V ŠALEŠKI DOLINI BOMO USTANOVILI NOVE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
Podelitev priznanj in plaket
Na slavnostnem koncertu v počastitev slovenskega kulturnega praznika je v petek, 7. februarja, predsednik (skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje Peter Krapež podelil priznanja dvema društvoma in 26 posameznikom za uspešno delo in prizadevanje na področju kulturnega življenja. Posebni plaketi pa sta dobila tudi velenjska rudarska godba, ki je lani slavila 55-letnico obstoja, in njen dirigent prof. Ivan Marin.
Ponekod še odpori
Pisali smo že, da so osnovne organizacije Zveze komunistov v vseh večjih organizacijah združenega dela v občini Velenje nedavno tega podrobno ocenili samoupravno organiziranost ter sprejele akcijske programe za poglobljeno spremembo samoupravnih odnosov. Pričakovati je torej mogoče, da bodo že v kratkem v Šaleški dolini ustanovljene nekatere nove temeljne organizacije združenega dela.
Organizacije Zveze komunistov so torej sprejele akcijske programe za spremembo samoupravnih odnosov, v katerih so določile roke za izvedbo posameznih faz procesa uresničevanja ustave. In kako daleč je uresničevanje akcijskih programov? Povzemamo ugotovitve Komisije za spremljanje in uresničevanje ustave, ki sta jo imenovala komite občinske konference zveze komunistov Velenje in predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Velenje:
RUDARSKO
ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE
Posebna skupna komisija je izdelala izhodišča za nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov v temeljnih organizacij ali združenega dela Rudnik lignita Velenje in termoelektrarna Šoštanj. Pripravila je več predlogov za poglabljanje samoupravnih odnosov.
Pričakovati je mogoče, da bo v okviru Rudnika lignita Velenje ustanovljenih več novih
temeljnih organizacij združenega dela. O tem se bo že v kratkem začela javna razprava. Spričo ustanovitve več temeljnih organizacij združenega dela in zaradi izpolnjevanja enotnih nalog na področju proizvodnje premoga pa naj bi se, kot je
predlagano, temeljne organizacije združenega dela v okviru sedanjega rudnika lignita Velenje povezale v skupnost temeljnih organizacij združenega dela rudnik lignita Velenje.
Tudi v termoelektrarni Šoštanj zdaj pospešeno pripravljajo predloge za poglabljanje samoupravnih odnosov in računajo prav tako na ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela. Tudi o tem predlogu naj bi že v kratkem stekla javna razprava.
iiilitfc
14. februarja 1975 - leto XI št. 6 (265)	cena 2 din
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
PREDSEDNIKI I KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL ZA PODALJŠANJE SAMOPRISPEVKA
Podaljšanje samoprispevka nujnost
..........
Kurt VValdheim pokrovitelj
V petek, 7. februarja, so svetovne poročevalske agencije sporočile s sedeža organizacije Združenih narodov, New Yor-ka, da je generalni sekretar OZN dr. Kurt \Valdheim prevzel pokroviteljstvo nad Mednarodnimi kulturnimi prireditvami „MIR 75 - 30 OZN", ki se bodo vrstile v občinah Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi in Velenje in ki se bodo začele 20. oktobra z veliko mednarodno razstavo likovnih del na temo »Angažirana figurativna likovna umetnost".
Vlado Beznik v Slovenj Gradcu
Podpredsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Vlado Beznik se je zadnji ponedeljek, 10. februarja, udeležil v Slovenj Gradcu sestanka članov regionalnih vodstev družbenopolitičnih organizacij Koroške. Sestanek sta sklicala medobčinski svet Socialistične zveze delovnega ljudstva za Koroško in medobčinski svet zveze komunistov za Koroško, na njem pa so razpravljali o predlogu statuta Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter o predlogu pravil občinskih konferenc SZDL. Predstavniki občinskih konferenc SZDL iz koroških občin pa so poročali o poteku javne razprave o statutu SZDL Slovenije v Dravski, Mežiški in Mislinjski dolini.
Udeleženci posvetovanja so po uvodnih besedah Vlada Beznika o pomenu statuta SZDL Slovenije zlasti še naglasih potrebo, da Vsebinsko in organizacijsko kar najbolj utrdimo Socialistično zvezo delovnega ljudstva kot enotno fronto vseh organiziranih socialističnih sil.
• Seja medobčinskega sveta zveze sindikatov celjskega območja
V sredo, 12. feb ruarja, je bila v Velenju seja medobčinskega sveta Zveze sindikatov celjskega območja. Na seji so spregovorili o organiziranosti sindikatov v celjski regiji ter o povezovanju zdravsttva v občini in regiji.
Prfejšnji teden so predsedniki krajevnih organizacij SZDL iz velenjske občine na seminarju spregovorili tudi o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Letos maja poteče namreč 5-lefno obdobje, v katerem smo v občini Velenje od svojih neto osebnih dohodkov plačevali v občinski sklad za negospodarske naložbe.
V srednjeročni razvojni načrt do leta 1980 smo vnesli mnoge skupne objekte, tako nove šole, otroške vrtce, domove družbenih organizacij, boljše ceste, otroška igrišča in še druge. Pet let nazaj smo v naši občini za gradnjo tovrstnih objektov porabili precej denarja, ki smo ga zbirali v skupno blagajno od naših neto osebnih dohodkov in deleža temetljnih organizacij združenega dela.
Ko v razpravah o letošnjem družbenem planu načrtujemo, kaj vse bomo zgradili na področju skupne potrošnje, se obenem sprašujemo, od kod potrebna sredstva. Zato ni čudno, da so tudi predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze na nedavnem seminarju spregovorili o istem vprašanju. Pravijo, da razvoj na tem področju našega družbenega življenja v velenjski občini ne sme zaostati in moramo izpopolniti plan takšen, kot smo ga sprejeli tja do leta 1980. Zato so se zavzeli, da v občini razpišemo referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Predsedniki krajevnih organizacij SZDL pa so omenili še druge pomembne stvari, mimo katerih ne bomo smeli, ko se bomo dokončno v najvišjem občinskem skupščinskem organu odločili za referendum. Pred delovne ljudi in občane bo potrebno stopiti in jim predočiti obračun opravlje-
nega dela. To pri nas ne bo najtežje storiti, saj smo zgradili več, kot smo pričakovali. Kot vemo, je izostala le v Šoštanju nova telovadnica pri šoli Karla Destovnika Kajuha, v Topolšici niso obnovili šole, obnovljena pa nista bila še dva krajša cestna odseka, in sicer Metleče—Po-hrastnik ter od Šaleka proti Bevčam. Poleg obračunin pregleda, kaj vse smo doslej zgradili iz sredstev krajevnega samoprispevka in deleža temeljnih organizacij združenega dela, pa bo pred novim razpisom referenduma potrebno sestaviti nov program gradenj objektov za skupne potrebe. Že na seminarju predsednikov krajevnih organizacij socialistične zveze smo slišali mnenja, da naj bi pri podaljšanem krajevnem samoprispevku postavili v ospredje tiste objekte, ki so potrebni za hitrejši razvoj socialistične samoupravne družbe, to pa so šole, otroški vrtci in še drugi potrebni objekti, ki dvigajo splošno raven delovnega človeka.
Potrebe v občini Velenje bodo prav gotovo obsežnejše kot bodo možnosti, čeprav bomo delovni ljudje s svojim dodatnim deležem pomagali odstranjevati v naslednjih petih letih mnoge pereče skupne probleme. Zato se bomo morali, ko se bomo odločili za podaljšanje samoprispevka, dobro domeniti, katerim stvarem bomo dali
prednost. Pri odločitvah bodo brez dvoma morale odpasti posamezne lokalne težnje. Strpno in preudarno bomo morali program sestaviti tako, da bomo gradili najprej tiste objekte, ki so skupnega občinskega pomena.
»GORENJE" VELENJE
Komisija za samoupravljanje v velenjski tovarni gospodinjske opreme »Gorenje" Velenje je preučila predloge za ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela v okviru sedanje temeljne organizacije »Štedilniki". Menila je, da ustanavljanje novih temeljnih organizacij ne bi bilo na mestu, ker tovrstno proizvodnjo zmanjšujejo, že sredi leta pa naj bi sploh opustili enega od obratov.
Pač pa je pripravila komisija predlog, da bi ustanovili nove temeljne organizacije združenega dela v okviru temeljne organizacije združenega dela »Hladilna tehnika".
Občinska komisija za spremljanje in uresničevanje ustave pa ob tem ugotavlja, da bodo morali v tovarni gospodinjske opreme »Gprenje" Velenje znova preučiti predloge, da bi poglobili samoupravne odnose v okviru delovne skupnosti skupnih služb. Več dejavnosti, ki so zdaj vključene v delovno skupnost skupnih služb, ima namreč vse ustavne pogoje za ustanovitev samostojnih temeljnih organizacij združenega dela. Pri tem omenjajo orodjarno, vzdrževanje, avtopark avtomatsko obdelavo podatkov itd
TOVARNA USNJA ŠO ŠT AN J
Osnovna organizacija Zveze komunistov Tovarne usnja Šoštanj in Svet zveze komunistov industrije usnja Vrhnika, v okviru katere je šoštanjska usnjarna temeljna organizacija združenega dela, sta pripravila akcijski program za samoupravno organiziranje delavcev v združenem delu. Predvidevajo, da bosta v prihodnje v Tovarni usnja Šoštanj delovali dve temeljni organizaciji združenega dela.
Po mnenju občinske komisije za spremljanje in uresničevanje ustave pa bosta morali biti temeljni organizaciji združenega-dela bolj povezani s krajem.
• Prvi sodniki slovenskega sodišča združenega dela
Zbori skupščine Socialistične Kpublike Slovenije so na zadnjem zasedanju izvolili Jožeta Pemuša za predsednika sodišča združenega dela SR Slovenije, za člana pa Sava Šifrer-ja.
Med sodniki, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu v sodišču, pa so bli izvoljeni za dobo štirih let tudi Alojz BATIČ, iz velenjskega »Gorenja" Konrad BEZJAKiz ravenske Železarne in dr. Drago PLESIVČNIK iz splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Komentar tedna
V treh poglavitnih smereh bodo potekala letošnja investicijska vlaganja. Najprej bo treba povečati delež investicijskih naložb v strukturi končne porabe,-vendar le na podlagi okrepljene reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in nekoliko širše pritegnitve drugih možnih virov sredstev za razširjeno reprodukcijo. Dogovorjeno je tudi, da povečamo vlaganja za razvoj infrastrukture. V tej pa zlasti na področju energetike in prometa, kar je tudi razumljivo. Medtem ko bo sodobnejši promet tesneje socialno, kulturno in ekonomsko povezoval Slovenijo, pa jef energetika tisto perspektivno področje, v katero zlasti mnogo vlagajo v zadnjih letih v celem svetu. Investicijske naložbe morajo zagotoviti tudi stabilnejši in hkrati trajnejši izvor surovin ter oskrbo z reprodukcijskim materialom. To bo možno doseči le z združevanjem sredstev
Investicije
in skupnimi vlaganji ter drugimi oblikami dolgoročnega poslovnega povezovanja na območju cele Jugoslavije in z državami v razvoju, kamor je vedno bolj usmerjeno naše ekonomsko razmišljanje In ravnanje.
Povemo naj, da so ti investicijsla< Cilji hkrati tudi sestavni del razvojne politike Jugoslavije. Uresničevanje teh ciljev je tudi temeljna podlaga za doseganje dogovorjene poprečne letne stopnje rasti družbenega proizvoda kot pogoja za umirjen, a dosleden družbenoekonomski razvoj," zastavljen v srednjeročnem planu razvoja. Gotovo se bomo morali naučiti l^arsikaj tudi iz bližnje minulosti, ko se je pokazalo, daje bilo precej težko dosegati planirano stopnjo investicijskih vlaganj. V minulem obdobju se je namreč potrdilo spoznanje, da so v pogojih precejšnje inflacije nominalna sredstva za investicijske naložbe precej razvrednotena in da so prekoračitve predračunskih vrednosti investicij v času od sprejema projekta do aktiviranja investicije ed.en od temeljnih vzrokov za počasnejše vključevanje novih projektov, ker zmanjkuje lastnih sredstev pri virih financiranja.
Opazna pa so tudi že gibanja, ki kažejo, da so ti negativni trendi nekoliko zavrti. V lanskem letu gre to pripisati dejstvu, da smo povečali kreditno monetarno ekspanzijo, odložili plačila carin za prioritetne dejavnosti, povečali devizno amortizacijo itd. Torej lahko govorimo o uspešnih intervencijskih ukrepih, ki bodo tudi v tem letu razvijali ustvarjalno pobudo združenega dela za doseganje optimalnih kapacitet.
MILAN MEDEN
PREDSEDNIK TITO SI JE OGLEDAL RAZSTAVO CVETJA - Med svojim oddihbm na Igalu si je predsednik Tito ogledal razstavo cvetja v delavskem letovišču Vojvodina. V spremstvu Veljka Milatoviča in Veselina Djuranoviča se je dalj časa zadržal pri cveticah, ki so jih razstavili kolektivi iz Sarajeva, Titograda, Maribora, Ljubljane, Beograda, Hercegnova in Splita. Na vhodu je predsednica Tita pozdravila skupina učenk pomorske šole, ena pa je našemu predsedniku izročila šopek svežih mimoz.
INDIJANCI ZAPUSTILI SAMOSTAN - Skupino Indijancev, ki je pred časom zavzela neki samostan v ameriški državi Vinsconsin in ga je sklenila zapustiti šele tedaj, ko bi ga spremenili v bolnišnico. Indijance je oblegalo okrog 750 vojakov, ki niso dovolili normalnega oskrbovanja. Po teh ostrih ukrepih guveijenja je 55 Indijancev zapustilo samostan in se predalo. Eden izmed redkih, ki so podpirali to akcijo Indijancev, je bil filmski igralec Marion Brando. On je že od nekdaj v prvih vrstah borcev za pravice Indijancev. Tokrat je na veliko slavje ob podelitvi oskaija, za vlogo, ki jo je odigra v filmu Boter, poslal neko Indijanko, da bi prebrala njegov protest zavoljo položaja pripadnikov indijanskih plemen. Na sliki je filmski igralec z enim od Indijancev, zatem ko so odšli iz samostana po 33 dneh.
