/fyi o v’Janl, v petek, 15. decembra 1922, ^ ------------------------------------------------------------ Naročnina za kraljevino fMBl fWR tBBBi lffllflini ^ ktm* ■..mim Uredništvo. Wolfova ulica t/1. Teleta« 360 Uprava: Marijin trg 8. Teieiou 44 Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamk* aa odgovor. sm Kesone 15 D ! eino 180 D' inozemstvo: MttdCno 30 D. Letno 360 D ©glasi: enostolpna mm vrsta at 5Q para, večkrat pop«* JUGOSLAVi Pašič drugič vrni! mandat RADIKALI PRIDEJO RAJE V OPOZICIJO, KAKOR DA BI SODELOVALI Z DEMOKRATI. — RADI ODLOČBE RADIKALNEGA KLUBA JE PAŠIC VRNIL MANDAT. / Beograd, 14. deecmbra. (Izv.) Vsled Nasprotujočih sl vesti, ki se širijo o ne- odločnem stališču radikalne stranke glede nadaljevanja koalicije z demokratsko stranko, je Pašič danes sklical radikalne poslance in jih pozval, da še tokrat pretresajo vprašanje o možnost nadaljnega obstoja koalicijske vlade In da mu jasno in kratko odgovore, ker je treba enkrat za vselej napraviti konec sumničenju in podtikavanju dvo-iKne politike radikalnemu klubu. Pašič |» dobil na ta svoj poziv od poslancev ttdikalnega kluba ponovni in enoglasni Odgovor, da z demokrati ne morejo •topiti v koalicijo, ker vodijo isti dve popolnoma nasprotujoči si politiki in radi tega ni upanja za izvedbo sporazumnega delovnega programa. Vsled tega ponovnega sklepa radikalne stranke je Pašič danes ob 12. uri odšel na dvor in obvestil kralja, da radikalna stranka odklanja koalicijo z demokrati, dokler ti ne prenehajo s svojo dvolično politiko. Radikalni klub preide prej v opozicijo, kakor pa da bi pričel delo, katerega častne izvršitve se ne more nadejati. Na osnovi te odločitve posla-niškega kluba radikalne stranke je Pašič vrnil kralju poverjeni mu mandat za sestavo koalicijske vlade. (Iz kabineta predsednika ministrskega sveta.) Reševanje vladne krize. MANDAT ZA SESTAVO VLADE DOBI DAVIDOVIČ ALI PRIBIČEV1C. EDINI IZHOD IZ KRIZE SO VOLITVE. - PREDSEDNIK SKUPŠČINE PRI KRALJU. Beograd, 14. decembra. (Izv.) Kakor M govori v demokratskih vrstah, bo predsednik narodne skupščine dr. Edo Ltddnlč predložil kroni nasvet, da poveri mandat za sestavo poslovne vlade •H poslancu Svetozarju Pribičeviču ali Pt Ljubi Davidoviču. Pričakuje se, da bo kralj §e tekom današnjega dne enega od imenovanih dveh pooblastil za sestavo vlade. Ako bi se še sedaj ne potreslo sestaviti poslovne vlade, bo kralj označil drugo osebo ter Ji poveril mandat za sestavo volilne vlade. Kakor se •adejajo demokrati, bo to Davidovič ali pa v skrajnem slučaju Stojan Protič. 1» drugih političnih krogov pa prihajajo ferrije, da bo zopet Pašič dobil nalog •• vzpostavitev volilne vlade. Splošno pa prevladuje mnenje, da so edini izhod iz sedanje krize volitve, dočim mesto predsednika vlade ni sporno, ker mora ta mandat dobiti šef najmočnejše skupine v parlamentu. V ostalem je rešitev cele situacije v rokah krone, ad reševanje vladne Beograd, 14. decembra. (Izv.) Danes popoldne ob 6. uri je bil pozvan na dvor predsednik narodne skupščine dr, Edo Lukinič. Kakor se zatrjuje v informiranih političnih krogih, bo dr. Lukinič predložil kralju, da pozove v avdienco člane demokratskega kluba in enemu izmed njih poveri mandat za sestavo koalicijske vlade. V poštev prihajata tu Svetozar Pribičcvič ali Ljuba Davidovič. Radikali snubijo komuniste. RADIKALI SE POGAJAJO Z ZAPRTIMI KOMUNISTI V SVRHO SKUPNE SESTAVE VLADE. Beograd, 14. decembra. (Izv.) Dana-Inja »Epoha« prinaša scnzadjonalno vest, da je tajnik narodne skupščine in radikalni poslanec Janjič imel daljši razgovor z zaprtimi komunisti v Mitroviči In to v pisarni kaznilnične uprave. Kakor se govori, se je ta pogovor vršil v svrho skupnega dela radikalcev in komunistov o priliki volitev v vlado. Na-pram vašemu dopisniku je Janjič izjavil, da je šel v Mitrovico, da poseti tamkaj zaprtega Čolakoviča ter, da se je ob tej priliki tudi spustil v razgovor z drugimi kaznjenci. Italijanski načrti z zasužnjenimi Slovani. ITALIJA NAMERAVA NAŠE ZASUŽNJENE BRATE RAZKOSATI IN UNIČITI. Trst, 14. decembra. (Izv.) Kakor gnano, je sklenila sedanja italijanska vlada da razdeli Primorsko in tako raz- kosa Slovane, jih oslabi in nato tem lažja uniči. Načrtov za to je mnogo. Katcor amo že svoj čas poročali, stremi eden Od imenovanih načrtov za tem, da pri- klopi del Goriške k Vidmu, drugi del k Trstu, dočim naj bi se del Istre spoiil z Trstom, ostali del pa bi ostal za se. Na zadnji seji občinskega sveta v Miljah je bilo sklenjeno z veliko večino glasov, da so Milje za prikbpitev k Trstu. Vstop Grčije v malo antanto. SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV MALE ANTANTE. Praga, 14. decembra. (Izv.) Kakor Javlja >Česki Slovo* iz Beograda, se namerava tamkaj v kratkem vršiti sestanek zunanjih ministrov male antante Te konference se udeleži v imenu Grške tudi Venizelos. Gre v prvi vrsti za vstop Grške v malo antanto. Preseljevanje narodov. VZPOSTAVITEV TRGOVINSKEGA PROMETA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Rim, 14. decembra. (Izv.) »Econo-tnita d’ Italia« objavlja razgovor svojega urednika z našim zastopnikom Kon-stantinovičem v Rimu. Slednji je tekom pogovora Izjavil, da pride v najkrajšem času do zopetne vzpostavitve splošnega trgovskega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Prepovedi se bodo nanašale samo na luksuzne predmete. List je mnenja, da je to uspeh cavahere Su-monte, ki je vložil pri jugoslovanski vladi protest radi prekinjanja tigovskili stikov rned obema državama. RAZHOD RAZOROŽITVENE KONFERENCE. Moskva, 14. decembra. (Izv.) Na današnji seji razorožitvene konference je ruska delgacija z ozirom na izjave Poljskih, estonskih, finskih in latiških odposlancev ugotovila, da se vprašanje resnične razorožitve na sedanji konferenci ne more rešiti in da mora radi tega predlagati izvolitev nove komisije strokovnjakov, ker omenjeni delegati nočejo podvzeti nikakih korakov, da se v resnici proizvede popolna razorožitev. Ta nastop ruske delegacije je imel za Posledico, da so se nadaljna pogajanja razbila in da odpotujejo delegati že tekom prihodnjih dni SVETOVNI MIROVNI KONGRES. Haag, 14. decembra. (Izv.) Na vče-rajšni seji svetovnega mirovnega kongresa je predložil Nemec Stockler resolucijo, v kateri se povdarja, da imajo vse delavske in zlasti mirovne organizacije v slučaju preteče nove vojne dolžnost, proglasiti splošno stavko in organizacijo slednje že sedaj s pomočjo posebnega pripravljalnega odbora fi-nancijelno omogočiti. Dr. Fridrich Adler je povdarjal, da smatra že sedaj za potrebno, pripraviti se tudi za slučaj, ako bi kljub splošnemu odporu delavcev izbruhnila vojna in bi se splošna stavka izjalovila. Kunfy (Madžar) se je zahvalil zveznemu komiteju za pomoč, ki jo je izkazal za časa belega terorja na Madžarskem z organiziranim bojkotom. JouhoLv (Francoz) je nato odgovoril v imenu centrale mednarodne delavske zveze na izvajanje posameznih govornikov, pri čemur je naglašal, da mora odločitev glede prog'asitve splošne stavke ostati v rokah delavske organizacije. POVRATEK ROMUNSKE KRALJICE V BUKAREŠTO. Beograd, 14. decembra. (Izv.) Danes ob tretji uri popoldne se je romunska kraljica Marija z dvornim vlakom odpeljala nazaj v Bukarešto. AMERIŠKI POSLANIK PRI DR. NIN-CiCU. Beograd, 14. decembra. (Izv.) Danes predpoldne je sprejel minister za zunanje zadeve dr. Ninčič v svojem kabinetu poslanika Zedinjenih držav. SCHENKER IZVOLJEN ZA ŠVICARSKEGA ZVEZNEGA PREDSEDNIKA. Bern, 14. decembra. (Izv.) Švicarska zvezna skupščina je dosedanje člane zveznega sveta potrdila in izvolila izmed slednjih Schenkerja za zveznega predsednika v letu 1923. VPRAŠANJE ANTANTINIH DOLGOV. Rim, 14. decembra. (Izv.) Na potu iz Londona se je ustavil v Parizu italijanski ministrski predsednik Mussolini, kjer je imel z dopisnikom Matina da’jši razgovor glede utisov, ki jih je dobil na londonski konferenci. Iz tega razgovora je razvidno, da so Angleži stavili predlog, da črta antanta medsebojne dolgove in terjatve drugih evropejskih držav in sicer brez ozira na to, dali se Amerika s tem strinja ali ne. Kar se tiče stališča Italije, je Mussolini izjavil, da ni za finančno uničenje Nemčije, da bi bilo pa 7, italijanske strani nespametno in direktno zločin, ako bi Italija pristala na to, da naj Nemčija ne p’ača vojne odškodnine deželam, ki so največ trpele vsled vojne. TRGOVINSKA POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN ITALIJO. Trst, 14. decembra. (Izv.) Jutri se otvori tukaj trgovska konferenca zastopnikov Češkoslovaške in Italije. Konferenca se vrši v dvorani namestništva. Namen konference je proučevanje in izpopolnitev trgovskih odnošaiev med obema državama, rešitev vprašanja carine, odstop skladišč za blago v tržaškem pristanišču in