinji pa je segel Adamovec za slovo v roke še Križaj- ki. »Dobro ste ga zredili«, je rekla mati v pohvalo. »Tudi drugo leto bomo spet barantali, če vam bo prav.« »O, tisto že prav rad vidim«, reče prodajalec. »Vendar zaradi tolstega prašiča ne gre meni nobene hvale. Ta gre moji ženi. Če so prašiči debeli, je tc pohvala za ženske, ki imajo z njimi opravka, in potrjuje, da znajo ceniti gospodinje red in pravilno oskrbo, ki jo zahtevajo živali.« V tistem je sedel Adamovec že na saneh. Hlapec je udaril po konju in brž sta izginila Križajevim izpred oči. Zdaj pa so stopile vse roke v službo fureža. Pomagalka Mica je či­ stila ob potočku čreva in želodec. Pre­ mrlih rok se je prišla nato gret v ku­ hinjo. Klavec Tine je narezal mesa, ki pride v klobase. Ostale dele je prihra­ nil za nasoljeno kad in dim. Ženske so kuhale riž, Tine pa je nato natla­ čil mesa v mesene klobase. Prav tako je izdelal riževke in jetrne klobase. Mladina je nepremično slonela, ko so napravljali klobase. Skoraj bi prišlo do malega prepira. Vsak je hotel imeti že takoj svojo klobaso. Pa je šele mati pomirila drobiž in ukazala, naj prinese vsak posebne vrste trak. Nato je do­ bil vsak otrok klobaso in je navezal nanjo trak. Po njem bo spoznal klo­ baso, ki bo prišla prekajena z dima. Zvečer pa so imeli pri Križajevih velik praznik, ko so se mastili pri ko­ linah. Šegavi klavec Tine je mnogo­ tero razdrl, nazadnje pa je zapel klav sko himno: »Jaz rad na furež grem, kjer klobase jem in pa dobre volje sem! ... Tam je dost vsega,' kruha in mesa in pa vinca sladkega. Križajevi pa tudi niso pozabili prijateljev in znancev. Pri vseh se je oglasil kdo domačih s cekarjem in de­ jal: »Mama pošiljajo koline.« Ko so čez teden dni pospravili koline, pa je dejal Jure: »Koline so pa res velik hišni praznik«, in je z žalostnim obra­ zom zadrl žlico v močnik ... Jože Zupančič. ESKIMO GRE PO SVETU Medtem ko So prebivalci zapadne Grenlandije že prišli v stik z evropsko omiko, .pa .so v severo-zahodnem kotu Grenlandije do 1 ! 1909. živeli še tako divje in naravno življenje, kot ga ži­ vijo še danes Eskimi v nekaterih pre­ delih Severne Kanade. Ko so ti Eskimi prvič videli tuje ljudi (angleške raz­ iskovalce), so jih po tolmaču izpraše­ vali, če so ti beli ljudje prišli z meseca na zemljo. Zelo so se jih bali in v za­ četku sploh niso hoteli stopiti na n ji­ hovo ladjo. Prvi belokoži tujec, ki si je prido­ bil njihovo zaupanje, je bil pokojni severni raziskovalec Danec knud Ras inussen. Le-ta se je rodil kot sin dan skega uradnika v zahodni Grenlandiji, zato je popolnoma obvladal jezik Es­ kimov, Po dolgem bivanju med njimi v Smithsundu (na severozahodu Gren­ landije) se mu je posrečilo pregovoriti takega eskimskega pračloveka, po ime­ nu Osarkraka, da ga je spremil v »de­ želo belega moža«. Dolgočasna morska vožnja Osarkraku ni ugajala. A boril se je junaško z morsko boleznijo in ni tožil. Ko je priplula ladja v mesto Ko- danj, se je Osarkraka množice ljudi in številnih hiš zelo prestrašil, ravno tako