ka poezija«, ki jo je razložil v psi­
hoanalitičnem smislu in glede na 
obnavljanje »mitskega« sveta. Dra­
go Šega je opredelil v referatu Mur­
novi pogledi na literaturo in literar­
no ustvarjanje pesnikovo pojmova­
nje književnosti z razčlenitvijo pes­
mi »Knjigotržec in poet«, pri čemer 
je poudaril odmik od romantike in 
napoved uveljavljanja novih literar­
nih tokov. Tudi referat Dimitrija 
Rupla Murn ali poezija brez bodoč­
nosti je razlagal »kmečke pesmi«, 
toda sociološko, tako da je dokazo­
val pesnikovo spoznanje o brezup­
nosti kmetstva, s čimer se je znašel 
»na robu slovenske literarne tradici­
je«.
Nekateri raziskovalci pa so se 
lotili raziskovanja recepcije Murno­
ve lirike. Tako je Darko Dolinar 
osvetlil v referatu Prijateljeva recep­
cija Murna značilnosti eseja, ki gaje 
objavil ta literarni zgodovinar v pes­
nikovih Pesmih in romancah, in 
vzroke, zakaj je trajala veljavnost 
tega spisa za naslednje generacije 
pol stoletja. Recepcijsko je bil 
usmerjen tudi precejšen del referata 
Nika Grafenauerja Josip Murn -  
pesnik prehoda, posebno tedaj, ko je 
bilo govora o Prijateljevem in Pir­
jevčevem pojmovanju Murna. Sicer 
pa je analiziral pesem »Nebo, nebo« 
in ugotavljal neideološkost tega be­
sedila. Doslej splošno prevladujočo 
predstavo o pesniku -  neprevajalcu 
je spremenila Majda Stanovnik v re­
feratu Murn in prevajanje literature; 
razkrila je manj znane prepesnjeval- 
ne poskuse, ki so obsegali kljub 
kratkotrajni življenjski poti več sto­
penj, od katerih je bila zadnja estet­
sko in doživljajsko najbolj razvita.
Simpozij o Josipu Murnu seve­
da ni mogel odgovoriti na vsa vpra­
šanja, ki nam jih postavlja njegovo 
pesništvo; je pa nedvomno potrdil 
resnico, da je njegovo delo -  čeprav 
ne dopušča takšne ali drugačne 
pragmatizacije, kot jo delo njegovih 
dveh vrstnikov -  živo.
M. Dolgan
DEVETI KONGRES ZVEZE 
SLAVISTIČNIH DRUŠTEV  
JUGOSLAVIJE
Že tradicionalni kongres je tok­
rat priredilo Slavistično društvo 
Slovenije na Bledu med 17. in 
21. oktobrom 1979. Zborovanje je 
potekalo v več sekcijah: Književ­
nost in jezik v NOB; Literarna teo­
rija in interpretiranje; Medknjižev- 
ne zveze; Ravnine jezikovne struk­
ture; Sociolingvistika, dialektologi­
ja, normiranje; Metodika in didakti­
ka; Medjezikovni in meddialektalni 
pojavi; Usmerjeno izobraževanje. 
Razen obeh plenarnih zasedanj o 
stanju slavistike po republikah in 
pokrajinah ter usmerjenem izobra­
ževanju, ki sta bili na vrsti prvi dan, 
je bilo delo naslednje dni istočasno, 
toda v več različnih prostorih, kajti 
sicer bi bilo treba kongres podaljša­
ti. Da so poslušalci, ki so jih zani­
mala samo nekatera vprašanja, lah­
ko izbirali sebi ustrezno sekcijo, je 
prireditelj natisnil dve brošuri: prvo 
s celotnim kongresnim programom 
in drugo s povzetki referatov. Žal, 
kot sporoča uredništvo v spremni 
besedi, manjka čez petdeset povzet­
kov »po krivdi avtorjev«. Knjiga 
omogoča pregled kongresnega dela 
tudi tistim, ki se zborovanja niso 
udeležili, a jih zanima tematska in 
metodološka usmeritev prispevkov, 
ki bodo -  po mnenju uredništva 
knjige -  »postopoma objavljani v 
glasilih republiških in pokrajinskih 
društev«.
Referate, ki so obravnavali 
književnosti jugoslovanskih naro­
dov med NOB in dela, ki so motiv­
no povezana z njim, je mogoče raz­
deliti v dve skupini. Prva ni presegla 
vsakdanje publicistične ravni; dru­
ga skupina pa sije prizadevala, da bi 
raziskala tudi to literarnozgodovin­
sko obdobje v skladu z literarno 
vedo, ki ne more biti enaka publici­
stičnemu posploševanju. Poleg ne­
katerih drugih referatov spadajo v to 
skupino slovenski prispevki: Boris 
Paternu, Poetika neznanega na­
rodnoosvobodilnega pesništva 
1941-1945; Matjaž Kmecl, Zgodo­
vina in literarna fikcija  v partizan­
ski spominski prozi; Helga Glušič,
Razsežnost tematike NOB  v sodob­
nem slovenskem romanu; France 
Bernik, Pripovedovalec in negativni 
junak  v slovenski prozi NOB; Mar­
jan Dolgan, Logotehnika partizan ­
skega pripovedništva.
Ker se nisem mogel udeležiti 
zasedanj drugih sekcij, ne morem 
opisovati njihovega dela. Na podla­
gi natisnjenih referatov lahko samo 
naštejemo nekaj zanimivih naslo­
vov, ki so obetali tehtne obravnave.
V sekciji Medknjiževne zveze sta 
opazna dva: Aleksander Skaza, Jen­
k o -L e rm o n to v -  Gogolj in problem  
pozne romantike; Višnja Rister, 
Bulgakov i fantastika i groteska u 
hrvatskoj književnosti; v sekciji Li­
terarna teorija in interpretiranje pa
so zbujali pozornost referati: Franc 
Zadravec, Ziherlovi pogledi na lite­
rarno umetnost; Miodrag Petrovič, 
Reč i konkretna (vizuelna) poezija u 
estetici avantgarde; Juraj Martino- 
vič, Funkcionalne mogučnosti mo- 
dernog soneta i nacionalna tradicija 
(med drugim je analiziral pesniško 
zbirko »Štukature« Nika Grafe­
nauerja); Jože Koruza, Antične m i­
tične snovi v (sodobni) slovenski 
dramatiki. -  Kongresni program je 
zasnoval pripravljalni odbor dovolj 
široko, njegovo uresničevanje pa ni 
bilo vedno popolno, kar seveda ni 
bilo odvisno od njega, ampak od re­
ferentov samih.
M. Dolgan