drugo. Od strani češkoslovaške republike se udeleži te konference večje število strokovnjakov. Češko zunanje ministrstvo bo zastopal tajnik Mondry, finančno ministrstvo tai-nik Holub, trgovsko ministrstvo tamik Sitenskv. Nadal je beri! o zastopam kot izvedenci za posamezne stroke sekretar Pol, Kučera, Črnovski in drugi. FRANCIJA ZASEDE RUHR5K0 OZEMLJE. Trat, 14. decembra. (Izv.) Semkaj je dospela iz Rima vest, da namerava Francija Ruhrsko kotlino na svojo roko zasesti, ako bi v to ne privolila antanta. FAŠISTOVSKE PRISMOJENOSTI. Rim, 14. decembra. (Izv.) Tukaj je bila včeraj izvedena mobTzacija vseh fašistovskih skupin, in sicer vsled alarmantnih vesti, da hočejo nekatere fa-šistovske skupine podvzeti na svojo roko gotove akcije. Ko pa se je vodstvo fašistov prepričalo o neutemebe-nosti teh vesti, je takoj zopet odredilo demobilizacijo. Milan, 14. decembra. (Izv.) Tukaj so bile včeraj razpuščene vse fnšistovske skupine, ki pa se v teku treh do štirih dn ina novo organizirajo. Gre se za čiščenje fašistovskih vrst. VLOM V KITAJSKO POSLANIŠTVO. Berlin, 14. decembra, (fzv.j V tukajšnje kitajsko poslaništvo je bil včeraj ponoči izvršen vlom. Vlomilci so odprli štiri kovčeke in pokradli iz njih mnogo dragocenosti Borzna poročila. Curih, 14. decembra; Berlin 0 00675, Ncw York 527.25, London 24 51, Pariz 37.55, Milan 26.40, Budimpešta 0.2275, Zagreb 1.55, Bukarešta 3.20, Varšava 00 0325, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.0076. Berlin, 14. decembra. Dunaj 11.07, Budimpešta 334, Milan 38.403, Praga 23590, Pariz 54.362, London 36.159.37, Ncw York 7655.01, Curih 114.138, Beograd 9.077. Praga, 14. decembra. Dunaj 4.30, Berlin 37.50, Rim 164.25, avstrijske krone 4.25, Budimpešta 1.32, Pariz 233.25, London 138.85, Ne\v York 3L925, Curih 608.75, Beograd 36.75, Zagreb, 14, decembra. Devize; Dunaj 0.1175—0.1225, Berlin 1.12—0, Budimpešta 3.30—0, Bukarešta 47.25—-47.75, Italija 369—373, London 33850 343.50, Ncw York 74—75, Pariz 523.50— 528.50, Praga 227.50—250.50, Sofija 50 —0, Švica 1405—0, Varšava 0.45—055. Valute: Ameriški dolarji 73—74, avstrijske krone 0.1205—0, bolgarski levi 53 —55, angleški funti 333.50—338.50, francoski franki 518.50—523.50, madžarske krone 3.30—0, nemške marke 0.96— 1.16, romunski leji 0—47, italijanske lire 365—395, poljske marke 0.047. Beograjska borza — neizpremenjeno. Svetovna vojna ni uničila samo toliko in toliko človeških življenj In truda iolikih in tolikih rok dolge dobe let: razpalila je sovraštvo med narodi različnih držav in tudi med narodi, ki živijo ali morajo živeti v isti državi, tako da tudi bodočnost obeta še marsikako gorje. Med n?J-žalosfnejše vzglede te povojne psihoze spada razmerje, ki vlada med Grki in Trnki v Traclji, Mali Aziji in Carigradu. Sožitje med tesna dvema narodoma sii bilo nkdar ravno vzgledno, danes postaja neznosno. Ko je prodirala grška vojska v Mali Az*ji, se je obnašala glasom raznih nepristranskih virov še nekoliko slabše, kakor to delajo sicer armade, ki pridejo v tujo deželo. In pri umiku je bilo isto. in Turki, ki so zasledovali tepeno grško armado, so Imeli že vzgled, tudi če ne bi h’H sami nagnjeni k rrozovitostim. O tem hi vedeli mnogo novedatl Armenci. Seveda se je grška vojska zn?š"la nad turškim prebivalstvom in turška vojska ned gršk’m. Obe vladi pa, turška in grška, ofi-Njelno najenerglčnejše demontirata kake grozovitosti s strani svojih vofsk, tako neče nobena vzeti nase n!ti pokoljev niti požigov, niti denorc’1 prebivalstva, tako da se 7*\, da se le Pmima sama od sebe zažgala In porušila. Obe vUdi na sta priznal! vsaj to, da ie sožitje Turkov in Grkov v bodočnost* nemogoče; 5n to pove marsikaj. Zato sta sporazumno predlagali na konferenc! v Lausannl nai se izselijo Grki. ki žive pod turško oblastjo v svojo domovino, v Grčijo. In Rim, 14. decembra. (Izv.) Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini je na svojem povratku iz Londona sinoči ob 17. dospel v Milan. Med vožnjo proti Rimu je oddal brzojavko, s katero sklicuje ministrski svet na dan 25. decembra ob 14. uri. V Rim pride Mussolini danes ponoči ali jutri zjutraj. Najnujnejši problemi notr. politike, ki jih namerava Mussolini najpreje rešiti, so sledeči: Dovoljenje za amnestijo, racio-nelni načrt javnih del, reorganizacija vojske, formiranje enotne in izvežbane policije, reforma in izčiščenje birokracije, varstvo in pospeševanje italijanske emigracije. SLOVO CSL. POSLANIKA OD BEOGRADA. Beograd, 14. decembra. (Izv.) Češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Kalina je snoči z simplonskim ekspresom odpotoval v Prago. Kolike simpatije je užival dr. Kalina v političnih krogih, dokazuje najbolje njegovo slovo od Beograda, ob katerem je bil prisoten , skoro celi naš diplomatski zbor. Turki iz Grčije nasprotno y Turčijo. S tem predlogom so se strinjati zastopniki vseh držav. Nato pa so prišli Turki z novim predlogom. Tudi Grki, ki prebivajo v Carigradu, morajo zapustiti mesto in se izseliti. Ta predlog so odklonili ne srmo Grki, ampak tudi zastopniki ostalih držav, zlasti zastopnik Združenih držav je vložil proti temu turškemu predlogu v Imenu svoje vlade najenerglčnejši protest. Kajti Grki prebivajo v Carigradu od zgodovinskih č^sov In so čisto avtohton narod tam. Pa ne samo to: carigrajski Grki, kakor Grki sploh, so predvsem trgovci, in vse bogastvo v Carigradu je povečnl v rokah grških trgovcev. Izseliti Grke iz Carigrada se pravi ubiti Carigrad. Ker so vse države proti turškemu predlomt. je skoro verjetno, da bo ta predlog propadel. Drugo pa je seveda, kako bodo živeli ti Grki odi zrir! dalje v Carigradu. O čiivstvih turške vlad" v tem oz*ru ni treba dvomiti: če jih sili k izselitvi, se lahko ve, kako bo postopala nasproti njim in tudi, kako bo postopalo z njimi turško prebivalstvo Carigrada. Tukaj je zaščita evropskih velesil nujno potrebna: kajti ravno one so mnogo krive ra tem žalostnem stanju. Ravno velesile pa, se zdi, da rodu!o čase iz antagonizma dovolijo Turč*j1 vse. In kako naj se Izvrši danes preselitev prebivalstva s celili ozemelj v Traciji in Mali Aziji, tega menda nihče ne ve. Tisti, ki se bodo metali izseliti, pa bodo to občutili in občutijo že danes. Rim, 14. decembra. (Izv.) Tukaj sa govori, da namerava fašistovska vlada razpravljati o izpremembi volilnega reda. Vsled tega vlada med proletarskimi strankami in tudi med popolari velika nejevolja in protigibanjc proti nameravani kršitvi volilnega reda. Vodstvo stranke popolarov je sklicalo včeraj sejo, na kateri se je razpravljalo o nameravani vladni nakani. Sestavljena je bila resolucija na vlado, ki odločno in ostro protestira proti nameravani izpremembi proporčnega volilnega reda v Italii. OBSODBA RADI ANARHISTIČNE PROPAGANDE V FRANCIJI. k" Pariz, 14. decembra. (Izv.) Kazensko sodišče je obsodilo poslanca Ca* chen in Couturier ter publicista Perri radi hujskanja vojakov k nepokorščini in radi anarhistične propagande in con-tumaciam vsakega na šest mesecev ječe. Vprašanje narodnostnih manjšin v orijentu. VSLED SPRAVLJIVOSTI ISMF.T PASE JE UPATI NA SKORAJŠNJO UGODNO REŠITEV VPRAŠANJA NARODNOSTNIH MANJŠIN. Lausanne, 14. decembra. (Izv.) Odsek za proučevanje vprašanja narodnostnih manjšin je danes predpoldne nadaljeval svoje zasedanje. Osmet paša je odgovarjal na včerajšnja Izvajanja lorda Curzona točko za točko. V svojem odgovoru j e lord Curzon posebno naglašal pomirjevalni ton, ki veje iz vseh govorov Ismet paše. Z ozirom na spravljivi razgovor med lordom Curzonom in Ismet pašo se da z gotovostjo sklepati, da vprašanja glede narodnostnih manjšin v bodoče ne bo več težko rešiti in da se je nadejati v tem pogledu čimprejšnjega sporazuma, Lausanne, 14. decembra. (Izv.) Tur« ški delegat na konferenci Ismet paša je imel včeraj razgovor z ameriškim zastopnikom Childom. Slednji je izjavil, da Amerika absolutno ne odobrava; izmenjave prebivalstva. Radi tega j« Child pregovoril Ismet pašo, da se glede tega vprašanja, kakor tudi v vprašanju narodnostnih manjšin sporazume z zavezniki. Položaj na Poljskem. PROTESTNE STAVKE DELAVSTVA PROTI TERORJU NACIJONA- L1STOV. Varšava, 13. decembra. (Izv) Kmetska stranka, ki je v Sejmu predlagala dr. Narutovvicza za predsednika republike, je zagrozila z represalijami za slučaj ponovitve terorja nacionalističnih strank. Varšava, 13. decembra. (Izv.) Delavstvo je napovedalo skrajni boj nacionalistom ter je danes izvedlo geucra'no protestno stavko, ki se je izvršila brez incidentov. Varšava, 13. decembra (Izv.) Vried nasilstva, ki so je izvršili nacionalisti nad nekaterimi poslanci socialistične stranke, je danes delavstvo ustavilo de- lo v vseh tovarnah, elektrarni m mest* nih obratih. Po ulicah je popolnoma mrlvo, ker močne vojaške patrulje takoj razženejo