BOGATA TRŽNICA V PEKINGU - Kitajske gospodinje so v znatno boljšem položaju od naših. Njihove tržnice so bolje založene od naših. V teh dneh so prava paša za oko, saj je sočivje in sadje tako okusno in lepo zloženo na prodajnih mizah, da človeka naravnost vabi k nakupu. — Na sliki je bogato založena tržnica v Pekingu.
!
S «*
i *
t 4
ZADNjE DNI PO SVETU...
f 4
• ZGODOVINSKI DOGOVOR NEUVRŠČENIH IN DEŽEL V RAZVOJU
Naslov zares ni pretiran, v tem se strinjajo vsi, ki so sodelovali na konferenci neuvrščenih in dežel v razvoju v senegalskem glavnem mestu Dakarju. Tu so namreč sprejeli izredno pomembne sklepe za bodoče mednarodne ekonomske odnose.
Na kratko rečeno, gre za naslednje: neuvrščene in dežele v razvoju so se domenile, da bodo enotno nastopile na bodočih pogajanjih z razvitimi deželami, ko bodo razpravljali o nadaljnjem ekonomskem sodelovanju.
Pri tem bodo uresničili že v Nevv Yorku na izrednem zasedanju- generalne skupščine Združenih narodov dosežen sporazum o pravič-1 nejših odnosih med bogatimi in revnimi.
Konferenca v Dakru je sprejela dva čisto konkretna sklepa, v čemer je tudi njen velik pomen. Ta dva sklepa sta ustanovitev sklada za financiranje zalog surovin in sodelovanje na tripartitni konferenci pod določenimi pogoji.
Kar zadeva sklad za financiranje zalog surovin, je njegov namen, da omogoči neuvrščenim in deželam v razvoju držati ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po surovinah. Doslej so namreč dostikrat dežele v razvbju izgubljale velike vsote denarja zato, ker so ostajale cene surovin (te pa predstavljajo v večini primerov skoraj edini vir deviznih dohodkov) na nemogoče nizki ravni zaradi nasprotnega delovanja razvitih dežel ali pa iz kakšnega drugega razloga.
Poslej tega ne bo več, zakaj nerazviti bodo držali surovine toliko časa (kar jim bodo omogočila zbrana sredstva), dokler se njihova cena ne bo zopet dvignila. To je seveda zgolj zelo grob oris mehanizma, ki so ga sklenili ustanoviti v Dakarju.
Drug sklep pa zadeva sodelovanje na tripartitni -trojni - konferenci. To konferenco so predlagali Francozi, na njej pa naj bi se pogovorili o nafti predstavniki proizvajalcev, velikih porabnikov in tako imenovani tretji. V Dakru so sklenili, da bodo na taki konfetenci sicer sodelovali, toda'le pod pogojem, če bodo na njej razpravljali tudi o drugih su-
rovinah, ne pa samo o nafti.
Izreden pomen dakar-skega sestanka je v tem, da so na njem neuvrščene in dežele v razvoju prvič, odkar delujejo, uspele enotno konkretizirati načela. Doslej se je pri tem vselej delno zataknilo. Načela so sprejeli, toda učinkovitejša akcija ni bila mogoča zato, ker jih niso uspeli v podrobnostih uresničiti. Po dakarskem sestanku tega ne bo več mogoče trditi.
• NOV POSKUS HENRYJA KISSINGERJA
Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je priletel na novo rundo pogovorov o bližnjevzhodni krizi. Koliko upanja in pomena dajejo sami Američani temu, je mogoče slutiti med drugim tudi iz podrobnosti, da je prišel na letališče Kissingerja pospremit osebno predsednik Gerald Ford.
Kissinger je prišel najprej v Tel Aviv, nato pa bo nadaljeval svoje že znano cik-cak popotovanje med prestolnicami prizadetih držav. Sestal se bo tudi s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom, ki je
pred dnevi zatrdil, da bo Sovjetska zveza vsekakor zagovarjala interese arabskega sveta.
Za zdaj še ni nobenih podrobnosti o Kissingeijevih prvih razgovorih. Prav tako ni znano, kdaj se bodo končali. Znano je le, da ima predsednik Sadat še vedno zaupanje v ameriško inačico rešitve krize, tako imenovano taktiko „korak za korakom", kar pomeni najprej sporazume med enimi in nato drugimi ter tretjimi partnerji. Sovjetska zveza (in tudi Sirija ter Palestinska osvobodilna organizacija) se zavzemajo za enkratno, skupno rešitev, vendar pa nočejo motiti sedanje faze ameriških pobud in naporov.
• KORAK K VARNEJŠI EVROPI
Medtem se je v Beogradu končala druga medparla-mentarna konferenca o sodelovanju in varnosti v Evropi, na kateri so se izrekli za nadaljnje popuščanje napetosti in sodelovanje kot edini pametni možnosti za mir in varnost v Evropi.
S tem so podprli že v Helsinkih začeto konferenco o evropski varnosti in sodelovanju in ji dali dodatno vzpodbudo.
NAGRADE - Ob slovenskem kulturnem prazniku -Prešernovem dnevu so slavnostno podelili letošnje Prešernove nagrade akademskemu slikarju -Zoranu Didku, dr. Bratku Kreftu, Franetu Milčinskemu, Pavlu Šivicu in Dubravki Tomšič-Srebotnjakovi ter deset nagrad Prešernovega sklada. Po slovesni podelitvi nagrad je predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher priredil sprejem v počastitev Prešernovega dne.
CENE - Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo, s katero se zmanjša ali poveča oziroma popolnoma ukine davčna stopnja na promet posameznih proizvodov, kakor tudi sklep o spremenjenih cenah kave in cigaret. Tako so se pocenili deter-genti, otroška kozmetika, avtomobili ter peči in štedilniki na trda goriva, poleg kave in cigaret, pa so se podražile tudi alkoholne pijače, kristal, krzna, pomivalni stroji, usnjena galanterija, parfumi, vžigalniki, nekatere uvožene preproge in dizelska goriva. Od vseh izdelkov, katerih cene so spremenjene, spremlja statistika samo gibanje cen domačih cigaret, kave, potniških avtomobilov, detergentov in peči na trdo gorivo. Če upoštevamo spremembe cen samo
teh proizvodov, računajo, da se bodo življenjski stroški poprečne jugoslovanske družine zvišali za 0,82 odstotka.
TURIZEM - Tolminska občinska skupščina je sprožila pripravo gradnje „ka-ninske vasi" v Bovcu. Gre za zamisel, da bi zgradili manjše objekte s skupno okrog 500 do 600 turističnimi ležišči v prvi fazi. Te objekte bi ponudili delovnim organizacijam v odkup za rekreacijo in oddih delavcev poleti na lepem in zdravem gorskem zraku, pozimi pa predvsem za smučanje. Ta način gradnje bi pripomogel k hitremu povečanju zmogljivosti, ki jih Bovec. tako močno potrebuje.
...IN DOMOVINI
velja 50-odstotna omejitev, delovne organizacije, ki porabijo letno več kot 2 milijona kilo-vatnih ur elektrike, pa morajo porabo zmanjšati za desetino. Ta delna omejitev bo trajala toliko časa, dokler ne bomo imeli v akumulacijskih jezerih dovolj vode, da bi proizvodnja elekr trične energije stekla normalno.
(
BENCIN - Predsednik zveznega komiteja za turizem Milan Vukasinovič je med ukrepi, ki jih pripravlja ZIS za letošnjo turistično sezono, omenil tudi možnost dogovora o bencinskih bonih. Po tem predlogu naj bi bilo za regresiranje bencina za tuje turiste na voljo 65 milijonov dinarjev, svoj delež pa bi prispevale republike in federacija.
ELEKTRIKA - Republiški izvršni svet je sklenil, da bomo tudi v Sloveniji varčevali z električno energijo. Tako velja prepoved osvetljevanja reklamnih napisov - izjema so svetleči napisi raznih gostinskih lokalov. Za cestno razsvetljavo in izložbe
STAŽ - Beneficiran delovni staž bodo v prihodnje verjetno ugotavljali za vso državo po istih kriterijih. Načrt družbenega dogovora, ki bo kmalu podpisan, določa, da bi beneficirani delovni staž priznavali od IS. maja 1945. Za delovna mesta, ki niso bila beneficirana do konca leta 1972, bi morali plačevati prispevek za nazaj od 1. januarja 1968. Ta staž bi imeli vsi, ki so bili zaposleni na delovnem mestu, škodljivem za zdravje, najmanj pet let ali pa najmanj tri leta, če so ta čas postali invalidi dela. Krajši delovni staž bi se priznaval tudi tedaj, če zaradi starosti delavec -ne bi mogel več uspešno opravljati dela, ki škoduje zdravju. Pogoj je, da je bil na tem delovnem mestu najmanj 10 let. Dogovor bi veljal tudi v nekaterih primerih nadurnega dela.
ELEKTRARNE - Posebna strokovna komisija bo te dni preučila študifo o tako imenovani energetski upravičenosti kraja, kjer bodo postavili drugo jedrsko elektrarno. Po med-
republiškem dogovoru Slovenije in Hrvaške jo bodo postavili na področju SR Hrvaške. Na podlagi istega sporazuma prvo jedrsko elektrarno z močjo 632 megavatov že gradijo v Krškem. Gradbena dela za drugo elektrarno (lokacija je predvidena ob Savi pri Zagrebu ali pa na j a-t dranski obali severozahodno od Zadra proti Ninu) bi se začela, leta 1977, njena zmogljivost pa' bo najmanj 800 megavatov. Obenem z določitvijo makrolo-kacije za drugo jedrsko elektrarno bodo, pripravili tudi lokacijo za novo, tretjo jugoslovansko jedrsko elektrarno, ki naj bi jo začeli graditi po letu 1988, njena zmogljivost pa naj bi bila 1000 megavatov.
KROMPIR - Zvezna direkcija za rezerve prehrambenih proizvodov- je dala na trg iz rezerv direkcije krompir po enotni ceni na drobno za vse potrošnike v državi. Cena je 1,60 za kilogram franko razkladalna postaja. V direkciji poudarjajo, da je krompir ekstra in prve kva- , litete, naprodaj pa je v plastičnih vrečkaj po 50 kilogramov. Trgovinskim organizacijam, ki bodo prodajale krompir iz rezerv direkcije, je odobrena marža 30 odstotkov prodajne cene. V zvezni direkciji so tudi predlagali, da lahko direktni porabniki, kot so JLA, bolnišnice, dijaške in študentske restavracije, obrati družbene prehrane, turistične in gostinske organizacije, dobijo krompir po 1,12 din kilogram franko razkladalna postaja.

Aktualno
(NE)SKLEPČNOST
V predzadnji številki ..Obveščevalca" občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje (31. januar 1975) smo lahko prebrali uvodnik z naslovom „Tudi odgovornost in dolžnost". Takole je bilo zapisano:
„V temeljnih organizacijah združenega dera-je zdaj le še malo zaposlenih, ki ne bi bili ali člani vodstva družbenopolitične organizacije, ali delegati v samoupravnih organih oziroma komisijah, aH v delegaciji za zbor združenega dela občinske skupščine, ali v delegaciji za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti itd. Večina delovnih ljudi je tofrej že aktivno vključena v procese upravljanja in odločanja.
Ugotavljati pa je ob tem, žal, še zmeraj mogoče, da se posamezniki še ne zavedajo'tudi, odgovornosti in dolžnosti, ki so jih prevzeli z izvolitvijo v razne organe.
Res je v zadnjem času veliko sej in sestankov. Istočasno pa je mogoče tudi ugotavljati, da je tudi vse več izostankov s sej, posebej še neopravičenih. Zgodi se resda, da je za isti dan skli-
canih več sej in se je treba odločiti, kam. So pa tudi še drugi razlogi, da posameznikov ni na seje oziroma sestanke.
In če vedo, da jih na sejo ne bo, je najmanj, kar lahko storijo, da že pred sejo opravičijo izostanek. To pa je tudi najmanj, kar je član kakega vodstva ali organa dolžan storiti!
Žal pa na odgovornost in dolžnost še vse preradi pozabljamo. Če te prakse tisti posamezniki, ki neopravičeno izostajajo s sej, ne bodo menjali, bo treba začeti uveljavljati določila, ki govore o odpoklicu oziroma zamenjavi tistih, ki oviraje normalno kontinuirano delo organov. »
Če pa morebiti kdo meni, da zaupane dolžnosti na noben način ne bo mogel opravljati, pa mora to tudi povedati, ne pa, da dolžnost sprejme, v delu pa potem aktivno ne sodeluje!"
In zakaj se je uredništvo ..Obveščevalca" odločilo za objavo tega uvodnika? Odgovor na vprašanje najdemo na drugi strani ..Obveščevalca", ko preberemo, da je zaradi nesklepčnosti odpadla za 28. januar sklicana seja Občinskega sveta Zveze sindi-
katov Slpvenije Velenje in da je znova sklicana za 3. februar. Čez teden dni, 7. februarja, pa smo v ..Obveščevalcu" lahko prebrali, da udeležba na drugič sklicani seji Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje ni bila zadovoljiva. Spet so nekateri člani izostali s seje, ne da bi predtem opravičili izostanek.
Zato je tudi razumljiva zadnja odločitev Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje, da bo za tiste člane sveta, ki bodo trikrat neopravičeno izostali s seje, predlagal organizacijam sindikata, da začno postopek za njihov, odpoklic! Omenimo naj, da je bila na dnevnem redu zadnje, dvakrat sklicane sejesObčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje tudi razprava in sprejem „Dopolnitev programa nalog Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje v skladu s sklepi VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije", se pravi letnega delovnega načrta Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje.
