Občni zbor ..katol. polit. društva" v Kcv iijicah dne 17. novcmbra 1895. Važni dogodki zadnjih tjednov so bili odbor našega političnega društva napotili, da je za nedeljo, dne 17. nov. 1895 sklical občni zbor našega društva. Povabil je bil k temu zborovanju državn. poslanca, gospoda prof. Roblča, da bi volilcem poročal o svojem in svojih tovarišev delovanjii v državnem zboru. Kakor vsakokrat, tako je bil tudi sedaj naš g. poslanec prijazno obliubil priti na zbor. Na predvečer pa prejme vlč. g. društveni prvomestnik od gospoda poslanca Robiča brzojavno opravičenje, da zato ne more priti, ker je poslanec baron Depauli zavoljo nepotrjenia dunajskega župana Dra Luegerja na svojo roko stavil vprašanje (interpelacijo) do ministerskega predsednika, s tem se sprl z grofom Hohemvartom in njegovimi zvestimi tovariši. Našemu g. poslancu je bilo torej treba ostati na Dunaju, da varuje, kolikor vč in zna, koristi svojih volilcev. Kef tudi drugih naših gospodov poslancev nobeden ni utegnil priti, so nam velečastiti gospod nadžupnik kot društveni prvoraestnik pojasnili najvažnejše dogodke na političnem polju od našega zadnjega zborovanja dne 16. junija t. 1. do zdaj. Prečitali so nam pismo, s katerim so se papežev poslanik nadškof Agliardi prisrčno zahvalili za resolucijo, s katero se je bilo naše društvo dne 16. junija t. 1. potegnilo za pravice sv. stolice; prebrali so tudi precenjeno listino, s katero se nam naznanja cesarjeva zahvala za sožsljevanje pri smrti mladega nadvojvode Vladislava, poslednjič so nam naznanili dopis, s katerim se je naš bivši c. kr. namestnik, ekscelenca baron Kiibeck, zahvalil za častitko k petindvajsetletnici svoje visoke službe v Gradcu. Izvedeli smo pri tej priliki, da novega cesar. namestnika v Gradcu, ekscelenco g. markiza Baquehema, že vsi dobro poznamo, ker smo ga videli 1.1892. pri otvoritvi naše predrage železnice. Gospod prvomestnik so nam potem v kratkih obrisih podali podobo položaja na Dunaju, odkar je knez Windischgraetz odstopil s svojmi ministri, ker nam nemški liberalci niso hoteli dovoliti nemško-slovenske male gimnazije v Celju. Dobili smo ta učni zavod pod začasnim ministerstvom Kielmansegg-ovim, tudi proti volji Dra. Luegerja in njegovih tovarišev, ki sedaj pomoči iščejo pri Slovencih zoper novo ministerstvo Badeni-jevo. Razmere so, kakor vsakdo uvidi, črez mero zamotane. Naše društvo je bilo doslej s svojim g. poslancem vedno enih mislij, zato njemu popolnoma zaupa, da bode tudi v teh homatijah zadel pravo pot. Društveni knjižničar, gospod Dr. Ivan Rudolf, spregovoril je prav podučljivo besedo o razmerah med kmečkim stanorn in malimi obrtniki. Predlagal je sklep (resolucijo) na korist malemu obrtniku, kateremu se vsestransko želijo nekdanja »zlata tla«, češ, da bo to tudi kraečkemu stanu na korist. Društveni tajnik, g. vikarij Kukovič, je po izvrstnih člankih v »Slov. Gospodar-ju« prav poljudno pojasnil neslanosti Ing\verjeve knjižure: »Slovenskim kraetom v poduk in prevdarek«, katero tudi našim ljudem Celjani vsiljujejo. Ker so se ta dan delile letošnje knjige družbe sv. Mohorja, je društveni blagajnik, g. kaplan Šoba, govoril zaslužen slavospev tej nikoli dosti hvaljeni družbi ter označil zadržaj letošnjih prekrasnih knjig. Končno so č. g. prvomestnik podali kratek »razgled po svetu«. Opisali so ob kratkem obžaljevanja vreden razpor na Kranjskem, kjer se »katol. narodna« in »narodno-napredna stranka« za deželnozborske sedeže med seboj pulita, kakor so se nekdaj skupno borili proti najhujšim nemškutarjem in nemškim liberalcem. Vsprejela se je resolucija, ki globoko obžaljuje ta bratski boj ter želi zmage le oni stranki, ki se pokori naukom sv. Cerkve ter pobija načela pogubonosnega liberalizma. — Z živahnim trikratnim »živio«-klicem na sv. Očeta, papeža Leona XIII, na našega svetlega cesarja Franca Jožefa I. in na svetlo cesarico Elizabeto, ki je potem v torek slavila svoj imendan, se je zborovanje sklenilo v najlepšem redu. —o—