vsako skupino, ki se pojavi na cesti. Zvečer je vladala v mestn popolna tema. Lvov, 13. decembra. (Izv.) Nacionalni demokratje so danes priredili demonstracije proti izvolitvi dr. Naiutovicza za predsednika republike demonstracije, ki so potekle brez večjih izgredov. Varšava, 14. decembra. (Izv.) Tako včeraj kakor danes vlada v mestu po-polen mir. Mussolinijev notranjepolitični program. Državni uradnik in pravni red. V zakonskem načrtu uradniške pragmatike se nahaja tudi stavek, da se v državno službo ne sme sprejoti osebe, ld H delala proti pravnemu redu v državi. S pravico so v zakonodajnem odboru Opozicljonalnl poslanci naglašali, da daje ta člen vladnim stranicam priliko, izkoriščati vplivna vladna mesta v korist svojim partizanskim interesom. Jasno je, da bo ostala sodba o tem, kaj je proti pravnemu redu in kaj ne, vse dotlej krivična, dokler bodo o tem vprašanju imeli prvo besedo politiki in ne sodišča. — Vsaka stranka bo namreč smatrala delovanje političnih nasprotnikov za naperjeno proti državnim in narodnim interesom, ker bo stala na stališču, da je samo ona prava zaščitnica lojalnega državljanstva. To pa bi že moralo zadostovati samim vladnim strankam, da ne silijo s tako nesrečno določbo preveč v ospredje. Kajti vlade se menjajo ta s tem seveda tudi politični programi, ki so »državotvorni«, ki so »patri-JotiČni« in v skladnosti s pravnim redom. Znano je tudi, da se odlikujejo balkanske države z veliko uradniško korupcijo in partizanstvom in da je obem pojavom krivo baš dejstvo, da se vladajoče stranke naslanjajo v prvi vrsti na uredništvo, ne pa na splošno narodno voljo. Če bomo hoteli modernizirati našo državo in tudi v uradniškem pogledu napredovati, bomo morali razčistiti to mučno in škodljivo zadevo naše državne uprave. Ako pa vlada uzakoni določbo, katere namen je, pospeševati uradniško korupcijo, tedaj bo ta rana ostala odprta vse dotlej, dokler bodo vladne stranke imele pravno podlago za tvoje nepravično postopanje. Se bolj zanimiva je načelna stran vprašanja o nedotakljivosti pravnega stanja v državi. Ali Je sploh pravni red države neizpremenljiv? Ali ni naloga vsake napredujoče države, da svoj pravni red izpolnjuje, ga razvija in ga navdaja z naprednimi, etičnimi vsebinami. Stranke tudi niso za to, da enostavno ustvarjajo parlamentarne večine ta upravno vodijo državo. Njihov namen Je pospeševati notranji in zunanji razvoj, to pa Je nemogoče brez pravnega napredovanja. Tako bi mogel Imenovati na podlagi ta'ega zakonskega člena pravosodni minister vsako osebo, ki deluje proti smrtni kazni kot delujočo proti pravnemu redu države in bi Jo moral odkloniti kot državnega uradnika. Vsak prosvetni minister katoliške mena Industrija, ki sega daleč nazaj v zgodovino. Težka železna industrija je reprezentirana po velikih topilnicah na Jesenicah, v Štoreh in Ravnah z letno produkcijsko kapaciteto 90.000 ton železa. Zal da ta velepodjetja zadnja leta vsled vojne in nesposobne gospodarske politike v državi rapidno propadajo. Njihova produkcija valjano« železa je znašala n. pr. leta 1911 celih 82.000 ton, a leta 1920 samo še 13.000 ton. Jeseniška železarna proizvaja večinoma polfabrikate, ostali dve pa najrazličnejše predmete. K težki železni industriji bi bilo prišteti še velepodjetja »Strojnih tovarn in livarn« v Ljubljani. —» Lahka železna Industrija je zastopana po celi vrsti večjih In manjših podjetij in producira predvsem različne kmetijske In Industrijske stroje, kmetijske in gospodarsko orodje, okove, ar- države bi moral stigmatizirat! osebe, ki bi delovale za laizacijo državnega šolstva kot delujoče proti obstoječemu pravnemu redu. Končno, kaj bi v tem slučaju bilo s socializmom? Socijalizem je v vseh vrstah naperjen proti zasebnemu gospodarskemu redu, ki ga hoče nadomestiti s popolnejšim ^n naprednejšim. V smislu gornjega zakona državni uradnik ne bi smel biti socialist! Že v stari Avstriji so državnim uradnikom dovoljevali socialistična izpovedanja. To bi bil sedaj lep napredek v preteklost! Kako relativen je tudi govor o delovanju proti pravnemu redu, kaže naša ustava, ki predvideva celo pravno pot, po kateri se lahko temeljni ustavni zakoni izpremene. Po eni strani dopušča torej ustava in parlamentarna Institucija možnost izpremembe pravnega stanja v državi, po drugi strani pa se vstavlja v uradniški zakon besedilo, ki je naperjeno proti političnemu naziranju državnih uradnikov, ki se slučajno ne strinjajo z obstoječimi strankami in pravnim redom. Če obvelja vladin predlog, tedaj moramo računiti z novo poostreno borbo za duše državnih nameščencev. Njihova materijalna beda še ni zadosti velika, dodati ji hočejo še duševno ponižanje s tem, da ne bodo smeli Imeti lastnih nazorov o »pravnem redu« v državi. Končno pa bo v našem Javnem življenju le moral zavladati duh liberalnosti ln strpljivega političnega naziranja. Tudi d'žava se bo morala pobrigati, da se v našo razgreto politično borbo zanese pomirjenje In koncilijantnost. Nam primanjkuje medsebojnega spoštovanja naših političnih prepričanj. Državnemu uradniku pa se bo že moralo dovoliti, da misli o narodni In državni bodočnosti, o sodjalnem In kulturnem napredku, o gospodarskem in tehničnem razmahu po svoje ter da svoje mišljenje javno Izraža ln zagovarja. Vladin predlog Je naperjen proti zdravemu razvoju našega uradniškega vprašanja, ki ni samo gmotno, temveč v prvi vrsti tudi moralno In duševno. Po našem mora zadostovati, da prinese kandidat za državno službo poleg strokovnih Izpričeval še potrdilo o neoma-deževanosti In poštenosti v sodnijskem oziru. Vse dnigo pa služi partizanski korupciji in Izrabljanju vladnih položajev v namene strankinega razšlrjevanja. mature, tehtnice, Žeblje, žične pletenine, jedilno orodje, puške, pločevinaste izdelke itd. Zelo važna Je tudi naša usnjarska Industrija, vsekakor prva v Jugoslaviji In se more meriti glede kvalitete slojih produktov s svetovnimi. Produkcijska kapaciteta naše kožne Industrije znaša letno okroglo 500.000 govejih, 250.000 telečjih, 30.000 konjskih, 230.000 ovčjih in kozjih, 150.000 svinjskih kož ter 200.000 kipsa, torej skupno okroglo 1,360.000 kož. Usnjarski obrati delajo z okroglo 3000 IIP in 1600 delavci. Okroglo tri četrtine surovin je treba uvažati iz ostalih pokrajin in iz inozemstva. Svetovni sloves je doseglo zlasti naše predelovanje svinjskih kož, izvažali so se pa pred vojno naši produkti po vsej Evropi. Iz navedenega bo tudi razumljivo, da se je razvilo pri nas zelo visoko tudi izdelovanje usnjarskih produktov. Prvo mesto zavzemajo v tem pogledu tvor* nice čevljev s centralo v Tržiču. Kapaciteta slovenske čevljarske industrije znaša nad 2 milijona parov čevljev letno, poleg tega se pa peča naša usnjarska industrija tudi s strojnim jerme-njem, galanterijskimi in sedlarskimi proizvodi itd. V vsej državi najvišje, čeprav še razmeroma nizko, je razvita naša kemična industrija, ki proizvaja solno kislino, kalijevo sol, železno oksidove barve, kristalno sodo, Glauberove soli, su-perfosfate, solitrene kisline, prašek za pranje, zeleno in modro galico, natrijev sulfid, tiosulfid, antiklor, kalijevo sol, čistila, klej, koščeno moko, karbid (2400 vagonov letno), vapnenl dušik, kisik, aluminijeve polfabrikate Itd. Tu bi bilo omeniti tudi tvornice vžigalic, gumijevih Izdelkov, smodnika, laštila, boj, lanenega olja, mineralnega olja, sveč in sapuna, žvepla, parfumerij itd. Izmed živilske Industrije bi bilo posebno omeniti več parnih in nešteto vodnih mlinov, tovarne za čajno pecivo, konzerve, kavlne primesi, sadnih sokov, likerjev, pivovarne (kapaciteta 175.000 hi letno), špirita, kvasa, konjaka, šampanjca, mineralnih vod itd. Precej razvita je tudi oblačilna Industrija. Tu bi bilo omeniti zlasti velike tkalnice in predilnice v Tržiču, Litiji, Št. Pavlu in Ljubljani (skupno s 60.000 vreteni), tvornice za predelavo lanu. konoplja in volne, tvornice perila, kravat, pletenin in konfekcijske tvornice. Posebno znamenite so pa velike tvornice slamnikov v Mengšu in Domžalah, ki proizvajajo letno nad 2 milijona slamnikov. Važna je tudi slovenska papirna Industrija, kajti nad 7 jugoslovanskih papirnih tvomlc jih odpade na Slovenijo 5 In baš zaradi njih smo v tem pogledu popolnoma neodvisni od Inozemstva. Največje podjetje so »Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode«, ki producirajo letno 1.200 vagonov raznega papirja, poleg tega imamo pa še tvornice za razne specialne vrste papirja, 6 tvornic za lepenko, več karto-nažnlh tovarn, tvornic zvezkov, papirnih vrečic, kuvert, igralnih kart in 24 tlskaren. Pomembno vlogo igra tudi naša električna Industrija, saj je SIovcni..a izredno bogata na vodnih silah in na premogu. Vodne sile se Izrabljajo že od nekdaj za pogon mlinov in