2
NAŠ ČA
iz DELA SINDIKALNIH ORGANIZACJ • IZ DELA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ • IZ DELA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ • IZ DELA SINDIKALNIH ORGANIZACI
V VELENJSKI OBČINI
Končani občni zbori sindikata
V velenjski občini so se končali občni zbori oziroma letne konference osnovnih organizacij sindikata, na katerih je članstvo sprejemalo delovne in finančne načrte za letos, obravnavalo sindikalno listo 1975, volili pa so tudi nove člane izvršilnih in nadzornih odborov, ponekod pa še delegate v druge sindikalne organe.
Kot je povedal sekretar občinskega sindikalnega sveta Ivan Pukl, segajo priprave na občne zbore v lansko leto, v dneve pred začetkom 8. kongresa zveze sinidkatov Slovenije novembra lani.
„Dogovor o izvedbi občnih zborov v mesecu januarju je tako zaključek akcije sindikatov, s katero želimo v sodelovanju vsega članstva vzpostaviti sindikalno organizacijo v obliki samoupravno organiziranih delavcev. Sklepi 8. kongresa slovenskih sindikatov so bili temelj vseh nalog, katere je v svoj delovni program kot predlog dopolnil vnesel tudi občinski svet zveze sindikatov, obenem pa so postali sestavni del gradiva za pripravo letnih delovnih načrtov, katerega je članstvo sprejelo na občnih zborih. Glede na to, da statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v Sloveniji predvideva reorganizacijo sindikatov v obliki približanja samoupravljanja delavcu, smo na občnih zborih sprejeli nekatere spremembe v samih osnovnih organizacijah. Predvsem je bilo treba ustanoviti še več osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih skupin. S tem, da so poverjeniki sindikalnih skupin, ki praviloma naj ne bi imele več kot 25 članov, obenem člani izvršilnih odborov, je zagotovljeno, da ta množična delavska organizacija postane resnično organizacija vse-
ga aktivnega članstva. Dana je možnost, da bomo vse akcijske programe sproti in kritično spremljali in organizirano usklajevali vse akcije z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki, zlasti v socialistični zvezi."
Koliko osnovnih organizacij bo tako odslej v občini?
„Zdaj smo imeli na občinski ravni 81 osnovnih organizacij sindikata, po novem pa bo članstvo organizirano v 125 osnovnih organizacijah. Prek poverjenikov izvršilnih odborov sindikalnih skupin bo tako posredno vključenih v delo in izvajanje sindikalnih nalog prek tisoč delavcev. Reorganizacija sindikata pa s tem še ni zaključena. Verjetno bomo morali ustanoviti še več osnovnih organizacij; seveda tam, kjer bo potrebno, pač z željo, da bodo lahko sindikati na vseh ravneh svoje organiziranosti odkrito in neposredno delovali in tako pripomogli k uresničitvi odnosov, ki jih določa naša nova ustava in kot jih opredeljuje naš skupni idejnopolitičnr program. Vse te naloge pa so zajete v sklepih 8. kongresa, kjer je točno določeno, kdo mora kaj storiti, v kakšnem času, na kakšen način oziroma po kakšnih postopkih.
Za zaključek lahko poudarim, da so bili vsi občni zbori zelo uspešni, na kar kaže že velika udeležba. Potekali so v duhu sprejemanja letnih načrtov kot najširših dogovorov sindikalnega članstva, kar bo tudi naše skupno napotilo za nadaljnje uresničevanje samoupravnih odnosov na vseh področjih združenega dela. Nova organiziranost bo bistveno vplivala tudi na izboljšanje dela, saj bodo lahko člani sindikata z večkratnim racionalnejšim sestajanjem sproti reševali probleme kolektiva pa tudi samih članov v posamezni delovni organizaciji."
0
4 *
* *
t
\
*
\
5
s
ZAPIS S SINDIKALNEGA OBČNEGA ZBORA NA OBČINSKEM SODIŠČU ŠOŠTANJ_
Dober sindikat: porok samoupravljanja
Nedavni občni zbor sindikata občinskega sodišča Šoštanj je ena izmed pomembnih oblik za vključitev vseh članov sindikata v politično akcijo uresničevanja interesov delavskega razreda, opredeljenih v novi ustavi in v sklepih 7. kongresa zveze sindikatov Jugoslavije ter 8. kongresa slovenskih sindikatov.
V svojem sindikatu so uresničili zahtevo po neposrednem upravljanju tako, da niso več volili, ampak samo potrjevali izvolitev novih, delegatsko sestavljenih izvršnih in nadzornih odborov, izbranih po posameznih delovnih skupinah. Dosegli so, da ni niti skupine niti skupinice v tej majhni ustanovi, ki ne bi bila zastopana v vodstvu sindikata.
Sindikalna organizacija občinskega sodišča je v preteklem letu precej poskrbela za splošno in strokovno izobraževanje svojih zaposlenih. Vsi člani kolektiva so si izpopolnili znanje o splošnem ljudskem odporu, civilni zaščiti, prvi pomoči ter požarni varnosti. Poslušali so tudi predavanje o medsebojnih odnosih, saj so spoznali, da so
Poudarek razvijanju samoupravljanja delavcev
p V ,.Dopolnitvah proggrama nalog občinskega sveta Zveze sindi-»tov Slovenije Velenje - v skladu s sklepi VII. kongresa Zveze sin-ikatov Slovenije", ki jilih je sprejel občinski svet na zadnji seji kot dovni načrt za letošnji leto, je v ospredju posebej še razvijanje imoupravljanja delavcew v temeljnih in drugih organizacijah zdru-enega dela.
Zbori delavcev so temeljna iblika uresničevanja in izra-anja volje ter hotenj delavcev, :ato je treba oblikovati in raz-ijati samoupravne delovne kupine ter druge oblike osebne ideležbe delavcev v samoupravnih odločitvah. Komisija a samoupravne odnose in ekonomsko politiko bo piripravila lodrobnejšo oceno možnosti istanavljanja in delovanja samo-ipravnih delovnih skupin. • Konstituiranje temeljnih »rganizacij združenega dela je
pogojeno z različnimi slabostmi in pomanjkljivostmi, kot so tehnološki odpori, neobveščenost, neznanje itd. Zato je treba sproti ugotavljati in odpravljati te slabosti. Vsa samoupravna razmerja morajo temeljiti na samoupravni zakonodaji, v tej zvezi pa bo treba odpraviti vse nesa-moupravne sklepe, temeljnim organizacijam združenega dela pa je treba za reševanje tovrstnih problemov zagotoviti strokovno pravno pomoč. Komisija za samoupravne odnose
in ekonomsko politiko bo ocenjevala samoupravnost sklepov-in, če bo potrebno, predlagala spremembe.
Ker temelji samoupravljanje na odločanju delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, bodo osnovnim organizacijam sindikata pomagali pri razvijanju in uveljavljanju samoupravljanja ter jim posredovali potrebne analize in študije.
V tistih sredinah, kjer so prisotni odpori proti ustavnemu konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela, bodo sindikati izdelali politično oceno, od občinske skupščine pa zahtevali, da takoj uveljavi postopek za konstituiranje oziroma ukrepe na osnovi zakonskih pooblastil.
Pri samoupravnem konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela bodo namenili posebno pozornost pravicam in dolžnostim delavcem v delovnih skupnostih skupnih služb, posebej bodo skušali ugotoviti, če so te pravice in dolžnosti v skladu z ustavnimi normami.
Kmetje — kooperanti si morajo na podlagi svojega dela
čimprej pridobiti enak položaj v združenem delu, kot ga imajo delavci, prav tako pa enako socialno varnost. Omogočiti pa jim je treba tudi vključitev v članstvo Zveze sindikatov. Stanje in naloge bo ocenila konferenca osnovnih organizacij sindikata v velenjski „ERI".
Na območju občine Velenje je treba začeti uveljavljati pobudo za reševanje samoupravnih sporov. Zveza sindikatov bo pobudnik za konstituiranje organa družbene skupnosti, družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki bo skrbel za spoštovanje samoupravnih razmerij v združenem delu.
Družbenoekonomsko utemeljene integracije ne bi smele biti omejevane s predsodki posameznikov oziroma z občinskimi, regionalnimi ali republiškimi mejami. Nosilci in pobudniki integracij so lahko le delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, zaradi tega integracijska gibanja ne smejo biti povod za preoblikovanje starih centrov ekonomske in družbene moči. Sin-
dikati bodo morali nameniti posebno pozornost samoupravni zakonodaji in položaju temeljnih organizacij združenega dela v sestavljenih in drugih organizacijah združenega dela.
Osnovne organizacije sindikata si bodo v prihodnje še bolj prizadevale reševati materialni položaj delavcev, posebej pa reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih.
Delovanje delegatov in delegacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela mora biti usklajeno in načrtovano. Osnovne organizacije sindikata in drugi organi bodo spremljali delo delegacij in delegatov ter pomagali pri usklajevanju dela na vseh ravneh.
Ker so pri oblikovanju političnih stališč in načinu reševanja posameznih problemov strokovna literatura, študije, analize in ankete o sindikalnem delovanju sila pomembne, doslej pa so bile premalo izkoriščene, bo pregled o dosegljivi literaturi objavljen v „Obvešče-valcu" Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje.
jim takšni razgovori še kako potrebni za izboljšanje odnosov v kolektivu in izven njega, najbolj pa v odnosu do strank, s katerimi imajo vsak dan opraviti.
V	lanskem letu so se aktivno vključili v izvedbo volitev in oblikovali delegacijo, ki daje otipljive in tudi plodne predloge za delo občinske skupščine. Uslužbenci sodišča prav tako uspešno sodelujejo v samoupravnih interesnih skupnostih.
V	zadnjem letu so se vključili v izvedbo vrste praznovanj, najbolj zavzeto pa so se pripravljali na praznovanje 30-letnice slovenskega sodstva v Črnomlju. Živahno sodelujejo s sindikatom občinskega sodišča v Ivancu na Hrvaškem, obojestransko pa si želijo te slike še poglobiti. Za krepitev kulturne in družabne dejavnosti svojega članstva so priredili lani dvodnevni izlet v Bratislavo. Nikakor niso zadovoljni z delom na področju nadaljnjega razvijanja samoupravljanja, še najmanj pa z dopolnjevanjem samoupravnih aktov. Temu je delno kriva tudi zakasnela republiška zakonodaja s predpisi o urejanju medsebojnih razmerij, pa tudi osnutek zakona o samoupravnih pravicah in obveznostih delavcev ter urejanju razmerij pri delu upravnih organov SRS je šele v razpravi.
V	naslednjih letih bodo morali po sprejetju dodatnih samoupravnih predpisov z veliko mero odgovornosti bedeti predvsem nad uresničevanjem samoupravljanja, varstvom in socialno varnostjo delavcev, kadrovsko politiko, delovanjem delegacije in delavsko kontrolo.
Kmalu bodo dobili v upravljanje novo sodno stavbo, kar bo od vseh zaposlenih terjalo še večjo odgovornost, disciplino in doslednost ter življenjskost pri delu s strankami. Vsa ta prizadevanja bodo pripomogla k hitrejšemu reševanju zahtev in pravic, ki jih občani iščejo na sodišču.
Sindikalna organizacija sodišča teži k temu, da bi zares postala organizirana akcija deLav-cev za uresničevanje njihovih življenjskih in delovnih interesov.	M. E.
V sredo je okrog 1000 članov TGO Gorenje v Velenju ' prejelo osebne dohodke na tekoče račune. To so bili predvsem delavci delovne skupnosti skupnih služb, ker se bo tak i sistem uvajal postopoma. Če bi naenkrat sprostili v uporabo j več tisoč uporabnikov čekov, bi nastopile prevelike organi-I zacijske težave. Ko bo prva skupina normalno poslovala, bo vključena nadednja večja skupina, predvidoma 2000 delavcev sredi tega leta. Planirano pa je, da bi na ta sistem prešli vsi delavci Gorenja do konca leta 1976.
J. MIKLAVC
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
razpisuje d-elovno mesto
- VODJA TOZD - ravnatelja Osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh - Šoštanj
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za učitelja po zakonu o osnovni šoli in imeti najmanj 5 let vzg;ojnoizobraževalne prakse.
Kandidati morajo imeti moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
Kandidati naj pisimene prijave z dpkazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa.
Izbranega kandidata bo imenovala občinska skupščina na seji vseh treh zborov potem, ko bo dobila ustrezna mnenja oziroma soglasja.
Zasedal je občinski sindikalni svet
Prejšnji teden je zasedal občinski svet zveze sindikatov v Velenju. Na seji so razpravljali o predlogu poslovnika o notranji organizaciji in načinih delovanja občinskega sveta in ga po krajši razpravi tudi sprejeli. Sprejeli so tudi finančni načrt občinskega sindikalnega sveta za leto 1975, hkrati pa pooblastili predsedstvo, da potrdi zaključni račun za lani in ga v skrajšani obliki objavi v „Obveščevalcu".
Osrednja točka dnevnega reda zadnje plenarne seje pa je bila obravnava in sprejem dopolnitev programa nalog občinskega sveta v skladu s sklepi VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Predlog dopolnitev so poslali že na začetku januarja v obravnavo vsem osnovnim organizacijam sindikata in konferencam osnovnih organizacij sindikata. Bistvenih pripomb
k predlogu med javno razpravo ni bilo, naloge pa so v osnovnih organizacijah sindikata že upoštevali pri izde-
lavi programov dela za leto 1975. Razpravljavci so med drugim poudarili, da so dopolnitve programa nalog v
skladu s kongresnimi sklepi in obenem tudi delovni načrt velenjskih sindikatov za leto 1975.