žag, zadnja leta se je pa začela vršiti eksploatacija sistematično, tako da Je od okroglo 500.000 HP, ki so raztresene prav po vseh slovenskih rekah ln potokih, bilo Izrabljanih že do konca leta 1921 okroglo 7O.000 HP, do čim čaka še rad 400 Usoč HP na eksploatacijo, ki pa stalno napreduje. Slovenija ima že danes 35 večjih javnih, privatnih in zadružnih elektraren. Največja in najmodernejša, ki je ena največjih in najmodernejših v Evropi, je ona na Fali pri Mariboru s 50 000 HF. ki bo kmalu preskrbovala z razsvetljavo in pogonsko si o vso slovensko Štajersko. Električni tok te centrale se namerava v bodočnosti združiti s tokom največje centrale na Kranjskem, to je one na Završnici pri Bledu, k' razpolaga že sedaj s 3000 HP, a še ni dodelana vsa. Poleg teh dveh velikih central, je pa zgrajena širom Slovenije še cela vrsta drugih, tako, da ni več daleč čas, ko bo preprežena vsa Slovenija z električnim tokom. Vzporedno z električnimi centralami sc je razvijala seveda tudi industrija za električne stroje in razne elektrotehnične potrebščine, kakor žarnice, transformatorje, »komulatorje itd. Stavbna fn keramična Industrija se je gibala doslej v okviru domačih potreb. Njo zastopa okroglo 50 opekarn, cela vrsta apnenic, 6 cementarni (s kapaciteto 8000 vagonov letno), več tova-ren in podjetij za različne keramične potrebščine, 4 steklarne itd. Poleg tega imamo v Ljubljani še veliko tobačno tovarno, ki podela letno 40.000 centov tobaka, tovarno za kredo, brusna in mlinska kamenja, dežnike, glavnike, igračke, harmonike, športno orodje itd. Pretežna večina te industrije izvira seveda še iz predvojnih časov. Vkljub temu, da je del te industrije med vojno Kaj hoče Pašič? Vladna kriza, ki se sedaj vleče že v drugi teden, postaja zanimiva, ker je topot zavlačevalec radikalna stranka. Znano je, kako je Pašič, oziroma radikalna stranka že pred dvema mesecema zanikala obstoj kake krize v koa-liiranih strankah. Vztrajno so razglašali: Vidovdanska ustava se bo izvajala do skrajnosti, soglasje med radikalci in demokrati je popolno, zagrebški kongres In izjave hrvatskega bloka so samo platonski vzdihi. Razvoj pa je vendarle šel preko takega zanikavanja. Sedaj smo v vladni krizi, ki še traja, dasi je povod krize že odstranjen, to se pravi, dasi se je demokratska stranka Izjavila za nadaljno sodelovanje z radikalci v svrho rešitve najnujnejših socijalnih in gospodarskih zakonov. — Toda demokratska stranka navidezno ni razcepljena, vendar je vidno oslabljena, radikalci ne morejo računati več na njeno kompaktno sodelovanje v vladi. Čim bi se pojavil v narodni skupščini hrvatskl blok, bi se odzvala Da-vidovičeva skupina in nastopila bi situacija, ki bi lahko strmoglavila novo vlado. Radikalci to dobro vedo, zato tudi zavlačujejo sedanjo krize, da bi na ta način dopovedali vladarju, da je sestava poslovne vlade nemogoča in da je potrebno poveriti Pašiču oziroma radikalni stranki sestavo poslovno-vo-lilne vlade, to se pravi vlade, ki bi bila upravičena razpustiti narodno skupščino, ako bi naletela na c’por -večine skupščinskih poslancev. Ker gre torej pil pooblastilu za sestavo volilne vlade za tako dalekosežne stvari, zato razumemo sedaj, kako in zakaj zavlačuje Pašič in radikalna stranka sedanjo krizo, iz katere bi hotela Iziti kot nedotakljiva nositeljica državne oblasti do otvoritve nove skupščine. Pašič pri kralju. »Hrvat« prinaša kratko črtico o razgovoru, ki se je baje vršil med Pa-šičem in kraljem, ko je prvič vrnil kroni mandat za sestavo vlade. Ko je Pašič prepričeval kralja, da ni mogoče sestaviti niti ožje niti širše poslovne vlade in predlagal, da se sestavi volilna vlada, je odgovoril kralj Pašiču: »Ako ni mogoče sestaviti poslovne vlade z Vami, jo bom poizkusil z drugimi.« Po teh besedah je nastal kratek odmor, med katerim si je Pašič na znan način gladil brado. Končno pa je dostavil: »Bom pa še enkrat poizkusil sestaviti poslovno vlado. (Pašič nima zamanj naslov »lisjaka«.) Jugoslovanstvo radikalne stranke. Povsem jasno je danes, da v radikalni stranki glede jugoslovanstva ni posebnega navdušenja. Je pač za vidovdansko ustavo, ker predstavlja le mnogo trpel in da tudi po vojni ni pokazala naša državna gospodarska politika prav nobenega razumevanja za potrebe industrijske zemlje, se je ^ pa zadnja leta ta industrija vendarle visoko dvignila in se izpopolnila ter napreduje z mrzlično smo trdnostjo in energijo še dalje. Razvija se predvsem v starih že zgodovinskih industrijskih središčih, v večjih mestih, ob ugodnejših prometnih križiščih ter v bližini vodnih sil in premogovnikov, kakor ob Dravi ln Savi okrog Ljubljane, Maribora in Celja, v Tržiču, Jesenicah, Mengšu, Kropi, Litiji, Trbovljah itd. ta največjo pridobitev za srbsko pleme in ustoličenje srbske hegemonije v naši državi. Radikalci sploh ne poznajo jugoslovanstva, vidijo samo državo, Beograd, srbske predpravice. To njihovo stališče pojasnjuje tudi članek, ki je izšel tik po demisiji sedanje vlade v »Samoupravi« in v katerem se razlagajo nazori radikalne stranke glede sporazuma s Hrvati in revizije ustave. »Samouprava« pravi, da bi tudi radikalci bili za sporazum s Hrvati in celo za revizijo ustave, toda pod enim pogojem: po radikalni jugoslovansko-vidovdanski logiki bi se morala izvršiti revizija ustave na plemenski podlagi. Hrvati nai se zadovoljijo s samostojnostjo samo na področju, kjer prebivajo kompaktno, torej na Hrvatskem, Ostale pokrajine, ki so mešane, naj pripadejo vplivu srbskega plemena. — Tako pojmujejo srbski radikalci sporazum s Hrvati. Iz tega se da sklepati, zakaj so zadovoljni s sedanjo državno ureditvijo: Ker jim nudi iste ugodnosti kakor bi jim nudila njihova »revizija« ustave, oziroma njihov »sporazum«; * Hrvati. Fašisti v Mariboru. Pri nas v Jugoslaviji se vse razvija po redu. Centralizem melje svoje milne dosledno in vztrajno, radikalci gonijo svojo velikosrbsko politiko do skrajnih daljav, zavoljo ljube oblasti pa Pribičevič komodno stopa za njimi. Po štirih letih skupnega in svobodnega življenja živimo še vedno v dilemi unitaristične in federativne ureditve jugoslovanske države, gospodarska kriza se poostruje, uradništvo cepa od gladu itd. Tudi nacijonalistl smo, vneti, pre-vneti, ki po Zagrebu pretepamo jugoslovanske novinarje, v Ljubljani pa stegamo svojo zaščitno roko nad novim »Jugoslovanom« dr. Šušteršičem. Razvoj po redu pa je pri nas doživel svoj vrhunec šele te dni, ko se je dogodilo, da so se po Sloveniji vozili italijanski fašisti v krojih in ko so si le-ti, vedno v krojih in v pristni fašistovski pozi, dovolili zabavno šetnjo po jugoslovanskem Mariboru. Gospodje fašisti so se lepo peljali na Ogrsko in si pri'tem dovolili označeno »Kraftprobe« po Sloveniji. Pojav uniformiranih fašistov po Sloveniji in v Mariboru je toliko zanimiv, da bo vsakemu, ki o njem izzve, vzbudil primemo premišljevanje in ni radi tega potreben komentar. — Spričo centralizma, sedanjega jugoslovanstva In seveda tudi z ozirom na oblastno organizacijo Orjune so taki pojavi v redu, jugoslovanski z eno besedo. Slovenske gospodarske razmere.« UL SLOVENSKA INDUSTRIJA. (Nadaljevanje.) Zete važna Je dalje naša velika že- Politične vesti. Dr. Joža Glonar: „Križem Jugoslavije". (VVendel Hermann: Kreuz und quer durch den slawischen Stiden. Frankfurt a. M. Frankfurter Societ&tsdruckerei. 1922. 297 str.) Za letošnji božič nam je prijatelj Wendel podaril knjigo, ki smo jo posebno Slovenci lahko veseli. Prava novost res da ni, samo v nje tretjem delu bodo dosedanji čitatelji Wendlovih knjig našli novo, obširno poglavje o Sloveniji. Oba potopisa, ki Ju je Izdal Wendel zadnji dve leti o svojih potovanjih po naših krajih, namreč »Vo,n Marburg bis Monastir« m »Von Beograd bis Bucca-ri« sta bila kmalu razprodana v prvi izdaji in zato je založnik piscu nasvetoval, naj oba v drugi Izdaji Izda v enem skupnem zvezku. Pisec se je nekaj časa obotavljal, nato pa je sklenil Izdati oba skupno in jima kot tretji del pridružiti še serijo podlistkov, ki so prejšnji mesec izšli v »Prager Presse« pod skupnim naslovom »Krainer Tage«. Razveseljivo dejstvo je, Tla so Wen-dlove knjige o Jugoslaviji med Nemci našle toliko odmeva, med onimi Nemci namreč, ki sedaj po vojni pač nimajo potrebnega povoda, da bi se posebe zanimali ali navduševali za dežele, ki jih dušijo i reparacijami. Da je v Nemčiji zanimanje za »slovanske« stvari neznatno, je še oni dan tožil profesor na eni največjlh slavističnih stolic v Nemčiji Is vodja po—bnaga. ra«d vojno oaaov*- nega »slovanskega instituta«. Wendlu se nad tem ni treba pritoževati, kakor vse kaže. Eno najvplivnejših kritičnih in literarno informativnih glasil Nemčije, »Literarischer Jahresbericht des Dttrer-bundes«, je vse njegove publikacije svojim čltateljem