OB RUDARSKEM PRAZNIKU
Nov samski dom
V velenjskem rudniku lignita je še zmeraj zaposlenih precej samskih delavcev. Trenutno jih je nad 800, več kot polovico pa jih je iz drugih republik. Čeprav so 1973. leta zgradili ob Kidričevi cesti zanje nov, sodoben samski dom s 460 ležišči, pa so zmogljivosti premajhne. Zato so samske delavce morali začasno nastaniti tudi v Topolšici, Šoštanju in Šentjanžu. V okviru prireditev ob 100-letnici obstoja rudnika lignita Velenje in ob rudarskem prazniku — 3. juliju bodo predali svojemu namenu že drugi samski dom, ki ga gradijo prav tako ob Kidričevi
cesti. V tem drugem samskem domu bo 220 ležišč, v objektu bo še obrat družbene prehrane, v katerem bodo lahko dnevno pripravili do 2.000'obrokov hrane, pa prostori za družabno življenje, dvorana za namizni tenis, kegljišče itd.
Izgradnja novega samskega doma za potrebe Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje sodi v prizadevanja za dvig družbenega standarda zaposlenih, posebej še v temeljni organizaciji združenega dela Rudnik lignita Velenje.
NAŠ ČAS
\
ZA KMETOVALCE
GOSPODARSKI DOSEŽKI NISO DOVOLJ VZPODBUDNI, PRAVIJO V TOZD KMETIJSTVO ŠOŠTANJ
Vse manj rodovitnih tal
\ cs povojni čas v naši družbi nismo zadovoljivo reševali vprašanj okrog hitrejšega in uspešnejšega razvoja kmetijstva. Tem nakazanim. a nerešenim problemom se niso mogli izogniti tudi v TOZD Kmetijstvo Šoštanj, kjer ugotavljajo, da izpolnitev lanskega plana ni preveč ohrabrujoča, čemur je največ pripomogel težaven ekonomski položaj kmetijstva v zadnjih dveh letih, najbolj pa v minulem letu.
NADALJNJI RAZVOJ KMETIJSTVA - NASA VELIKA POTREBA
Rastoča urbanizacija vse bolj jemlje rodovitna tla šoštanjski in velenjski enoti kmetijske zadruge. Ti dobivata dislocirane površine ki zaradi oddaljenosti od že zgrajenih objektov podra-žujejo proizvodnjo. Čeprav je na našem območju kmetijstvo vse bolj ogroženo, pa v kmetijski zadrugi smatrajo, da bi bilo nesmotrno odreči se že obstoječi kmetijski proizvodnji, zato iščejo pametne rešitve za nadaljnje pospeševanje kmetijstva.
Na velenjskem področju je 30 ha sadnih plantaž, 64 ha hmeljišč, 44 ha ribeza in nekaj raztresenih travnatih površin. Tudi na Turnu jih ogroža eksploatacija rudnika, zato je v takšnih pogojih zelo težko karkoli načrtovati. Daljnosežnih načrtov v TOZD kmetijstvo Šoštanj ne morejo sprejeti, ker so vseskozi prisiljeni prilagajati se spreminjajočim pogojem.
Do konca oktobra so v velenjski enoti imeli 33 molznic in prodali 124 tisoč litrov mleka; hmelja so prodali za šest ton, ribeza sedem, in čeZ dvesto ton jabolk.
V poslovni enoti Ravne imajo pitano živino in so v lanskem letu plan v celoti izpolnili. Prodali so 35 ton žive teže pitane živine, v reji pa imajo še preko sto glav živine. V zadnji sezoni so tod pridelali tudi
TOZD Kmetijstvo Šoštanj ima -lastno proizvodnjo organizirano v treh poslovnih enotah, ki delujejo v Velenju. Šoštanju, oziroma v Ravnah in v Šmartnem ob Paki.
Kmetijske površine v okolici Velenja in Šoštanja se nepretrgoma krčijo zaradi hitre stanovanjske, industrijske in komunalne izgradnje, pa tudi zavoljo izkopavanja premoga izpod rodovitnih tal. Vse bolj prihaja do neusklajenosti med obstoječimi kmetijskimi objekti in proizvodnimi površinami. To dejstvo nazorno spoznamo ob zmanjšanju števila krav molznic v Šaleškem hlevu. Pred desetimi leti je bilo spravljenih v tem hlevu 180 glav živine, v 1974. letu jih je bilo le še 33, ob koncu tega leta pa so bili prisiljeni te molznice prodati kooperantom, ker niso imeli več zadosti travnatih površin v okolici hlevov za vzrejo živine. V Šaleku imajo sedaj mlado plemensko živino, ki potrebuje manj hrane, vendar bodo lahko hlev obdržali le do konca leta, ker že ovira nastajajoče stanovanjsko naselje v Bevčah.
V zameno za to bo kmetijska zadruga zgradila nove hleve pod gradom Turn,ob vznožju Škal, kjer nameravajo rediti petdeset glav mladih goved.
SVETUJEMO
sedem ton hmelja.
V	Šmartnem ob Paki prevladujejo hmeljišča. Nazadnje so pridelali 16 ton hmelja in prodali 24 ton pitane živine, redijo pa 70 do 80 glav pitane živine. Na sadnih plantažah so obrali 30 ton delišesa in jonatana. V vseh treh poslovnih enotah imajo organizirane hranilne izpostave in kooperativne pospeševalne službe.
Najbolj se je ustalila kooperacija s hmeljarji, četudi so v času od 1973. do 1974. leta izgubili 10 ha hmeljskih površin, ker pridelovalni stroški visoko presegajo na domačem in tujem trgu že nekaj let ustaljene prodajne cene.
KOOPERACIJE S KMETI
V	šoštanjskem TOZD kmetijstvo se prav tako zavzemajo za kooperacije s posameznimi kmetijskimi proizvajalci, s čimer se ukvarja tudi kmetijska pospeševalna služba. V sodelovanju z zadrugo kmetje koope-rantje vzrejajo krave molznice, pridelujejo hmelj, pitajo živino, redijo brojlerje — piščance in gojijo ribez. Kmetijska zadruga je v lanskem letu predvidela pri vseh kooperantih 750 tisoč litrov mleka, doseženi indeks na to količino pa znaša 94, kar pomeni, da je bil odkup ntleka nekoliko pod predvideno stopnjo, a je bil v primerjavi z letom poprej le dosežen porast v količini mleka.
Odkup pitane živine urejajo s pogodbami, odkup krav in volov pa prosto. V lanskem letu so dosegli le 75 odstotkov po planu določenega odkupa živine. Neizravnanost in neurejenost kmetijskih cen s cenami industrijskih izdelkov, je pri
odkupu živine najbolj občutna.
Piščancev so predvideli 500 ton, s pitanjem pa so presegli predvideno proizvodnjo za 12 odstotkov.
462 MILIJONOV ZA PREUSMERITEV KMETIJ
Lani so preusmerili proizvodnjo na 26 kmetijah, za kar so dobili kredit pri Ljubljanski banki, podružnici Velenje. Predračunska vrednost vseh investicij za te kmetije je znesla 660 milijonov, 70 odstotkov od te vsote so realizirali do oktobra. Kooperanti se dovolj zanimajo za preusmerjanje svojih kmetij, saj je to edini način, da zadržijo mlade na domačijah in da dosežejo večjo tržno proizvodnjo.
Za doseganje čim boljših rezultatov na preusmerjenih kmetij alt si v kmetijski zadrugi prizadevajo, da bi za kmetovanje izšolali kar največ mladih gospodarjev. V tem letu so dodelili mladim kmetom štiri štipendije, da lahko obiskujejo kmetijsko šolo v Šentjuiju, ki usposablja bodoče kmetovalce.
V prihodnje se bodo v kmetijski zadrugi bolj zavzemali, da bi šlo več kmetovalcev v šole, kar bodo poskušali uresničiti s pomočjo celotne družbe, ki bo morala v prihodnje bolj podpirati to gospodarsko panogo.
ZADREGE REŠEVATI SKUPNO
Zaenkrat so si v TOZD Kmetijstvo Šoštanj postavili samo orientacijski plan. ker se lovijo ob vprašanju, ali bo družba končno bolj odločno zastavila prizadevanje za pra-vilnejše vrednotenje in prizna-
Kako urediti zanemarjene sadovnjake
V velenjski občini je približno 65.000 rodnih dreves. Vsaj polovica tega drevfa je nezadostno oskrbovanega. Lastniki se zanj ponavadi zmenijo le v jeseni, ko rodi. Sadno drevo je žlahtna rastlina, zato potrebuje skrbno nego. Ker je
lanska sadna letina bila nenavadno bogata, drevja ne smemo pustiti vnemar, ampak ga moramo še bolj pazljivo oskrbeti.
Spomladi, ko drevje zacvete in se olista, najbolj bodejo v oči suhe veje in suha drevesa, ki se črnijo med zelenjem in cvetjem
kot nem spomenik slabemu sadjaiju. Pod skorjo suhih vej se skriva množica bolezni in škodljivcev. Take veje ali drevesa, ki le še hirajo in so v glavnem
Nekatere sorte in vrste sadnega drevja rade ,,podivjajo". V nekaj letih je nastalo drevo, ki ima zelo pokončne veje, vrii je pognal visoko, da je še škropljenje otežkočeno. Takemu drevesu enostavno od režemo vrh nad primernim poganjkom, ki bo predstavljal ponižan vrh. Če odrežemoše nekaj vej, ki zasenčujejo spodnje, bo krošnja laže zadihala. Tako drevo tudi delno pomladimo. Najbolj ugoden položaj vej je 45 stopinj. V ravnovesju sta rast in rodnost. Če veje rasejo bolj pokončno je močnejša rast, če pa bolj položno, so večje možnosti za nastajanje rodnih brstov.
Zelo žalosten, a ne tako redek pojav v sadovnjakih so prehitro ostarela mlada drevesa. Mlada drevesca so bila že od začetka zanemarjena. Nihče jih ni okopaval in gnojil, „da bi se močno razrasla". Zaostala so v rasti in le životarijo. Namesto gladkega lubja dobe starikavo skoijo, namesto dolgih mladih poganjkov je le nekaj slabotnih nastavkov. Če tako drevo še živi in nima preveč suhih vejic, mu odrežemo vrh nad zdravim očesom ter prikrajšamo stranske veje. Z rezjo drevo namreč tudi spodbudimo k rasti. Močno obrezano mlado drevo moramo obvezno pognojiti s sadjarskim nitrofoskalom in okoli drevesa okopati ali prelopatiti.
Taki ..nebotičniki" še vedno niso izginili iz sadovnjakov. Nastanejo tako, da odstranjujemo spodnje veje. V nekaj letih nastane visoko drevo, s katerega je nemogoče dobiti sadje nepoškodovano. Zelo visoka drevesa so nezaželena, ker senčijo drugo drevje. Najbolje jih je podreti. Če smo nanje zelo navezani, jih odstranjujemo postopoma, sicer pa je priporočljivo, da prenovimo ta sadovnjak naenkrat, kar delo poenostavi.
Obrezano drevje pognojimo z navadnim ali umetnim gnojilom.in poškropimo proti boleznim in škodljivcem, ki so prezimili na drevju. Več o gnojenju in škraplje-' nju sadnega drevja bomo pisali prihodnjič.
suha, moramo nujno odstraniti in skuriti. Sadovnjak ki naj velja za oskrbovanega, ne sme imeti ne suhega drevesa niti suhe veje. Zima je čas, ko vse suho spravimo iz sadovnjaka. Marsikje lahko opazimo veje. s katerih se je lub že odlupil. Te so mrtve. Odrezati jih moramo do tam, kjer je les še živ. da se rana zarase in ne trohni v globino.
V starejših sadovnjakih odstranjujemo izrojene, zelo povešene veje in tiste veje, ki krošnjo preveč zasenčujejo ali jo delajo pregosto. Vedno pazimo, da so spodnje veje močne in dobro osvetljene, ker je zaželeno, da je na njih največ sadja. Če je krošnja zračna, se v njej tudi ne zadrži toliko bolezni in škodljivcev. Dobro osvetljeno listje je odpornejše proti boleznim in škodljivcem, kakor pa močno osenčeno. Vsakomur je znan pregovor: najlepše češnje rasto na koncu vej! Ce ga vzamemo dobesedno, bomo pač morali dati podobne pogoje, kot jih ima sadje na koncu vej, tudi tistemu sadju v sredini krošnje. Kako?
Pri starem drevju ne bomo formirali kake posebne vzgojne oblike, ker je za to že prepozno. Vendar pa še lahko veliko popravimo s pravilnim obrezovanjem. S tem, da damo sredini krošnje dovolj svetlobe, smo precej vplivali na kakovst pridelka. Sicer bo manj drobnega sadja, ostalo pa bo debelejše in odpornejše, kar je močno zaželeno pri namiznem sadju.
Iz priloženih skic boste našli nekaj predlogov, kaj storiti z neurejenim drevjem.
vanje kmetijstva kot posebne panoge gospodarstva, nasproti drugim dejavnostim. Kadar bo širša skupnost pokazala za kmetijstvo primerno razumevanje, bodo rezultati te veje gospodarstva vidnejš i.
Za letos so predvideli 900 tisoč litrov mleka iz kooperacije, 360 ton pitane živine, okoli 500 ton brojlerjev, blizu
80 ton hmelja, 200 ton sad približno 20 ton ribeza. T predvidevajo za to, učvrstili tržne cene.
V tem letu nameravajo usmeriti še 29 kmetij. Ni prizadevanja pa bodo usmei izboljšanje pogojev na odd nih kmetijah ter tako izrai pogoje z obmestnimi.
ZLATI POROKI V ŽALCU
Marija in Franc Cvikei
V soboto, 8. februarja, sta bili v Žalcu dve zlati porok Najprej sta potrdila 50 let skupnega življenja zakonca Manj in Franc Cvikei izLetuša, za njima pa še slavljenca Marija ii Jakob Ramšak iz Lipja.
Marija Cvikei seje rodila 29. septembra 1901 v Soteski p Mozirju kot kmečka hči, njen mož Franc pa kot premožnega kmeta 5. novembra leta 1900 v Pirešici. končani osnovni šoli sta oba ostala na kmetiji. Ko je imš Franc sedemnajst let, so ga takratne avstrijske oblasti ho ti vtakniti kot borca v prvo svetovno vojno. Franc se je taki zaposlil na velenjskem premogovniku in tako ostal doma. A štirih letih rudarjenja je odšel na služenje rednega vojaške^
Marija in Franc Cvikei skupaj s sinovoma Antonom in Fr; cem terhčerko Faniko.
roka. Po 18 mesecih se je vrnil domov in ostal na kmetiji c 25. leta, ko se je poročil (16. februarja 1925) v Mozirju Marijo Škruba. Svoj dom sta si mlada zakonca ustvarila Letušu. kjer je žena podedovala majhno kmetijo. V zakon sta se jima rodila dva sinova in hčerka imata pa tudi vnukov.
Marija in Jakob Ramšak
V spremstvu šestih otrok, vnukov in drugih sorodnikov ft po petdesetih letih znova stopila pred matičarja v soboto prostorih skupščine občine Žalec zlatoporočenca Marija Jakob Ramšak in Lipja.
Marija se je rodila 21. junija 1901 v Lipju kot prva izm štirih otrok malemu kmetu. Osnovno šolo je obiskovala Vinski gori, nato pa je delala kot gospodarska pomočnica p posameznih bogatejših kmetih. Mož Jakob se je rodili dober mesec za njo, 24. julija prav tako v Lipju. Kot otrok, bil pastir, ko pa je dopolnil petnajst let, se je zaposlil rudniku lignita Velenje in se leta 1954 invalidsko upokoji
Marija, rojena Lednik in Jakob sta se odločila za skupn življenje 9. februarja pred petdesetimi leti. V zakonu so jima rodili štirje sinovi in dve hčerki. Sinovi so vsi poročen in zaposleni na rudarsko elektroenergetskem kombinat Velenje, poročeni sta tudi hčerki, ki sta ostali kot gospodin doma. Zlatoporočencema pa pogostokrat dela družbo tiu 11 vnukov.
Vsem štirim slavljencem čestita ob zlati poroki tudi nak uredništvo in jim želim še veliko srečnih in zdravih let.
Obema paroma je ob zlati poroki čestital tudi predsed skupščine občine Žalec Vlado Gorišek ter jima v inu skupščine izročil darilo. Na sliki: Vlado Gorišek želi veli zadovoljstva in zdravja slavljencema Mariji in Jakobu šak iz Lipja.
NAŠ č;
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
SKUPNA SEJA OBČINSKIH VODSTEV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ MISLINJSKE DOLINE:
Priprava predloga pravil SZDL
Prejšnji četrtek, 6. februaija, je bila v Slovenj Gradcu skupna seja občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij Mislinjske doline. Predstavniki izvršnega odbora občinske konference SZDL, komiteja občinske konference ZK, predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, predsedstva občinskega odbora ZZB NOV ter predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine so najprej obravnavali statut socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Bistvenih pripomb k predlogu statuta ni bilo.	v
niki socialistične zveze,
Za pripravo predloga pravil občinske konference SZDL Slovenj Gradec pa so imenovali posebno 7-član-sko komisijo oziroma odbor, ki ga sestavljajo Lojze Sle-menik, Oto Vončina in Maks Jordan kot predstav-
Mitja Horvat, predstavnik zveze komunistov, Rudi Oprešnik, predstavnik zveze sindikatov, Ivan Majcen, predstavnik zveze združenj borcev NOB, in Bojan Buto-len, predstavnik zveze socialistične mladine.
Akademski slikar prof. Karel Pečko
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, je Kulturna skupnost Slovenj Gradec podelila prvikrat Ber-nekaijevo nagrado. Prejel jo je akademski slikar, profesor Karel Pečko zca slikarski opus ter za dolgoletno organizacijsko in memtorsko delo na kulturnem, posebej še na likovnem podiročju. V utemeljitvi za podelitev 1. Berne-karjeve nagradde profesorju Karlu Pečku med drugim piše:
»Profesor 1 Karel Pečko je skoraj že ddve desetletji osrednja oseb j nos t kulturnih prizadevainj v naši občini. Kat slikar je ustvaril številna platna, skice, portrete, grafične liste itd. in sodeloval na mnogih skupnih razstavah v Slovenj Gradcu, Celju, Ljubljani in drugod. V Umetnostnem paviljonu je priredil več samostojnih razstav, občasno pa sodelujje v različnih kolonijah: Ravne, Šmartno, Bori. Tako se je kot ustvaijalec trdlno zasidral v likovna hotenja v tem delu slovenskega prostora.
Pomembno ustvarjalno organizacijsko delo pa je opravil kot ravnatelj Umetnostnega paviljona oziroma po združitvi kot ravnatelj Zavoda za kulturo. Od ustanovitve pa do danes se je v Umetnostnem paviljonu zvrstilo skoraj 200 različnih razstav — od razstavljenih del posameznih avtoijev, do retrospektiv in velikih mednarodnih razstav do največje prireditve: Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Vse te prireditve so plodno odmevale bodisi v slovenski ali jugoslovanski in tudi evropski javnosti.' Skoraj leto dni pa že tečejo priprave, ki jih vodi 90-član-ski organizacijski odbor, na veliko mednarodno manifestacijo miru in prijateljstva - MIR 75 - v počastitev 30-letnice OZN. Glavni pobudnik je bil profesor Pečko. Izredno važno delo pa je bilo opravljeno tudi na področju kulturnega sodelovanja s koroškimi Slovenci. Kot ravnatelj "Umetnostnega paviljona je pokazal pretehtan odnos- do drugih kulturnih prireditev, ki so bile gospodarske narave: obrtna razstava, razstava pohištva in podobno, in jih povezoval s kulturnimi hotenji. Najpomembnejša in daljnosežna je bila odločitev o gradnji novih prostorov Umetnostnega paviljona — galerije — bil je med pobudniki im glavnimi organizatorji gradnje. Ti prostori pa s;o do danes
omogočili izredno pomembne kulturne in druge prireditve v Slovenj Gradcu.
Profesor Karel Pečko je kot mentor dosegel pomembne uspehe. Se ko je deloval na šoli, so dijaki dobivali številne domače in mednarodne nagrade in priznanja. Prav tako je vztrajno vodil nekatere avtorje v svet likovne
Akademski slikar prof. Karel Pečko .
umetnosti: nedvomno sta največje uspehe dosegla Jože Tisnikar in Anton Repnik, zdaj pa se uspešno uveljavlja druga generacij^, (Arsovska, Kresnik, Krerii-žar); nekateri so se že predstavili s samostojno razstavo.
Kot mentor nadalje ni štedil ne časa in ne moči, kadar je bilo treba svetovati tudi ob drugih priložnostih, ob drugih kulturnih manifestacijah. Zavzemal se je in se še zavzema za zaščito kulturnih spomenikov, za varstvo okolja, za estetsko ureditev mesta, za urejenost posameznih objektov in podobno. Poudariti je tudi potrebno, da ob vseh teh dolžnostih še aktivno dela v društvenih in družbenih organizacijah ter da je kot delegat krajevne skupnosti sodeloval pri konstituiranju občinske kulturne skupnosti, kjer je bil predlagan kot delegat za ustanovno skupščino Kulturne skupnosti Slovenije. Je tudi član izvršnega odbora kulturne skupnosti.
Na skupni seji so imenovali koordinacijski odbor za proslavljanje 30-letnice osvoboditve v Mislinjski dolini. Za predsednika koordinacijskega odbora so imenovali Ota Sekavčnika, predsednika občinske konference SZDL Slovenj Gradec, za člane pa Ivana Uršiča, Franca Gornjaka, Mitja Horvata, Ivana Majcna, Bojana Buto-lena, Ferda Fišeija, Lojzeta Slemenika, Jožeta Potočnika in Rudija Oprešnika.
Imenovali pa so še odbor za uvajanje celodnevne šole v občini Slovenj Gradec. Za predsednika odbora so imenovali Rista Stojanoviča, ravnatelja osnovne šole »Franjo Vrunč" Slovenj Gradec, za člane pa Mladena Mrmoljo, Mirka Krevha, Marico Rebernak, Petra Petroviča, Staneta Butolena, Toneta Gašperja in Rijo Sekir-nik ter ravnatelje drugih osnovnih šol v Mislinjski dolini.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Predlog družbenega dogovora za javno razpravo ,
Na občinskem svetu zveze sindikatov Slovenj Gradec smo zvedeli, da je pripravljen predlog »Družbenega dogovora o skupnih izhodiščih, merilih in postopkih za uresničevanje nalog, ki zadevajo splošno in skupno potrošnjo, politiko socialne varnosti in življenjske ravni delavcev v občini Slovenj Gradec".
"O predlogu bodo razpravljali prihodnji teden na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Slovenj Gradec, potem pa ga bodo poslali v javno razpra-
vo vsem podpisnikom -organizacijam združenega dela, temeljnim organizacijam združenega dela, drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, skupščini občine Slovenj Gradec ter občinski konferenci SZDL, Na bližnji seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Slovenj Gradec bodo razpravljali tudi o predlogu poslovnika o notranji organizaciji in načinih delovanja občinskega sveta zveze sindikatov Slovenj Gradec ter o programih za leto 1975.
OBLETNICA ROJSTVA NARODNEGA HEROJA
Franjo Vrunč-Buzda
V sredo, 12. februaija, je minilo 65 let, ko je bil v Slovenj Gradcu rojen narodni heroj Franjo Vrunč-Buzda. Že kot dijak na učiteljišču je nastopal proti socialnim krivicam tedanje družbe, zaradi česar so ga večkrat preganjali. Leta 1934 je postal član Komunistične partije Jugoslavije.
Franjo Vrunč-Buzda je bil zaradj napredne dejavnosti obsojen na tri leta zapora v Sremski Mitrovici. Ko se je vrnil s prestajanja kazni, se je moral preživljati na različne načine, saj učiteljskega poklica ni smel opravljati.
•	Sejo izvršnega sveta Skupščine občine
Slovenj Gradec
V torek, 11. februaija, je bila v Slovenj Gradcu 8. seja izvršnega sveta skupščine občine Slovenj Gradec. Na seji so obravnavali predloge finančnih načrtov skladov, predlog stanovanjske izgradnje za obdobje 1975—1977, predlog družbenega dogovora o splošni porabi za leto 1975 ter predlog skupne porabe za leto 1975 in sklepali o dokončanju in uporabi doma upokojencev v Slovenj Gradcu.
Zraven drugega so na seji razpravljali še o povezovanju gostinskega podjetja »Pohorje ' Slovenj Gradec z ljubljanskim Kompasom ter o predlogu za financiranje rekonrstrukcije hotela .Korotan" v Slovenj Gradcu.
•	Dva nova bencinska servisa v Mislinjski dolini
Najpozneje v maju bodo odprli novo bencinsko črpalko »Petrol" na prostoru nasproti Tovarne meril Slovenj Gradec. Investicija bo veljala okrog i 2 milijonov dinarjev. Ljubljanski »Petrol" pa bo še letos uredil sodoben bencinski servis v občini Slovenj Gradec, in to v Mislinji. Za postavitev bencinske črpalke v Mislinji se je dalj časa zavzemala tamkajšnja krajevna skupnost, še posebej pa tudi občani.
V začetku leta 1941 ga najedemo kot partijskega delavca v Savinjski dolini. Bil je sekretar Celjskega okrožnega komiteja komunistične partije Jugoslavije tSr komandir Celjske partizanske čete.
11. avgusta 1941. leta je padel Ranjo Vrunč-Buzda v roke gestapu. Življenjsko pot je sklenil v Mariboru, v prvi skupini talcev, skupaj s Slavkom Šlandrom in Slavo Klavora.
ŠTEVILNE PRIREDITVE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V MISLINJSKI DOLINI:__
Prva Bernekarjeva odličja
V	Mislinjski dolini so pripravili ob 8. februarju — slovenskem kulturnem prazniku več slovesnosti.
V	prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu so na večer pred praznikom odprli razstavo novejših del akademskega slikarja, profesoija Karla Pečka. O umetniku je ob tej priložnosti spregovoril umetnostni kritik, profesor Maijan Tršar iz Ljubljane.
V	avli osnovne šole »Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu je bil pozneje prvi nastop v okviru revije pevskih zborov Mislinjske doline. Nastopih so Slovenjgraški oktet, moški zbor Tovarne meril Slovenj Gradec, zbor lovcev iz Podgorja ter moški zbor XIV. divizije iz Doliča. Na tej manifestaciji je o pomenu slovenskega kulturnega praznika spregovoril predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenj Gradec, profesor Tone Turičnik, pozneje pa je predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenj Gradec Franc Gašper podelil prve Bernekarjeve nagrade in priznanja zaslužnim kulturnim delavcem. Kulturna skupnost Slovenj Gradec se je odločila, da bo odslej vsako leto ob 8. februaiju podeljevala ta priznanja prizadevnim kulturnim delavcem, organizatorjem in mentorjem.	,
Prvo Bernekaijevo nagrado je prejel akademski slikar, profesor Karel Pečko, dobitniki prvih Bernekar-jevih plaket, »Bemekaijev" marmor, pa so Avgust Hribar iz Doliča za delo na kulturno prosvetnem področju in za režisersko dejavnost, profesorica Alenka Glazer iz Maribora za raziskovanje življenja akademskega slikarja Franca Berneicaija, Miro Pruš za režisersko in organizacijsko delo ter dr. Stane Strnad za vsestransko kulturno delo.
Predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec Ivan Uršič in predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenj Gradec Franc Gašper pa sta pripravila v prostorih restavracije NAMA v Slovenj Gradcu sprejem za prejemnike prve Bernekarjeve nagrade ter priznanj ter za druge prizadevne kulturne delavce iz Mislinjske doline.
V	prostorih osnovne šole Rado Iršič v Mislinji so v soboto, 8. februaija, odprli razstavo del slikarke Stanislave Lušnic — Arsovske.