priporočilo kot ednino zanesljive pomočke, iz katerih se Nemec, ki bere samo nemške knjige, lahko pouči o jugoslovanskih razmerah. Enako ugodno sodbo sta o njih prinesla »das literarlsche Echo« In glasilo nemških bibliofilov »Zeitschrift ffir Bticher-freunde«. VVendlove publikacije taka priporočila v resnici tudi zaslužijo. Vse odlikuje bistro opazovanje in plastično opisovanje. On ima redek dar bistvenega pogleda, ki mu omogoči da vidi, kaj je za kako družbo, dejstvo ali pokrajino značilno; temu se pridružuje še izredna, daleč preko mere običajne podlist-karske spretnosti segajoča virtuoznost, s katero zna tipične posameznosti zvezati v celotno sliko, katere posamezni deli so v simbolični ali vzorčni zvezi. Samo par potez, kratkih skic, pa tl, če znaš razmišljajoč brati, pove več na dveh, treh straneh, ko kdo drugi v celem poglavju. Oba potopisa nista zgolj ponatisa prve izdaje, ampak sta opremljena z novimi slikami in razširjena z marsikatero novo opazko ali podatkom. Tudi tretji del »Krainer Tage«, v katerem opisuje svoje letošnje bivanje v Slovenili, ni gol ponatlsek praških podlistkov. Opremljen je z lepimi fotografijami, ki kažejo poleg naših krajev (Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Višnje gore itd.) tudi tipične slike Iz naših pokrajin (gorenjska hiša, dolenjski kozolci) ali pa kaj tako aktualnega, kakor je n. pr. odkritje Krekove spominske plošče v Selcih. Tekst sam prinaša med novostmi poleg drugega tudi živ opis letošnjega velikega sejma in razvoja naše industrije in obrti. Čudovito je, kako naglo se je Wendel, ki je bil vendar komaj deset dni med nami, vživel v naš svet In kako je fino občutil značilnosti naših pokrajin, n. pr. Gorenjske in Dolenjske. Našo preteklost in sedanjost pozna že davno iz knjig, in pozna jo dobro; toda letošnjo Jesen je — kakor kaže vse njegovo pisanje — z veseljem in užitkom tonil v vsem, kar nudi naš majhni svet onemu, ki si ga brez gosposkega Iornjo-na prav od blizu ogleda. Vse to diha in zveni Iz vsake njegove vrstice, pa najsi že opisuje Bohinj ali Bled, romarje, ki se peljejo na Brezje ali otvoritev »Narodnega doma« v Kranju, obisk stičen-skejra samostana ali Jurčičevega brata na Muljavi, višenjskega polža ali cviček pri ljubljanskem »Kolovratu«. Utonil je v našem svetu tako, da se mu je v njegov opis prikradla celo tipična napaka ljubljanske nemščine! Konec knjige Izzveni V reslgniran epilog človeka, ki »dni premišlja, ki so bili« in ki se po njegovem ne vrnejo več. Ko se odpro pred njim vrata karavanškega tunela, ima občutek jetnika, ki je bil na dopustu, pa so se za njim zaprla vrata ječe. Naša najiskreneiša želja Je, da bi ga ta občutek varal. To želimo prav od srca njemu in tudi — nam samim . Drama. IDIOT. Dostojevskemu zlo življenja ne vzbuja groze in tudi zmaga zla nad dobrim ne, temveč le usodni, večni zakon, po katerem je zlo in dobro mnogokdaj spojeno v eni duši, Izraženo v enem samem dejanju tako, da ni razločka med obema. V človeški duši traja večni boj an-geljev in demonov, toda pogosto nam ni jasno, kam nas sili naše nagnenje in komu sl skrivaj želimo zmage. V izgubljenki Nastazijl Filipovni se bije ta strašen boj. Pričenja se z razdvojenim Gav-rilom Ardaljonovičem, kateri brezglasno klecne na kolena pred zdivjanim demo-mraku Izgori dvoje ubogih src: Rogožin brezmočnim slepccm in končno, ko po-gazi Aglajo Jepančlnovo in njeno čisto čustvo, tedaj razbije demon Nastazije Fllipovne tudi poslednjo luč v očeh ldl-jota kneza Miškina in v brezdanjem mraku Izgori dvoje ubogih src: Rogozin in Miškin. Vloga N. Filipovne pač zahteva močan igralski naturel, tudi im-ponujoče rutine in vseobsežnega g^asu — toda hvaležna, za talent zelo hvaležna vloga je to. Da ima ga. Nablockaja omenjene vrline in predpogoje je izven dvoma. Mnogo seveda, kar ni zmogel 1 govor, je nadomestilo močno Doantira- nje in viharen temperament, toda n6-broj momentov zlasti v peti sliki, je nudilo neokrnjen, močan utis. V romanu je izmed umetniško najjačjih podob poleg N. Filipovne In Miškina oseba Par-fena Rogožina. Značai poln kontrastov in dvomov, preslaboten za odločno dejanje in ves zajet v mreže svoje neizbežne usode: N. Filipovne. V šesti sliki je g. Putjata zgostil svojo moč, v poslednji sliki jo je polno razgmiL Tedaj, ko omahuje pred samim živim Bogom dvoje trpinčenih duš (Miškin in Rogožin) in slabotno omedleva njuno življenje pod težo neznane oblasti, ki visi nad njima, slika polna čeznaturne lepote in strašnega nemega notranjega boja, J« bila na višku. Po neštetih blodnjah zaide knez Miškin v hišo generala Jepan-činova, spozna tri njegove hčerke in in-tiutivno ugane Aglajino dušo. V poslednji ostane kljub vnanjemu roganju po* doba Miškina čista in nedotaknjena. Na zunaj kapricijo^na, razvajena in ljubosumna generalova hči poseže v Življenje bolnega otroka Miškina In ga v globokem spoznanju sklene voditi Iz mlakuž-ne okolice na pot, ki vodi do njene ljubezni. Toda preslabotna podleže premoči vseuničujočega demona N. Filipovne in obnemore pred zaprtim čelom kneza Miškina, ki udano stopa v neprodirno temo k svojemu koncu. Ga. Šaričeva je | kot drobno izrezljano zlatarsko delo: j ima diskretno nobleso, zna kot v rn”,® : luči plemenito zablesteti in se izr" 1. ce; tenih efektov. V ecokI na zeleni k-op. i ie bila vnanja in notrania ostro » itev. ŽSf .JUGOSLAVIJA", IB. decembrt w»nlp: Gospodarstvo. LETOŠNJI IZVOZ ŽITA IZ BOLGARIJE. Rezultati letošnje žetve so v skoro Ifseh državah vzbudili presenečenja. V Evropi je to presenečenje precej neprijetno. ker je izpadla žetev povprečno povsod slabeje, kakor pa se je računalo. Nasprotno pa je izpadla žetev v Ameriki in Avstraliji nad pričakovanje dobro. Zelo važno mesto bo zavzemala v atošnji žitni trgovini Bolgarija. Temu mnogo pripomogla žetev v Romuni-ki je izpadla precej slabše, kakor se prvotno pričakovalo, vsled česar tu-Romunija ne bo mogla izvoziti pr-atno nameravanih količin žita. Letošnja žetev v Bolgariji je izpadla kakor običajno v tej državi. Le ize se je pridelalo zelo malo, čemur kriva poletna suša, ki je zamorila aro vso posetev, tako da je porabna samo za krmljenje živine. V ostalem na kak večji izvoz koruze letos sploh ni misliti, ker jo rabijo zelo veliko doma za svinjerejo, ki se močno razvija. Mnogo pa jo potrebujejo tudi tovarne za špirit. Izvoziti se bodo mogle v glavnem sledeče količine žita: 66.000 ton pšenice v vrednosti 485 milijonov levov, 17.000 ton ječmena v vrednosti 73 milijonov levov, 55.000 ton koruze v vrednosti 165 milijonov levov in 8000 ton rži v vrednosti 49 milijonov levov. Mnogo bolgarskega žita bo šlo v srednjeevropske države, ki zelo živahno povprašujejo po njem. Vendar bo morala Bolgarija razširiti svoj promet, zlasti po Donavi, da se bo lahko ves izvoz vrši brez zaprek in škode za velike zaloge, ki so nakopičene zlasti v vzhodni Bolgariji in ki bi se pokvarile, ako se jih kmalu ne Izvozi. Dnevne vesti. TRGOVCI!, OBRTNIKE IN INDU-STRIJCE itjndno vabimo, da se ob priliki ogla-Icvanja novoletnih voščil poslužujejo fcašega dnevnika. Ako bi se pri komu 110 oglasili naši akviziterji, prosimo, da Itam svoj oglas sporoči po dopisnici najkasneje do 30. t. m. Oglase sprejemajo tudi naše podružnice v Mariboru, Celju in Ptuju. Priporočamo se tudi fa oglase v božični številki 24. decembra, ki bo izšla v zelo povečani obliki b> pa pomnoženi nakladi, in v kateri bodo imeli oglasi še poseben uspeh. Uprava »Jugoslavije«. 80 letnica Glasbene Matice v Ljubljani. Danes zvečer ob 8. url v Filharmonični dvorani javno predavanje dr. Jos. Mantuanija: Delovanje Glasbene Matice in njen pomen za fazvoj slovenske glasbe. — Vstop prost, pobirajo se le prostovoljni tprispevki v kritje stroškov, odnosno . za Glasbeno Matico. IIM—------------------------------------------------------------------------------ — Nablralnlca Studenec. S 1. janu- irjem 1923 se odcepijo od pošte Radna Sledeči kraji županstva občine Študente: Studenec, Rovišče, Zavratec, Hu-dobrezje, Brezovo, Križe, Prevolje, Arjo, Ponikve, Gorenje Impolje, Dolenje impolje, Gorenje Orle, Dolenje Orle, jimpolski graben, Dedna gora, Sv. Pri-jlnož, Novo pri Orlah, Novo pri Ponik-jvah, Mala Hubanjica, Velika Hubanjica, In Osredek. Ti kraji se priklopijo s 1. Januarjem 1923 pošti Sevnica. Ker spadajo vsi našteti kraji v področje pomo-|ne pošte Studenec, se priklopi hkrati tudi ta pomožna ppšta pošti Sevnica. Poslovodja pomožne pošte Studenec bo ivzdrževal s pošto Sevnico peško poštno zvezo vsak ponedeljek, torek, četrtek, petek in soboto v sledečem redu: 7. Studenec pomožna pošta 12.30; 9.30 Sevnica pošta 10. * — Diskusija o načrtu kazenskega zakonika. Predavanje gospoda odvetnika dr. R. Krivica: »Silobran in nujna sila« se vrši v soboto, dne 16. t m. to-ino ob pol peti uri popoldne v pravosodni palači štev. 79 in ne v petek, kakor je bilo to včeraj pomotoma naznar Ujeno. — Podporni fond Obrtnega pomožnega društva, podaljšuje rok za vlaganje prošenj onemoglih obrtnikov do 20. t. m-, ter naj se tozadevne prošnje vlagajo na naslov Obrtne banke v Ljub- ifeni. — Zasebnim nameščencem v Sloveniji in Dalmaciji. V najkrajšem času se bodo vršile volitve delegatov za občni prijetno ločena. S temnimi, realističnimi barvami slika Dostojevski razvaline družine Ivolginove. Oče — bivši človek, poln laži, zla in zmot, a tudi ves slab in mehak kadar mu spomini potrkajo na prsa. Nina, žena trpljenica drhteča pred temnim prekletstvom, ki visi nad njeno hišo in najsvetlejši žarek te mračne skupine — Varja, angelj v peklu. Gosp. Peček je manj ostro karakteriziral Ivol-gina kot v nekaj potezah Varja-Gabri-jelčlčeva. G. Cesar-Ferdiščenko je bil V četrti sliki prav dober. Bolj v igri kot V maski. Lep talent je, toda skromen in prav zato lep g. Terčič. Njegov general Jepančin, vnanje grobi in čutni, a sicer srčno-dober človek — povprečnjak ter obsojenec N. Filipovne, je pokazal, da mu je odprta širša pot kot jo je hodil dozdaj. Ostali niso bistveno izpremenili dobrega uspeha predstave. Čar DostojevskiJeve besede je tako stien, da nam ni možno odtegniti se mu. Živimo z njegovimi junaki in v srcu ostanejo neizbrisne sledi prave, resnično bolesti in sočutja. Nenadoma se od-prč pred nami čudovit svet najrahlejših, komaj vidnih prehodov iz občutka v občutek. Troje tragedij se hkrati bliža Onemu koncu in oči v oči si gledajo ostra nasprotja: najmehkejša čustva in Oajbolj brezobzirni realizem, tajinstve-m mistika ta odkrita groza. Uspelost dramatizacije tako obširnega dela našem odru, nas navdaja e željo, da Ljubljana, zbor »Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani«. Ker so te volitve za zasebne nameščence v Sloveniji in Dalmaciji izredno velike važnosti, zato opozarjamo, da so zaupniki nameščencev denarnih zavodov, zavarovalnic, trgovine in špedicije, rudarstva, železne in ostale industrije, notarskih in odvetniških pisarn, škontistov itd. v Ljubljani sklenili sporazumno z zaupniki nameščencev iz ostalih krajev Slovenije in Dalmacije, da nastopijo pri volitvah delegatov za občni zbor »Pokojninskega zavoda« enotno pod skupnim imenom »Združeni zasebni nameščenci« in postavijo kandidate v vseh petih strokovnih edinicah. Vsled tega tudi opozarjamo, da zasebni nameščenci ne podpisujejo nobenih izjav ljudem, ki skušajo pod raznimi strokovnimi imeni potom volitev zavzeti »Pokojninski zavod«, da bi ga izrabljali v svoje partizanske namene. Obveščamo nadalje vse tovariše, da se bodo v vseh večjih krajih vršili zaupni in javni sestanki, na katerih bodo zasebni nameščenci sami iz svoje srede izbrali kandidate za delegate in namestnike. Tovariši, bodite previdni! Gre za starostno preskrbo, za podpore vdov, sirot, brezposelnih, bolnih in onemoglih zasebnih nameščencev. V Ljubljani, dne 12. decembra 1922. V imenu »Združenih zasebnih nameščencev«: Hiter Ivan, Kralj Ivan, Vrhunc Valentin, Jcločnik Albert, Arko Anton, Čelešnik Rado, Palme Ferdinand, Kopitar Valentin, Lesjak Fran, Palovc Stanko, Bercieri Avgust, Dobovišek Mihael, Plečko Martin, Selan Josip, Mahr Evgen, Simončič Vlado, Skobi Fran, Franke Leo, Kostjak Fran, Šiška Josip, Kurent Jos., Kremžar Fran, Šušteršič Josip, Jernejčič Anton. — Lovski blagor. Dne 10. L m. je 70-letni Andrej Benčina iz Loškega potoka, kateri je kljub visoki starosti strasten lovec, ustrelil 100 kg težko medvedko. Medvedka je last najemnika lova g. Iv. Rusa mL — Umrla Jo v Šoštanju nečakinja gospoda Kocbek, gospodična Herta Škerbec, v nežni mladosti 18 let. Bodi ji zemljica lahka! Cenjeni rodbini naše sožalje! — Pomotoma ustreljen. Pretečeni pondeljek sta na progi blizu Zagreba dva detektiva južne železnice ustrelila žeL uslužbenca Miho Brzaka iz Sten-jevca, ko je snemal signalne svetilke. Detektiva sta to storila pomotoma, meneč, da snema svetilke kak lopov v zlobnem namenu. Brzak se je zgrudil in ostal na mestu mrtev. Oba detektiva je orožništvo aretiralo. — Nesreča na tramvaju. V Zagrebu je uradnica Marija Hladič tako nesrečno skočila s tramvaja, da je padla pod kolo, ki ji je odrezalo desno nogo. — Ukraden nahrbtnik. Jožefi Bratu-Ševi iz Litije je neznan tat ukradel nahrbtnik, napolnjen z manufakturnim blagom v vrednosti 20.000 kron. — Vlom in tatvina. Dne 10. t. m. so neznani tatovi vlomili v stanovanje mlekarja Jakoba Pavloviča na Brezovici in ukradli 2 tisočdinarska bankovca, 1 poročni prstan, 2 zaročna prstana in še nekaj drugih stvari. Vrednost ukradenih predmetov se ceni na 15.000 kron. — Tri tedne bo sedela v Ječi Terezija Klemenčič, ker je v nasadih rečnega nadzorništva v Dolskem kradla bre-zovino. — Aretiran Amerlkanec. Pretečeni teden sc je v okolici Viča in Dobrove potikal neki Jakob Trobec, ki je že več let bival v Ameriki. Razpolagal jo z velikimi denarnimi vsotami Začel je pregovarjati moške in ženske, da naj gredo z njim čez »lužo«, kjer jih čakajo mastne službe. Kmalu jih je nabral pre< ko 80 obojega spola. Za vse to pa je pravočasno izvedelo orožništvo, ki je Amerikancu prekrižalo račune in ga vtaknilo v zapor. — ČEVLJI za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg, oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn PETER KOZINA & KO, LJUBLJANA, Breg 20. Kupujte jih, do kter te zaloga trajal == Ljudska vzgoja hi ljudska visoka šola! Akademska mladina, ki je spoznala potrebo vzgoje in izobraževanja našega ljudstva, to je našega kmeta in delavca, sklicuje za dne 15. decembra 1922 (petek) ob 8. zvečer sestanek v slavnostni dvorani na univerzi s sledečim dnevnim redom: 1. Nekaj misli o ljudski vzgoji in o ljudski visoki šoli (Žgeč Franjo). 2. Porazgovor o resničnem delu med ljudstvom. Na ta sestanek vabi vse, ki se za to važno nalogo današnje dobe zanimajo, zlasti pa še zastopnike vseh delavskih, kulturnih, izobraževalnih in mladinskih organizacij, da spoznamo potrebe in možnost delovanja med najširšimi plastmi našega naroda. Centralno tajništvo naprednih akademikov. Odbor akad. soc. ped. krožka. Kat. dijaštvo. = Akademiki! Tovariše akademike vabimo, da se udeleže predavanja g. univ. prof. dr. Radojčiča: »Vera v sebe«, ki ga priredi JAD »Triglav« v Ljubljani v petek, dne 15. decembra t L ob 20. uri v učilnici »Akad. kolegija«. — Odbor J. A. D. »Triglav«. = Nepoštena »španovija«. Pri Francetu Gerkmanu, trgovcu z usnjem, je služil neki Peter Birk, ki je kradel svojemu gospodarju usnje, katero mu je potem pomagal razpečavati čevljarski mojster Josip Pavlin. Za to nepošteno »španovijo« je obsojen Pavlin na 5, Birk pa na 3 mesece težke ječe. = Preskrba za zimo. V Linhartovi ulici so neznani tatovi vlomili v stanovanje tesarskega mojstra Franceta Ravnikarja in pokradli štirim delavcem več obleke. Ukradena obleka se ceni na 13.244 kron. =r Nesrečen padec. Ivanka Ban, hči delavca je po nesreči padla po stopnji-cah ter si pri padcu zlomila obe nogi. = Radi nenravnega vedenja je bil obsojen na 3 msece strogega zapora kleparski pomočnik Vincenc Malenšek. = Goljufija. Dne 5. t. m. je Šuster Franc, vlakovodja drž. železnice, stanujoč v Sp. Šiški kupil kruh v Jenkovi pekarni na Gosposvetski cesti. Pri tej priliki je pozabil na prodajalni mizi denarnico iz zelenkastega usnja z dvema predaloma in sledečo vsebino: 360 dinarjev, en poštni ček, glaseč se na 3.50 Din in 10 različnih razglednic. Vse to je Jenkotu na goljufiv način izvabil neki okrog 25 let star mladenič ter Izginil. = Izgon. Cvetko Josip, roj. 1899 v Zagrebu in pristojen v Lobor okr. Zlatar na Hrvatskem je radi tatvine in drugih kaznjivih deliktov izgnan iz L jubljane za nedoločen čas. Maribor. Mariborska porota. V sredo sta se vršili dve tajni razpravi radi posilstva. Pri prvi razpravi je bil obsojen Josip Linče iz Podpoče, ker je v pijanosti posilil neko omoženo žensko, na tri me. sece zapora. Državni pravdnik je proti obsodbi prijavil ničnost. Nato se je vršila razprava proti 63 letnemu Ivanu Kramerju, iz Hapja v Sl. goricah, ki je zlorabil na paši 12 letno deklico. Sodišče ga je obsodilo na dve leti ječe. — Tretji se je zagovarjal Martin Zavec, ki je 12. septembra ponoči v Polancih pri Ptuju ustrelil med fante, ki so se nahajali v vasi ter pri tem usmrtil Fr. Sirca. Zavec se je zagovarjal s silobranom, vendar mu tega porotniki niso verjeli, vsled česar je bil obsojen na štiri leta težke ječe. — 20 letni Karol Ribič iz Močne pri Mariboru je 10. septembra t. 1. zabodel Jožefa Belca do smrti, njegovega brata Karola In pa Jakoba Gorjupa iz št. Lenarta v Slov. goricah pa je težko ranil. Tudi Ribič se je zagovarjal s silobranom, vendar porotnikom svoje resničnosti