V	okviru Revije pevskih zborov Mislinjske doline so pevci iz Slovenj Gradca, Podgorja in Doliča nastopili zadnjo soboto v Šentilju, v nedeljo pa V Doliču in Podgorju.
Zapišemo naj še, da so na nekaterih osnovnih šolah ter na Ekonomskem šolskem centru Slovenj Gradec pisali učenci in dijaki naloge o slovenskem kulturnem prazniku.
Illllllllllllllllllllllllllllll
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENJ GRADEC IN DELAVSKA UNIVERZA SLOVENJ GRADEC PRIPRAVLJATA SEMINAR ZA ČLANE ORGANOV SAMOUPRAV-NEGA DELAVSKEGA NADZORA:_
Napotki za uspešnejše delo
organov samoupravne delavske kontrole. Predstav-. nika mariborske Službe
Podobno kot v vrsti drugih občin tudi v Slovenj Gradcu ugotavljajo, da delo organov samoupravne delavske kontrole v vseh temeljnih organizacijah združenega dela oz. organizacijah združenega dela še nii povsem zaživelo oz. da nekaterim še nista jasna mesto in vloga organov samoupravnega delavskega nadzora.
Na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec bo zato pripravila delavska univerza Slovenj Gradec to soboto, 15. februaija, na letališču v Turški vasi celodnevni seminar za člane organov samoupravne delavske kontrole v temeljnih organizacijah združenega dela v Mislinjski dolini.
Na seminarju bodo obravnavali zgodovinski, pravni in politični pogled na samoupravno delavsko kontrolo,v nadalje organiziranost in pristojnosti delavskega nadzora, pa metode dela. Spregovorili pa bodo še o pravilniku in delovnem načrtu
družbenega knjigovodstva pa bosta na seminarju podrobneje spregovorila o področjih dela samoupravnega delavskega nadzora, zlasti o' ekonomsko dohodkovnem področju, razmerjih delavcev v združenem delu ter samoupravni zakonodaji.
-	V soboto, 15. februaija, bo v Starem trgu pri Slovenj Gradcu občni zbor osnovne oiganiza-cije Rdečega križa in krvodajalca proslava. Začetek ob 18. uri v prosvetni dvorani v Starem trgu.
-	V nedeljo, 16. fe-
bruaija, bo na Pungartu
tekmovanje v veleslalomu
v okviru delavskih športnih društev, ki ga pripravlja komisija za rekreacijo pri občinskem svetu Zve-
ze sindikatov Slovenj Gradec, 'fekmovalci in tekmovalke bodo nastopili v treh skupinah, začetek veleslaloma, če bo seveda zadosti snega, pa bo ob 9. uri ob vlečnici na Pungartu.
- V nedeljo, 16. februaija, bo redna letna konferenca krajevne organizacije Zvtzt združenj borcev NOV Trbovlje. Začela se bo v prostorih osnovne šole ob 14. uri.
NAŠ ČAS
5
NAŠ ROMAN
20
,,Yuki, prispeli smo!" je rekla Fayette. „Ne skrbi' za svoje stvari — Oswald bo poskrbel za vse. Pojdi z menoj, da te položim v posteljo."
Dvignila jo je, jo pod roko odpeljala iz avtomobila do vhodnih vrat in jih odklenila s ključem, ki ga je potegnila iz torbice.
Po vstopu je Yuki obnemela. Velika, bela veža, iz katere so vodile stopnice navzgor, je bila tlakovana z ledenomodrimi ploščicami, sredi nje pa čudovit bazen, obkrožen s srebrnimi klopmi. Ob zidovih so rasle velikanske, zelene praproti, ki so metale sence na bele stene, ki so bile pokrite s neverjetno abstraktinimi, a tako
• RONALD KIRKBRIDE
posteljo! Medtem pa bom stekla v kuhinjo in ti pripravila pečena jajca. Moraš biti zelo lačna."
,,Bom jaz speči jajca! Zdaj se počutim bolje — gospodična - Fayette-san."
„Tako je bolje, ljubica. Ne. Sama bom poskrbela za to. Zelo rada kuham in pospravljam stanovanje. Po-strežnice danes nič rte veljajo. pokličem jo le tedaj, kadar pričakujem goste, sicer pa urejam vse sama. Sedaj sleci ta kimono in se ohladi pod mrzlo prho."
Yuki si je pravkar brisala mokro telo, ko je vstopila Fayette in postavila na mizo pečena jajca in kozarec mrzlega mleka.
»Vidim, da ti je Oswald že prinesel tvoje stvari," je rekla in pokukala v kopalnico. „Naj ti razložim stvari? "
„Ne, oblekla bom kar to pižamo, tukaj."
Fayette.je stopila do stola, kjer je bila zložena piža-
JUKI 0KAN0
čudovito razumljivimi. slikami. Še nikoli v svojem življenju ni videla česa tako lepega. Zroč v njeno vidno osupljenost je Fayette rekla srečno: „Tijevšeč? Minilo je nekaj let, da sem zbrala teh nekaj čudovitih stvari in opremila svojo malo hišico govorečih predmetov, kot trdijo moji prijatelji.
Toda, pridi, pozneje bo dovolj časa, da si boš ogledala vse po vrsti. Zdaj se moraš pošteno odpočiti."
Fayette jo je po zrezljanih marmornatih stopnicah odpeljala v prvo nadstropje, kjer je Yuki zagledala veliko sobo, opremljeno z japonskim pohištvom. Zavese iz dobe Thai, bledo zlate preproge, kristalni svečniki in skrinja iz kiri lesa, na kateri je mogočno kraljevala kamnita hoginja. Nato sta prišli v drugo nadstropje, kjer je zagledala čudovito, oblazinjeno sobo s prekrasnim cvetjem. Ob stenah so stale številne izrezljane police z ogromnim številom knjig, na katerih rdečih hrbtih se je sonce odsevalo kot vodna medlina.
„To je tvoja soba, Yuki. Moja soba je spodaj, v pritličju. Prepričana sem, da ti bo tukaj dovolj udobno."
Prispeli sta v tretje nadstropje in Fayette jo je odpeljala k enim vratom in jih odprla. Spet je bila Yuki neizmerno očarana.
Razen hotelskih spalnic, Johnnyjevega moškega stanovanja v Tokiu in podstrešne sobe, ki jo je imela pri gospe Brownswordovi, Yuki še nikolj ni imela priložnosti občudovati zahodnjaške spalnice, sploh pa ne takšne, kot je bila ta, rožnata in svetlo modra ter bela, kot skrivnostni nadih jesenskih meglic, ki so kot pajčolan ovijale vse. Svetla, belkasta preproga, nežno izvezen ka-nape, ovit s svetlim musli-nom, v katerega so se lovile svetle in temne sence, toplo rožnato pokrivalo, razprostrto po veliki postelji, okrogla medeninasta mizica ter prekrasno ogledalo nad njo, pozlačeni stoli z oranžno oblazinjenimi sedeži, svetlo modre stene, krhke nežno bele zavese, majhna nočna omarica s kristalnim svečnikom in obložena s porcelanom, v katerem je svečnik izražal svojo polno lepoto.
..Oh, kako je lepo!" je klicala Yuki. „Še nikoli nisem videla takšne ..,. takš-
ne
»Zelo _me veseli, da ti je všeč." se je nasmehnila i a-yette. ..Naprej je kopačnica. 1 aliko se oprhaš in ležeš v'
ma. Vzela jo je v roke in se zasmejala: „Saj sploh ne moreš obleči tega, Yuki! V tej flaneli se boš stopila. Mar nimaš spalne srajce? "
»Nimam spalne srajce!"
„Počakaj, bom pogledala, če imam kaj v svoji omari. Takoj se vrnem.
Yuki je pospravila vso jed in pijačo, se zavila v svoj kimono ter legla na posteljo, potem pa se je l;ayette vrnila s krasno, svileno spalno srajco.
,,Izvoli, ljubica! Upam, da ti ne bo prevelika!"
Nežno je razvežala pas Yukijinega kimona in previdno potegnila kimono z nje, kot bi odgrinjala nekaj prav dragocenega, in se naslajala ob nežnem otroškem telesu, ki seje pokazalo pred njenimi očmi.
„Zle/.i v tole — prav je tako. Oh, malce ti je prevelika, a nič zato. Videti si prekrasna. Zdaj pa spi, kolikor te je volja. Ne bom te prebujala. Ko se boš spočila, prosim, potrkaj na moja vrata.'
Nezmožna, da bi odtrgala oči od tega nežnega bitja, ki je ležalo v postelji, je stopila k oknu in zagrnila zavese ter v poltemi zadovoljno občudovala to vzhodnjaško lepoto, polno skrivnosti in ne- " znank.
Stopila je v kopalnico, pospravila mokro brisačo, postavila milo na svoje mesto in odprla okno. Ko se je vrnila v spalnico,Je Yuki že spala, z glavo obrnjena vstran in olivno- rumenim, drobnim telesom pod belo svilo, ki je sedaj spokojno počivalo. Stoječ ob postelji in opazujoč mala prsa, ki so se enakomerno dvigala in spuščala, je Fayette imela občutek, da opazuje samo sebe, vračajočo se z dolgega, praznega in temačnega groba. vsa okopana v kristalno novem življenju, spremenjena, rešena, spreobmjena, posvečena.
Odprla je vrata, potiho stopila na hodnik in nežno zaprla za seboj.
13.
Vlak je drvel mimo Ofune. prek polj, kjer šo kmetje z ženami sadili riževe mladice, mimo velikega zaliva, kjer je bilo na tisoče majhnih ribiških čolnov, mimo majhnih vasi z velikimi zvonovi, obešenimi na dve prekladi, ob poti do templja pa berači in prekrasne preproge. vSe posute s cvetjem, ki so jih prinesli verniki v dur Budi in njegovim učencem, mimo velikanskih templjev.
V parkih Osla je iz dneva v dan manj golobov in divjih račk, ki so sicer povsem svobodno živeli v tem okolju. Oblasti ugotavljajo, da nekdo golobe in račke lovi za hrano. ■Vprašujejo se le, ali so to mačke ali ljudje. Storilce so sklenili odkriti reporterji lista „No", . kar jim je tudi uspelo. Ugotovili so, da uničujejo golobe in račke ljudje. Svoje metode pri lovu so že močno izpopolnili. Račke in golobe vabijo s starim kruhom,
v drugi roki pa imajo pripravljeno plastično vrečko. Ko se živali dovolj približajo, vrže »lovec" čeznje svoj plašč potem pa jih ujame in strpa v plastično vrečo. Lov traja vsega skupaj'10 sekund. In še drugi način: lovci na te živali pomešajo s kruhovimi drobtinami tudi tablete za spanje. Živali zadremajo in ko se lovec po dobri uri vrne v park, jih enostavno pobere in strpa v vrečke.
Modno kreatorka Staša
Moda za vsak dan
Moda že dolgo ni več le privilegij nekega kroga ljudi in že dolgo ni več namenjena le nekaterim priložnostim. Moda je ustvarjena prav za vse, ki jo želijo spremljati in prav v zadnjem času se vse bolj posveča zaposleni ženi, skratka, postaja vse bolj praktična in uporabna, kljub temu pa ohranja vso romantičnost in ženskost.
Tako je tudi z vsakdanjo modo, s tistimi oblačili, ki nas spremljajo v službo, šolo in po opravkih. Zelo priljubljene so postale preproste dnevne obleke, udobno ukrojene s prijetnimi detajli, ki pa nas takoj spomnijo na obleke naših babic. To so predvsem majhni ovratniki, drugobarvna vstavljena sedla na ramenih in spredaj, široki pasovi, široki napihnjeni rokavi, v zapestju stisnjeni, in bogata krila. To so tudi volneni materiali, desenirane s karom ali črtami in pa seveda dolžina, ki ostane še nekaj časa ista.
Takšnih udobnih dnevnih oblek se najbrž dolgo ne bomo naveličale, saj smo jih v naših garderobah že lep čas kar močno pogrešale.
Ambasador brez dela
Bolivijec Juan Carlos Deloria je v eni noči izgubil svoj položaj ambasadorja, ker ni prisostvoval seji' sveta organizacije •ameriških držav. To se je ambasadorju pripetilo tistega dne, ko je v Wa-shingtonu zasedal svet, ki bi moral pretresti obtožbe Latinske Amerike zaradi »ekonomskega nasilja" ZDA. Ambasadorju se'ni zdelo vredno, da bi sodeloval na tej seji, medtem ko je predsednik Bolivije to smatral za resno kršitev discipline in še istega dne podpisal nalog o zamenjavi ambasadorja.
Pred leti smo v kinemal komedijo ,,Sedem nevest pred kratkim videli tudi pred kratkim začeli snemal naslovom. Filmana revija čenk" je komedija, v kat! Stekland iz Švedske, kije črnolaska.
Telefoni
Neka domača firma v ŽDA je ponudila ameriški vladi nakup najrazličnejših priprav za ubija-
nje. Med njimi so škatlice ret in telefoni, ki v trenutku eksplodirajo.
želenei Proii

m® * ■............
Michel Peyton, mladi profesor sociologije na univerzi Minessotti v ZDA, je pred kratkim dobil sina. Njegova žena je študent in mora na predavanja, zato je oče prevzel skrb za otroka: . v času predavanj stoji pred svojimi slušatelji z otrokom na ramah. Njegov osebni dohodek namreč še ni tolikšen, da bi otroku lahko najel negovalko ali gospodinjsko pomočnico.
Kdo bo dobil Picassovo dediščino?
Aprila 1973 je na jugu Francije, star 91 let, umrl znani slikar Pablo Picasso. Ob njegovi Smrti seje razvnela ogorčena bitka med nasledniki za njegovo dediščino. Umetnik ni zapustil veliko denarja, je pa zapustil okrog 1300 svojih slik in kipov, katerih vrednost znaša blizu 100 milijonov dolarjev. Kdo bo vse to nasledil?