trditve ni mogel dokazati. Obsojen je bil na 15 let težke poostrene ječe. Mihi In Franci sta dva velika prijatelja, ki ju ima mariborska policija dobro zapisana. Prvi se piše za Vicela in je doma iz Celja, drugi pa je zastopnik mariborskih tičev in ga kličejo na policiji, pri sodišču in drugod za Ese-ra. V soboto sta nerazdružna prijatelja posetlla neko dvorišče, kjer sta, četudi nepoklicana, hotela napraviti red ter sta v ta namen odnesla za okrog 700 kron stare železnine. V priznanje za to njihovo ljubezen do svojega bližnjega sta dobila do preklica prosto stanovanje pri sodišču. Lepa In ljubezniva Nežlka Gomilšek ki je bila že parkrat radi vlačuganja izgnana iz Maribora, se je pred kratkim zopet povrnila v svoj stari delokrog. Ker pa je zapeljiva Nežka naj-brže namazana s smolo, se jo je takoj pri njenem prihodu prijelo precej perila, takoj nato pa oko — postave. Dobrosrčno Nežiko so izročili sodišču v »nadaljnje uradovanje«. Exempla trahunt. To je star latinski Pregovor in pomeni toliko, kot »vzgledi vlečejo«. Po tem pregovoru se je ravnala tudi neka mariborska branjevka na glavnem trgu, ki je videla dva mariborska mesarja, kako sta zjutraj pokupila od raznih Špeharjev svinjsko meso po 71—74 kron ter ga potem prodajala po 80—90 kron. Ker sta mesarja »kšeftarila« z mesom, Je skušala branjevka v svoji ponižnosti s kuretino. Id Jo Je nakupila po 60 kron, prodala pa precej dražje, kakor je pač videla pri debelih mesarjih. Toda to je opazila tudi nesrečna policija, ki je vsom trem prekrižala sklenjene račune s tem* da jih je ovadila sodišču. Celje. Komorni večer češkoslovaškega kvarteta (Zika) v Celju. V sredo, dne 13. dec. so »Zikovci« priredili drugi komorni večer v mali dvorani hotela »Union« v Celju. Kakor prvi, je tudi ta večer Izborno uspel. Proizvajal se je med drugimi skladbami tudi Slavko Osterčev »Lirični kvartet«. Ta večer je bil tudi poslovilni večer, ker se kvartet v kratkem poda na koncertno turnejo v Ameriko. Občinstva, ki zna ceniti umetnike, se je nabrala polna dvorana. — V soboto 16. dec. ob 20. uri priredijo »Zikovci« cerkveni koncert v celjsk| evangeljski cerkvi. Predprodaja vstopnic za ta koncert jo v trafiki ge Kovač v Aleksandrovi ulici. Celjski hišni posestniki bodo imeli v soboto 16. t. m. v hotelu pri »Pošti« ob pol 9. uri zvečer protestni shod. — Protestirali bodo proti novi stanovanjski naredbi in davkom. Drsališče pri Diehlu, katerega tudi. letos oskrbuje »SK. Celje«, je vsaki dan odprto. Župan gosp. dr. Hrašovec v soboto vsled uradnega zadržanja ne sprejema strank na mestnem magistratu. Oblast je razpustila v Celju nemška društva: Arbeiterturnverein »Freiheit«, Deutscher Verein in Radfahrerverein, ker ni več pravne podlage za nadaljni obstoj teh društev. Aprovlzacijskl odbor v Celju že od svoje zadnje seje več ne deluje, ker je v zadnji seji tega odbora večina odbornikov odložila svoja odbomiška mesta. Zgodilo se je to zato, ker so zastopniki konzumentov ostali v manjšini proti vsem predlogom mesarja Re-benschegga in njegovih pristašev. Tržni odsek občinskega sveta bo v svoji prihodnji seji vzel zopet v pretres oživ, ljenje aprovizacijskega odbora. To je tudi nujna potreba. Cene raznim potrebščinam zadnje dni v Celju skokoma zopet silijo kvišku. Če bo šlo tako naprej, bomo v par tednih zopet tam, ka kor smo bili pred kratkim. V mestnem gledališču v Celju so v torek zvečer gostovali člani ljubljanske drame pod vodstvom g. Zv. Rogoza. Vprizorili so Petrovičevo vaško veseloigro »Ploha«. Obisk gledališča je bil, kakor dozdaj pri vseh predstavah, zadovoljiv. Sokolstvo. Spominski spis o I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu začne izhajati v mesečnih zvezkih januarja 1923. Zvezkov bo 10, vsak v obsegu dveh pol (četverka). Spis bo bogato Ilustriran in natisnjen na papirju za umetniški tisk. Poživljamo brate in sestre, da se naroče na ta spis, ki bo trajne vrednosti. Prijave sprejema Savezna pisarna v Narodnem domu med uradnimi urami. Plačilni pogoji se zvedo tam. Vsako bratsko društvo je dobilo posebno nabiralno polo. Ljubljanska sokolska {upa. Odboro-va seja se vrši v nedeljo dne 17. dec. točno ob 8. uri zjutraj v odborov! sobi Sokolskega društva v Ljubljani (Narodni dom, pritličje) in ne v Saveznlh prostorih. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Zdravo! Starešinstvo. Sokolsko društvo Ljubljana H, vabi svoje člane, Članice in po njih upeljane goste na držabni večr, ki ga priredi dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Kavčiču na Privozu. Sokolsko društvo v Šoštanju vstopa v 15. leto svojega obstoja in društvenega delovanja. Bila je to doba borb in naporov do končnega tako lepega razmaha sokolske misli v našem okraju, plod intenzivnega podrobnega narodnega dela. — Društvo vabi k u-deležbi občnega zbora, ki se vrši dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani br. Fr. Rajšterja v Šoštanju. Z bratskim Zdravo! Odbor. Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne znameniti Ochomov igro-kaz »Bratje sv. Bernarda«, ki se je igral po svetovnih odrih. Igra nam kaže, kako napačno delajo starši, ki silijo otroke v duhovski stan, ki Je na zunaj idealen in lep, v resnici pa nasprotujoč naravnim zahtevam človeštva. Dejanje se vrši po večini v samostanu bratov sv. Bernarda, ker se vrši tajna in z vso mogočo hinavščino zakrita borba za opatovo mesto. Kdor hoče vedeti, kakšno življenje vlada v samostanih naj igre ne zamudL Gledališče in glasba. Svečani predstavi v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva kramlja Aleksandra L se vršita v operi ln drami v nedeljo, dne 17. t m. V operi se poje krasna Janačkova opera »Je-nufa« z gg. Thierrl - Kavčnlkovo, Le-wandovsko, Sovilskim ln Šimencem v glavnih vlogah. V drami se vprizorf znamenita Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« t gg. Saričevo, Wtatro- vo, Skrbinškom, Železnikom, Llpahom in Ločnikom v glavnih vlogah. Začetek operne predstave ob pol 8s in dramske ob 8. uri zvečer. Proslava 50 letnice Glasbene Matice v Ljubljani Na obeh koncertih, katera priredi Glasbena Matica v proslavo svoje 50 letnice, izvajajo izključno slovenske skladbe in to tako na sinfo-ničnem, kakor na vokalnem koncertu pevskega zbora. Vse skladbe stoje na tako visoki umetniški stopnji, da jih lahko pokažemo pred celim svetom. II. del slnfoničnega koncerta tvorijo sledeče skladbe: Karel Jeraj: Lepa Vida. Jo to melodramska skladba, zložena popolnoma v narodnem duhu. Deklamator v krasnih verzih opisuje dogodljaje lepe Vide, znane narodne pesnitve, orkester pa slika posamezne prizore in pa občutke. Kot deklamator nastopi eden prvih naših igralcev in pevcev, ki bo v dekla* maciji s sonornim svojim glasom, prav gotovo dovršeno podal to prelepo narodno pesem, kateri bo tvoril orkester živ okvir. Tej kompoziciji slede odlomki k igri »Žlahtnega meščana«. Je to 5 krajših skladb za veliki orkester, katere je napisal eden najodličnejših naših komponistov Lucijan Marija Škerjanc. Točke so se izvajale prvokrat ob priliki vprizoritve »Žlahtnega meščana« na tu* kajšnjem opernem gledališču ter dosegle tam absolutni uspeh. Sinfonični koncert konča z zelo efektnimi Adamičevimi »Plesi«. Prvi je Tatarski ples iz Tatarske suite, katero je zložil skladatelj za časa svojega ujetništva v Rusiji, ko je po naročilu sovjetskega prosvetnega komisarijata nabiral narodno blago med Tatari. Celo Tatarsko suito je napisal skladatelj za orijentalski večer, ki ga J« priredil komisarijat v čast perzijskim in afganskim boliševiškim komisarjem. Suita je bila izvajana tudi na slavnost* nem koncertu v Beogradu. »Mož z medvedom«, je III. slika Adamičeve suito »iz moje mladosti«. V tej skladbi slika skladatelj v uvodu vrišč otrok, ki spremljajo siromaka z medvedom. — Nato okorno stopicanje gladne živali, njen ples ter žalostne apele medvedarja na otroška srca. Obe te dve suiti je prvi Izvajal dr. Čerin. III. Ples »Potrkan ples« pa je poizkus, na podlagi znano narodne pesmi, graditi orkestralno skladbo v obliki slnfoničnega Scherza. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu št. 9, poslopje Filharmonične družbe. Gostovanje gospe Poljakove. Na večstransko izraženo željo gg. abonentov, da bi bili deležni tudi predstav, pri katerih sodelujejo zanimivi umetniki drugih odrov kot gostje, se je gledališka uprava odločila, da se vrši v potek dne 15. t. m. v operi »Butterfly« gostovanje gospe Ade Poljakove za red E. Uprava bo skušala doseči, da bo gostovala gospa Poljakova za vse abon-mane. Ako bi bilo pa to nemogoče, bo pa pridobila za ostale abonmane tekom sezone gostovanja drugih umetnlkv. Društvene vesti. Klub esperantistov v Ljubljani. V proslavo rojstnega dne dr. Zamenhofa, iznajditelja esperantskega Jezika prirodi podpisani klub za svoje člane in prijatelje esperanta v petek dne 15. t m. ob 20. uri v salonu pri »Levu« na Gosposvetski cesti na to nanašajoče se predavanje. Vstopnina 1 din. Op. Pouk za tečaj B se vrši vsled tega v četrtek dne 14. t m. od 19. in pol do 21. ure. Odbor. JAD. »Triglav« v Ljubljani priredi v petek, dne 15. dec t. L ob 20. uri v učilnici Akad. kolegija predavanje: »Vera v sebe«. Predava g. univ. prot dr. Radojčič. Za tov. Triglavane je u-deležba obvezna, vabljeni so vsi akademiki Kulturni odsek JAD. »Triglav«. Šport in turistika. Mednarodni smučarski kongres f CSR. Začetkom meseca februarja 1923 se vrši v Pragi mednarodni smučarski kongres in velike smučarske tekme na planinah »Krkonoše«. Zborovanje kongresa pada na dan 5. In 6. februarja in od 7. do 18. februarja se vršijo skupni izleti in tekme na planinah na Češkem in Slovaškem. Na zaključku kongresa, dne 18. februarja priredi pristojno poveljstvo veliko vojaško tekmo na Su-mavl. Bližnje informacije daje »Svaz Diafu ČSR« v Pragi. 1 Kožuhovina svila, modni nakit, predpasniki spodnja krila po znižanih cenah rinniniisa LJUBLJANA, Mestni trg štev. 10. TalinsSven! merilec deklet. (Nadaljevanje.) »No, lepa Bessy?« »Smrt.« je odgovorila komaj slišno. »Popolnoma pravilno, otrok moj zlaii. Smrt si zaslužila s svojim Izdajstvom, Toda predno te ka2nujem, mi odgovori na nekaj vprašanj « Mlado dekle se je vdalo v svojo usodo, vsaj je vedelo, da od razjarjenega zločinca nima pričakovati nikake milosti. »Kdo ti je naročil, da me omotiš in spraviš v roke policije?* »Policijski ravnatelj in detektiv Davis« je odgovorila Besy kije bila Ze bolj mrtva nego živa. »Tako — tako, kaj pa sta dejala? Ali sta vedela, da zahajam semkaj?« »Da, večkrat sta dejala, da glasoviti tihotapec zahaja tu in ta v krčmo .»Pri britanskem levu«.« »Torej za tihotapca so me izdali! Hahaha, ta je pa res dobra! Torej ti nisi niti vedela, koga naj pravzaprav uloviš v »voje ?anjke, lepa Dessv?« Mlado dekle je čutilo, kako so jo objele neznančeve roke ta vsak trenotek ie pričakovala smrtonosni sunek. »Jaz ne vem ničesar drugega, gospod!« je jecljala v smrtnem strahu. »Popolnoma prav, to sem si že sam mislil. Kje bi se pa tudi našlo dekle, ki bi se drznilo skušati spraviti v roke policije strašnega Jaka? Kajne, krasna Bessy?« Prestrašena ,e Bessy vzkliknila. »Vi — vi — ste — ste —« »Da, da, devojka moja. Ja zsem Jak, pred katerim trepeta ves London in katerega dejanja so razburila ves svet. No, lepa Bessy, kaj pa sedai praviš k svojemu namišljenemu ujetniku?« Glava policijske vohunke se je pobesila. Od groze nad Strašnim razodetjem je padla v nezavest. Viljem se je smejal. »Hahaha, to Jo je prevzelo in s tem je zanjo kazni dovolj. Smrtai strah, katerega je prestala, je dovelj plačila za njeno dejanje in pravzaprav je dekle vsled svojega poguma vredna spoštovanja. To je praVo pleme. Lahko bi jo rabil kot svojo zaveznico, toda ne sedaj — ne sedaj, morda kdaj pozneje!« Globok zdihljaj je opozoril Viljema, da se je Bessy zopet zbudila iz nezavesti. Policijska vohunka je čutila, da jo roke strašnega moža še vedno objemajo. »Zakaj me niste umorili? Sedaj bi bilo že vse prestano. O, nikar me ne mučite dalje! Samo eno prošnjo imam: Ne zazna-menujte mojega telesa z onim strašnim-----------------« Sedaj jo je Jak naenkrat izpustil. Že je mislila Bessy, da jo bo sedaj umoril. Mesto tega pa jo je mirno prijel za ročico, ki se je strahu silno tresla. »Jaz morim samo one zgubljene ženske, ki obirajo reveže za njihove prihranke« j edejal resno in strogo. »Ti se me torej nimaš bati in če sen te pustil nekaj časa v strahu, je bila to le kazen za tvolc nameravano izdajstvo, katero sl popolnoma zaslužila.« Bessy je ostrmela. Sama sebi ni verjela, da je prav slišala. »Vi me torej ne boste umorili?« »Ne, niti ne mislim na kaj takega. Pojdi na policijsko ravnateljstvo, krasni otrok ti, in povej tam, kaj da ti je dejal Jak.« »Niti besedice ne bom povedala!«, je vzkliknila Bersy. »Od mene ne bt zvedela policija prav ničesar! Jaz vas nisem videla!« »Kaj praviš dekle?« »Gospod,« je dejala Bessy s solzami v očeh, »vi ste ml odpustili in jaz nočem biti nehvaležna. Nikdo — prisegam vam — ne bo izvedel, da sem vas videla. Nikdo ne izve od mene, kako izgledate in nikdar ne stopim več v službo policije!« Mladi mož je trepetajoče dekle burno privil k sebi in Bessy je čutila kak ose je pritisnila baržunasta maska na njen obraz. Ni se ganila. Naenkrat pa Jo je on izpustil. (Dalje prih.) MAM H OGLASI Igg ... PRODAJA: HARMONIKO. hroiuatlfno z mehaničnim spremilivanjem Basi 42, prim. 49, malo rab- 5eno po ugodni ceni pri osipu Jezernik ml Kotre-dei. 24. p. Zagorje o. S. °50 PRITLIČNO HIŠO v Mari-boiu s trjtovirto In 2 vtom ob olivni cest! na solnčnl led po ugodni ceni. Poizve se pri Josipu Bizj-ik. Maribor, Krekova ulica 2. 949 ne pri Antonu Koc. Ragoza, St. 38. Hoče. 959 1 JONSKI PRALNI APARAT. 2 vinski preši s .c0 cm premera, 2 »Bosch«-magneta in 2 štedilnika. Naslov pri upravi 1. 954 ie za bhgainfčarko ali v kako trgovino tudi izven Ljubljane. Ponudbe prosi d šifro »Poštena« na unr, 'Ista. 918 90 VAGONOV suhih in na-pol suhih bukovih drv, nekaj vagonov tudi mešanih. Oddajo se v veliki in mali množini. Dalje tudi tesan In stavben les, 3 bencin-mo-torje 3—8—15 PH. Cena zmerna. 958 ///50 NA VRHNIKI z «o-spodarskiml poslopji, v sredi trga, pripravno za tr>o-vino ali obrt. Več se poizve pri lastniku Franc Brenčič. Vrhnika 140. 947 KAMNOLOM g'inasteea škriljavca, pripraven za vsako industrijo škriljavca z Inventarjem. Eventue^no se lahko pristopi tudi kot kompan’on. Vprašati pri upravi listo. 9.35 QODAl.NI ORKESTER Tče kanelnika. Ponudbe Jt’d ^Orkester« na upravo ilst-.u 91(» URADNIK Išče slu^e v\ oonoldanske ure (od 15 ure dalje) Prevzame evci.it. vsakovrstna statistična in d u?a dela tudi na dom. Nastop službe in plača po dogovoru. Ponudbe prosi pod šifro »J. P. 24« na upravo lista. V5 2 POSESTVO s 7 orali njiv, travnikov in gozda, hiša z dvema sobama in kuhinjo, klet shrambo in hlev, vse obokano, vodnjak In skedenj, 10 intnut od postaje Moče pri Mariboru. Poizve MEŠČANSKI K02UH. 2 zimski suknji, en žaket, več oblek ter gotove delavne pia?če. prloravne za mehanike In šoferje v krojačnld f Sušnik. Ljubljana, S/. Petra C. 16. »nd SlAiieg: KONTORISTINJA s pisarniško prakso bi rada pre-menila mesto. Šla bi najra- RAZNO: ODJAVA. S 1. Jaguarjem lita 1923 se odda v naiem lov v obsegu ca 509 ha v Kat obč'nah Prevalje, LeSe, Zagradom, Farnavas In Poljane. Ponudbe je preložiti 7 označbo na »Ponudba za lov« do 2S. t. m. rudniškemu ravnateljstvu vPreva1ja\ 957 POZOR 1NDUSTRIJCI! V najem se da mlin in žasa vodna moč — uporabno hrti za druso industrijo, 5 minut od kolodvora. Poizve se v podružnici »Jugoslavije«, Maribor. 951 P. n. gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opo-aariamo, da se dobijo zopet najboljSi Šivalni stroji v vseh Opremah materi j al predvojni. cene Mlnlile edino te pri ]osip Fetelincu [jobim [f. Petra nasfpžf.7. Pouk v vezenju brezplačen! Istotnm tfrfe, olje. vso nadomestne dele za vse sisteme Jlvalnlh strojev in koles. - PotiebSčine za Uville. krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, Ščetke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko In tnalo I Najnižje cene! Točna postrežba! >• M —Ma i s? Samostojni krojači ^ 1 Zimska sezija! j trezni tn zanesljivi, dobro teveibanl (tudi It de* ; • | iele) dob jo za stalno proti kavdll razno konfete- | \ t «Usko delo na dom. Vprašati v Ljubljani. Emonska I j i cesta it. 8/1. v pisarni. \ { lllillll WWi» l — »OtM t©»®©©«©»©©© Za odrasle pa priporočamo sledeče, vrlo zanimive romane kot najprimernejše darilo: Fr. Govekar: „S v i t a n j e**, zgodovinski roman s sli* kam i. M. Zevaco: „Krnl jev v f t e z“, zgodovinski roman iz dobe Ludvika XIII. Vi. Levstik: „V i š n j e v a repa-11 c a“, izviren slovenski satiričen roman. 0. \Valdova: „V c r a‘\ roman. A. Green: „Z a m i 1 j o n i“, roman, ter sledeče pesnitve, prvovrstne po obliki in vsebini: Igo Gruden: „Narcis“, Igo Gruden: »Primorske pesmi*, 1. Albreht: ,.Slutnje", j. Glaser: »Pohorske poti% K. Tagore — A. Gradniki „V r t n a r“, v luksuzni, v usnje vezani izdaji Prav tako priporočamo tudi zbirko »Harodna Knjižnica" v kateri so izšla sledeča dela: L Albreht: ^Paberki iz R o ž au, koroške pravljice. M. Kmetova: „B i i k e“, novele. A. Franee: „K u h i n f a pri Kraljici Gosji Nožiči". Puškn: „P i k o v a Dama". 1. Albreht: „M a le n kosti", novele. M. Kmetova: „Helena“, po« vest. P. Merimee: „K a rine n". Vse te in Se druge knjige se dobe . v »a •• •$ Ljubljana, Marijin trg št. 8. Glavni in odgovorni urednik z^>rko fakin. izdaja »Jusoslov. novinsko d. d.«. Tiska »Zvezna tiskarna« v 1 Jubilant