Po dolgotrajnih poizvedovanjih in razpravah je francosko sodišče skrčilo spisek pravnih naslednikov na 5 oseb, in tudi razsodilo, koliko bo vsak od njih prejel. Picassova vdova Jacqueline naj bi dobila polovico umetnikove imovine, naslednji del, to je pet šestnajstin bi pripadlo 54-letnemu Pavlu,
edinemu zakonskemu otroku iz številnih umetnikovih zakonskih in nezakonskih zvez. Končno bi po eno šestnajstino dedovali tudi 27-letni Clod in njegova sestra, 24-letna Pa-loma in še 39-letna Maja, trije nezakonski Picassovi otroci.
Prav v teh dneh pa v francoskem časopisju spet krožijo novice, da bo sodišče moralo verjetno ponovno razpravljati zaradi pritožb posameznih naslednikov, ki s takšno razdelitvijo dediščine očitno niso zadovoljni. Hkrati bo sodišče moralo oceniti tudi, katera dela bo prevzela francoska vlada kot 20 % davek ki je predpisan za dediščine Šele potem bi preostalo vsoto lahko razdelili med naslednike.
GVAP0 - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
KALIFORNIJA DE DALEČ.DOLGA POT JE PRED MENOJ.
DOLINA KOJOTOVIH KAKTUSOV... HM! TO SO PUSTI KRA3I. LIPAM, PA NE BOM NALETEL NA KAKE TOLOVA3F...
NACE ME.SOLIN!... RAVNO PRAV/ ZASLEDOVAL BOM-DO PRIMERNEGA KRA3AJ
SPLOH SE NE 2A VEDA,DA MU KDO .SLEDI...
GLEJ NO.1 TAMLE ZQ NEK RANČ. ŽEJEN IN TRUDEN. MALO BI BILO TREBA, i POGLEDAL TJA
^--tP-^
Zapuščena domovina
Pust je za nami. V Velenju kljub vsemu nismo ostali brez pustnega sprevoda, za kar so ,krivi" prosvetno društvo in še nekateri posamezniki iz Vinske gore, ki so tudi letos pripravili „mini pustni karneval" po velenjskih ulicah. Gledalcev je bilo veliko, iz česar lahko sklepamo, da se prebivalci karnevalov vendarle še niso naveličali.
In kaj so nam predstavili prebivalci krajevne skupnosti iz sosedne občine. Ker je zdaj zimski čas, so ljubitelji smučanja najbolj zijali v smučarski top, ki pa podobno kot tisti napravi v Saleku, ni in ni mogel streljati pravega snega. TOZD center Vinska gora (karneval so namreč pripravili TOZD — Zaselki) se je predstavil ž zelo dobro in organizirano komunalno službo. I^egovi delavci so spretno in hitro očistili nekaj zelenic (da bi le še večkrat prišli v Velenje!) in s tem opozarjali, da bi tudi v Vinski gori potrebovali stroj za pobiranje smeti. TOZD Lipje je odprl novo tovarno — pekarno (Findodlinko), ki bo zalagala s kruhom prebivalce, dokler ne bo začela redno obratovati prava tovarna v Velenju. TOZD Bevče je zelo ponosna na skedenj, ki ga imajo ob glavni cesti Celje—Velenje, saj je menda vsestransko uporaben. Še zdaj pa v tem TOZD nimajo bazena za pitno in požarno vodo, čemur sta kriva predsednik gradbenega odbora, ki samo spi in župan karnevalski, ki daje le prazne obljube. Nedeljski pustni karneval je krajanom Vinske
gore prinesel tudi novo avtobusno postajo in določil prostor za novo poslovalnico -Era ali Nama. Po končanem karnevalu so se namreč pred gasilskim domom pomerili v nogometu igralci
Ere in Name. Zmagovalec je dobil lokacijo za novo trgp-vino. Kakšen je bil izid tekme nam ni znano. Sicer to niti ni tako pomembno. Važno je le, da bodo v Vinski gori dobili novo poslovalnico (? ). K vsemu temu pisanju pa naj dodamo še to, da se je pustni sprevod iz Vinske gore dostojno — z vencem — za vedno poslovil od velenjskega do lani tradicionalnega karnevala.
AFORIZMI
Če hočeš biti gospod, postani zdravnik. Bolje je biti sam s seboj, kot sam med mnogimi. Kdor hiti živeti, nikoli ne živi.
Denar ne goča.
prinaša sreče, včasih jo samo orno-
Najstarejša mentalna higiena je. obiranje drugih.
Množice nosti.
znajo občudovati le duh sive popreč-
Zenske ne znajo živeti brez mož, moški pa ne brez ljubezni.
Žensko prijateljstvo spominja na posebnosti meleonov.
ka-
Avreole bleščijo že tudi nad glavami smrtnikov. Zataji samega sebe in bližnji te bodo prenašali.
Križanka
VODORAVNO: 1. madžarski skladatelj, pianist in dirigent, Franz, 6. kdor dela metodično ali se ukvarja z metodiko, 8. Ivan Potrč, 9. češka pritrdil-nica, 10. truplo, mrtvo telo, 13. televizijski zaslon 14. muza ljubezenskega pesništva, 17. kdor je za mejo, zamejnik, 19. Herce-govec, 20. nikalnica, 21. sfen, titanov silikat, 24. bog časa, začetka in konca, navadno upodobljen z dvojnim obrazom.
NAVPIČNO: 1. razglas, oglas, nalepljen na javnem prostoru, 2. Ivan Tavčar, 3. avtomobilska oznaka za Sombor, 4. davno, 5. ime telovadca Šrota,
6.	ameriško moško ime, Miha,
7.	pevski zbor, v cerkvi prostor za pevce, 11. dremavica, 12.
levi pritok Rena v Švici, 15. igra z beložogico, 16. kis, 17. hčerkin mož, 18. duhovnik v Aleksandriji, začetnik Arianiz-ma, 22. Alfi Nipič, 23. Nikola Uzunovič.
V	teh demonstracijah so izredno aktivno sodelovali tudi člani partije. Centralni komite komunistične partije Jugoslavije je nekaj dni kasneje, 30. marca, objavil razglas, v katerem je med drugim rečeno.:
„ . . .Komunisti menimo, da je v interesu ohranitve miru, v interesu enotnosti in sloge vseh narodov Jugoslavije ... da sedanja vlada takoj izpolni zahteve, za katere se bori velikanska večina ljudstva že dolga leta:
Pakt o vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo.
Ukinitev vseh izrednih zakonov in vrnitev demokratičnih in nacionalnih pravic narodom Jugoslavije.
Svobodo sindikalnega in političnega delovanja.
Popolna amnestija vseh političnih in vojaških obsojencev in vrnitev iz francoskih zaporov herojev - sinov našega naroda - španskih borcev.
Yse petoko lonaše je treba postaviti pred sodišče . . .
Živela sloga in neodvisnost jugoslovanskih narodov!
Dol z imperialistično vojno!
Živela Sovjetska zveza, trdnjava miru in zaščitnik neodvisnosti malih narodov!"
V	takem vzdušju je mineval 26. marec. Ljudje so se razbuijeno sestajali, razpravljali o pristopu k paktu ter demonstrirali proti pristopu. Vse je vrelo.
Uporniški oficirji so medtem začeli z zadnjimi pripravami. Vsi, ki bodo sodelovali v državnem udaru, so bih že obveščeni Izvedli so tudi prve premike nekaterih enot -med drugim je s pomožnega letališča pri Rurr,' priletela na zemunsko letališče skupina za tiste čase najsodobnejših dvomotornih bombnikov tipa blenheim, da bi po potrebi sodelovala v udaru.
Načrt je predvideval, da se bo državni udar začel ob 1. uri zjutraj, ko se bodo začele premikati enote, sodelujoče v puču. Na svojih točno odrejenih mestih bodo morale biti natanko ob 2. uri zjutraj.
ZAČETEK OPOLNOČI
Državni udar se je začel točno opolnoči 26. marca 1941, ko j*e general Simovič izdal poslednji ukaz.
V poveljstvu vojnega letalstva v Zemunu, v kasarnah beograjske garnizije in v kasarnah garde je bilo živahno. Častniki v popolni bojni opremi so preverjali zadnje podrobnosti, predno so ukazali premik enot, izbranih, da izvedejo puč.
• Petnajst minut pred določenim časom, ob 0.45, sta dva bataljona kraljeve garde s hitrim maršom prispela v središče mesta in zasedla poslopja natanko v skladu z načrtom.
Petinsedemdeset minut kasneje je bilo poslopje general-štaba in bližnjega predsedstva vlade trdno v rokah upornikov, ki so zasedli vse oddelke v obeh zgradbah.
Ob 2. uri zjutraj je bila zasedena tudi pošta. Nekaj minut prej so uporniki obkolili in zavzeli radijsko postajo ter poslopje, v katerem je bila tiskovna agencija ,,Avala."
■Trideset minut kasneje so uporniki zavzeli vse v načrtu predvidene objekte, vključno z mostovi, ter prevzeli nadzor. Kljub temu, da je v udaru sodelovalo nekaj sto vojakov, več deset tankov, oklepnih vozil in avtomobilov ter letal, nišo nikjer (razen v enem samem primeru, ko je bolj zaradi nesporazuma izgubil življenje neki stražar) uporabili orožja.
Nikjer ni bilo odpora in kljub temu, daje bilo na ulicah slišati ropot tankovskih. gosenic in topotanje konjskih kopit," ni v prvih urah udara nihče zvedel, kaj se dogaja. Vse je teklo kot po maslu.
Vodja udara, letalski general Dušan Simovič, je bil ves čas v svojem stanovanju. V generalštab je odšel šele okoli tretje ure zjutraj, ko so ga obvestili, da so uporniki zasedli vse objekte. Razlog za to je naslednji: generala Simoviča
so od trenutka, ko je bil 23. marca zadnjič na dvoru, da bi poskusil preprečiti podpis pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, ves čas pozorno opazovali po nalogu regenta Pavla. Zaradi tega je sklenil, da v noči, ko naj bi bil izveden državni udar, ne bo odšel iz svojega stanovanja. Tako je tudi bilo.
Uporniki so dosegli svoj cilj.
RAZGLAS, KI JE RAZBURIL SVET
Predsednika vlade Cvetkoviča so aretirali sredi ulice, ko je ob treh zjutraj skušal pobegniti nevarno. Samo "pol ure prej ga je namreč zbudil upravnik beograjske policije in tnu povedal, da se je začel puč.
Cvetkoviča so odpeljali v generalštab, kjer so bili tedaj že številni drugi ministri. Vse so aretirali v skladu z načrtom in prepeljali v kletne prostore generalštaba.
Ob štirih zjutraj je v zasedenem poslopju radijske postaje zazvonil telefon. Iz generalštaba so sporočili, naj radio začne ob petih zjutraj oddajati sporočilo o izvedenem udaru.
Sporočilo se je glasilo: „27. marca 1941 je njegovo veličanstvo kralj Peter II. sklenil, da s pomočjo vojske prevzame oblast v svoje roke. Namestništvo in vlada sta odstopili. Vojska je trdno ob kralju. Sestavo vlade so zaupali generalu Dušanu Simoviču. V državi vladata red in mir."
•„To oddajajte vsakih deset minut, vmes pa vrtite domoljubno glasbo," je ukazal major, ki je to sporočil iz generalštaba.
Prvo sporočilo o državnem udaru je posredoval prek mikrofona dežurni spiker Milan Markovič.
Kralj pa je medtem še spal.
Sovjetski zvezi je v vse-lem društvu iznajditeljev in nalizatorjev včlanjenih pri-9 7 milijonov delavcev, kov in inženirjev. To je i največje tehnično dru-na svetu. Med omenjenimi nilijone delavcev. S svojimi Ibami in racionalizatorski-redlogi je društvo samo v bju 1971 do 1973 prihra-Iružbi 13,3 milijarde rub-Polovico tega so kasneje Srii avtorjem kot nagrade Kove iznajdbe in predloge, livo pri tem je, da de-1 tehniku in inženirju po-O pri izdelavi njegovega )ga ali iznajdbe s tem. da lko premestijo na ustrez-delovno mesto, da ga poš-na dopolnilne tečaje, v [»trebnega «šolanja pa pre-tudi štipendijo.
zasledovalec se je ra1-
PSEUL... _
odlično;
IANČU
humor
jdalj veselo ameriško tatov", pri nas smo jo ahodni Nemčiji pa so obno tematiko in tudi intov za sedem zaro-ipila in pela tudi Vicki iz svetlolaske postala
Iznajditelji
Brez besed
- No, ali ti nisem rekel, da tole ne more biti fata morgana . . .
enjenih naprav so jjih Hi za potrebe vladnih sluižb
im so na eni od nedavniiih eriški vladni palači sprre-rili ameriški senatorji, ki s so Iženi za formiranje kom-ega komiteja, ki naj bi idjal delo vseh vladnih ob-ijralnih agencij. Povedali so, e priprave izdeluje firma iz Virginije in da je med i tudi žepna baterija, ki odira, brž ko jo prižgeš, in 3in, ki lahko raznese člo-, brž.ko spusti slušalko.
pismu, ki ga je firma p>o-frsvojo ponudbo, pišejo, (da 1 za to delo odločila pio ivoru z nekdanjim agentom Coneinom, ki je zdaj šef alnega oddelka za droge, bliški senator Vcicker je in rekel, daje „zelo žalost-a mora nekdo prositi vlado fne ustanove, da bi prodal no za ubijanje".
• MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA •
Komisija za splošni ljudski odpor, družbeno samozaščito ter tradicije narodnoosvobodilne borbe pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Velenje bo pripravila tudi letos že tradicionalni pohod mladih iz Šaleške doline po poteh slavne XIV. divizije. Letošnji pohod je posvečen 30-letnici osvoboditve naše domovine, zato si organizatorji prizadevajo, da bi odšlo 21. in 22. februarja na pot rekordno število mladih.
Da bi dosegli osnovni cilj letošnjega pohoda mladih po poteh XIV. divizije, so organizatorji sklenili, da bo na dvodnevni pohod krenila le mladinska enota splošnega ljudskega odpora, vsi drugi pa bodo prehodih del poti XIV. divizije po Šaleški dolini v soboto, 22. februarja. Med pohodniki bodo letos člani vseh osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine, se pravi učenci osnovnih šol, dijaki, mladi delavci in študentje.
Mladinska enota splošnega ljudskega odpora bo odšla na pohod v petek, 21. februarja. Mladi se bodo zbrali na ploščadi pred kulturnim domov v Velenju, po krajši priložnostni slovesnosti pred spomenikom v Dobrni pa bodo začeli pohod. V planinskem domu na Paškem Kozjaku bodo mladi poslušali predavanje o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih, drugi dan pa bodo nadaljevali pot proti Paki in Škalskim Cirkovcam.
Tam se bodo mladincem, pripadnikom mladinske enote splošnega ljudskega odpora, pridružili pohodniki, ki bodo sestavljali 1. četo. Druga četa se jim bo pridružila v Plešivcu, tretja pri domačiji Velunšek. Četrta četa, ki bo krenila na pot izpred Zlebnikove domačije, pa se bo pohodnikom pridružila v Zavodnjah. V soboto, 22. februarja, bo približno ob 16.30 v Zavodnjah sklepna slovesnost pohoda mladih iz Šaleške doline po poteh XIV. divizije, ki se ga bo, kot napovedujejo organizatorji, udeležilo okrog 500 članov zveze socialistične mladine z območja občine'Velenje.
• Ustanovna konferenca mladih v izobraževanju
V soboto, 8. februarja, je bila v kulturnem domu v Velenju ustanovna konferenca mladih v izobraževanju, kar je sestavni del organiziranosti ZSMS občine Velenje po IX. kongresu ZSMS. S tem je sistem reorganizacije OK ZSMS zaključen. Konferenca je združila osnovnošolce, dijake srednjih šol in študente. Izvoženo je bilo 14-člansko predsedstvo konference, predsednik pa je Ilija Lovrenovič, dijak RŠC. Konferenca je sprejela program dela za obdobje februar - maj, hkrati pa so mladi opozorili na še nerešeno regresiranje izletov za leto 1975. Samoupravni sporazumi okrog štipendiranja so še nerešeni, kar pa mlade v šolah zadeva v živo. Hkrati so si zadali nalogo, čimbolj organizirano pristopiti k izboljševanju učnih uspehov.	JOŽE MIKLAVC
• V Termoelektrarni
Mladi komunisti Rudarskega šolskega centra Velenje smo si zadali obsežen program dela. Program je sestavljen tako, da mladim komunistom omogoča poleg rednega pouka še dodatno izobraževanje. Težnje mladih komunistov so, da se že kot dijaki in učenci pobliže seznanimo z delovnimi organizacijami, katerih člani in samoupravljavci bomo postali po končanem šolanju. Zato smo organizirali ekskurzijo v TOZD TE Šoštanj.
Za ta korak smo se odločili zaradi pomembnosti te
delovne organizacije za celotno slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Na ekskurziji smo se seznanili z zgodovino delovne organizacije, bodočimi načrti ter o pomenu združitve z RLV. Ogledali smo si delovne prostore, stroje in naprave ter st seznanili z tehnologijo dela. Ekskurzija je bila zelo uspešno izvedena in bo pri mladih komunistih RŠC Velenje pozitivno vplivala pri njihovem nadaljnjem delu. Na sliki: Mladi komunisti iz RŠC so bili v šoštanjski elektrarni M. OVEN
NAŠ ČA
STANE HAFNER
smučanje tudi na tanjši snežni odeji. Pobeljeni Pungart pa je privabil tudi mnoge druge smučarje in kar blizu dva tisoč jih je prišlo delat gnečo na smučišče.
Ves dan se je pred dolgo progo nabirala razpotegnjena vrsta in na vsako vožnjo je bilo treba potrpežljivo počakati tudi do pol uie, da se je bilo mogoče popeljati s 1100 metrov dolgo vlečnico navkreber. Med čakanjem smo razpletli kratke pogovore z nekaterimi izmed teh vztrajnev.
Stane Hafner, smučarski trener iz Velenja: „Naš klub prireja vsako soboto, kadar je na pobočjih Pohorja sneg, raznovrstne tečaje za svoje člane. Pripravili smo tudi že dva obnovitvena tečaja za smučarske vaditelje. Za tiste sobote, ko nismo snega nikjer staknili, smo pripravili kondicijske izlete. Danes smo imeli na Puhgartu pregledne klubske tekme, na katerih smo izbrali najboljše za morebitna medklubska tekmovanja.
Smučarska proga na Pungartu se mi zdi najbolj primerna za smučarje začetnike in mlajše člane našega kluba, za tekmovanja smučarsko spretnejših pionirjev in mladincev pa ni več primerna. V našem klubu se načrtno ukvarjamo s tremi sku-
MIHAELA KERŠNIK
smučiščih Pungarta in sta mi obe progi povšeči, ker sta namenjeni manj izuftjenim smučarjem. Sicer pa je meni in moji družini Pungart dobro poznan, ker je naša priljubljena izletniška točka v poletnih mesecih. Običajno pridemo že zjutraj, da se lahko ves dan smučamo. Smuči imam že nekaj let, toda smučarsko znanje si z moževo pomočjo rada izpopolnjujem. Zadovoljna sem tudi s postrežbo v začasnem bifeju, kjer lahko kupimo topel čaj, hrano pa si vselej vzamemo s seboj. Smučam toliko raje, ker sem zaposlena _ kot računovodkinja in vse preveč sedim. To občutim posebno po novem letu, ko delamo v podjetju letne obračune in si mnogokrat med tednom ne utegnem privoščiti oddiha v naravi."
Janez Koželj, Slovenj Gradec: „Zaposlen sem v podjetju Gozdarstvo lesna industrija Slovenj Gradec, ki je postavilo vlečnici na Pungartu in Mali kopi Zmogljivost vseh štirih vlečnic na Pungartu in na Mali kopi je 4700 ljudi na uro. V bližnji prihodnosti ne nameravamo zgraditi novih vlečnic, saj moramo naprej povečati nočitvene zmogljivosti, ki bodo spremenile naša smučišča iz dosedanjih vikendskih v celo-tedenska. Na Pungartu smo se že lotili preurejanja Grmovškovega
Jk
JANEZ KOŽELJ
popoldanskih urah. S tem bi bilo ugodeno nam zaposlenim predvsem ob delavnikih. Navdušujem se tudi nad smučarskimi sprehajalnimi stezami, ki jih nameravajo prihodnje leto urediti s Pungarta prek Ribniške koče ter mimo Lovrenških jezer do Roglje. Zame je turna smu-":a še prijetnejša od zjnehaniziranega smučanja ob vlečnicah.'"
Rudi Vrzel, Velenje: „Letos smučam pač samo na Pungartu, ker drugje ni snega. Prvič sem se tu smučal kmalu po tehničnem prevzemu žičnice, v prazničnih dneh, ob 29. novembru. Letošnjo zimo je tod trikrat zapadel sneg, nazadnje za novo leto. Smučišče na Pungartu ima to prednost pred drugimi, da se razprostira po travnatih pobočjih, kjer ni kamenja, zato zadošča za smučanje tanjša plast snega. Turistični delavci pa tudi smučarji vse bolj spoznavajo prednosti slovenjgra-škega Pohorja pred smučišči v Savinjski dolini in na Koroškem. Na Pungartu, Mali kopi in pri Ribniški koči je mogoče smučati že tedaj, ko je na drugih smučiščih snega še premalo. Zato se bomo morali vsi skupaj še bolj potruditi, da bomo to naravno možnost bolje izkoristili v prid našemu zdravju in gospo-darstvu.	_
M. E.
ANICA PISTOTNIK
RUDI VRZEL
• Izredna skupšCina študentov
Šaleški študentski klub je sklical izredno skupščino, ki bo v petek, 14. februarja. Študentje bodo na tej skupščini sprejeli nova pravila in se pogovarjali o organiziranosti kluba. Brez dvoma pa bodo člani šaleškega študentskega kluba spregovorili še o tekočih zadevah, tako o štipendiranju, seminarju in drugem.
rubrika komisije za informiranje
Več obveščanja
Informiranje je za današnji samoupravni in delegatski sistem gotovo eden izmed pomembnejših elementov komuniciranja. To se poudarja in tudi že precej boljše izvaja, vendar pa nekatere oblike obveščanja še niso popolne.
Velika vrzel je gotovo mladinska informativna dejavnost. Lahko trdim, da si posamezne organizacije zveze socialistične mladine le s težavo utirajo pot informiranja. Le redko se najdejo kvalitetni časopisi, bilteni, informatorji ipd., ki bi ustrezali tako tehnično kot vsebinsko svojemu namenu.
Predsedstvo in komisija za informiranje OK ZSMS Velenje sta razpravljala o obliki informiranja v okviru občinske konference. Ugotovljeno je bilo, da samostojno izdajati kakršnokoli obliko informacij skoraj ne bi bilo izvedljivo. Sklep je bil enoglasen, da se poskuša najti še boljši stik s tednikom „Naš čas', da bi za to zadolženi mladinci bolj organizirano sodelovali pri zbiranju gradiva. Prisotna je tudi želja, da bi v okviru možnosti in idejnega koncepta tega časnika obstajala stalna (štirinajstdnevna ali mesečna) rubrika s stalnim naslovom. Tako bi bilo vsebinsko in oblikovno najboljše zagotovljeno obveščanje mladih in tudi drugih občanov. Organizacija ZSMS 'bi se v tem primeru zadolžila za popularizacijo „Našega časa" v vrstah mladih in v vseh osnovnih organizacijah ZSMS v občini Velenje.
Seveda s tem oblike informiranja še ne bi bile izčrpane. Računamo na Radio Velenje, revijo „M", če bo koncept dovolj prilagodila naššim željam, obenem pa mora potekati obveščanje znotraj delovnih in družbenopolitičnih organizacij.
Naše delo, kot vsako drugo delo, ima pomen, ko so z rezultati in uspehi seznanjeni vsi, ki so kakorkoli zainteresirani. Zato želimo o njem govoriti, razpravljati, kritično ocenjevati akcije in sploh pridobiti pravo mesto v družbi.
Predsednik komisije za informiranje pri OK ZSMS Velenje JOŽE MIKLAVC
#	Delovni dogovor
Komisija za idejno politično delo pri občinski konferenci ZSMS Velenje pripravlja skupaj z delavsko univerzo dvodnevni delovni dogovor za predsednike aktivov mladih delavcev in predsedstvo občinske konference. Seminar bo 15. in 16. februarja.
Mladi se bodo pogovarjali o srednjeročnem razvojnem programu velenjske občine do leta 1980, o komuniciranju v delegatskem sistemu, aktualnih gospodarskih problemih, organiziranju znotraj njihove organizacije in o zunanjepolitičnih dogodkih.
•	Izbirno tekmovanje v Kočevju
V X. oddaji ..Spoznavajmo svet in domovino", ki bo 15. februarja v Šeškovem domu v Kočevju, se bodo pomerili v znanju mladi iz Kočevja in Velenja. To bo povratno izbirno tekmovanje, ki ga bo prenašal radio Ljubljana.
OK ZSMS Velenje bo zasto-pala ekipa: vodja Janko Lukner, Jože Hudales, Iztok Hudomal, Eta Gaberšek in Darinka Drame. V primeru zmage bi se naši srečali v nadaljevanju tekmovanja z ekipo Radovljice dne 29. marca.
JOŽE MIKLAVC
Letos več sto mladih pohodnikov
Tolažilni sneg
S precejšnjim nezaupanjem in začudenjem so v soboto zjutraj Velenjčani ogledovali mlajšo in starejšo mladino, ki je s smučmi na ramah in z drugo smučarsko opremo prihajala pred kulturni dom. Kako tudi ne bi, ko pa je bil dan pomladansko svetal in smo se že skoraj vsi sprijaznili z mislijo, da nas je letošnja zima že opeharila za sneg - našo najljubšo zimsko radost.
Kljub krmežljavi zimi se v smučarskem klubu Velenje vztrajno in z vso športno zagnanostjo pripravljajo na raznovrstna smuška tekmovanja svojih starejšjh članov, pa tudi na vzgojo podmladka in rekreacijo drugih občanov ne pozabljajo. Pripravljen program pa so morali kar precej spremeniti, saj je bilo snega v zadnjih dveh mesecih mnogo premalo, zato so lahko saitio nekajkrat zamenjali vestne smučarske predpriprave s smučanjem na Pungartu.
Tudi tistega dne je poseben avtobus popeljal snega željno mladež na položne grebene zahodnega Pohorja, kjer sneg hitro obleži in omogoča
pinami smučarjev: prva skupina je tekmovalna, v drugi so zastopane rezerve za prvo skupino, iz nje pa pridobivamo še nove moči za prvo skupino. Zadnja skupina je namenjena vsakomur.
Gneča ob pungartski žičnici je povsem razumljiva, saj je to edina bela oaza daleč naokoli. Naši člani se bolj malo gnetejo med to- množico, ker se jih večina kar peš odpravi do Vrha. Zadovoljni bi bili, če bi še to zimo natreslo toliko snega, da bi mogli obiskati tudi zahtevnejše pohorske vrhove."
Mihaela Keršnik, Šentjanž pri Dravogradu: ..Prvič smučam na
doma, kjer bomo pridobili okoli sedemdeset postelj, h gradnji drugih planinskih domov in hotelov pa 'bomo poskušali pritegniti večje turistične agencije kot so Izletnik, Transturist ali Atlas. V naslednjem leta nameravamo dati v potrditev za FIS tekmovanja najdaljšo progo na Mali kopi, kjer se bodo potem lahko odvijala mednarodna smučarska tekmovanja za zlato lisico, kadar na mariborskem Pohorju ne bo dovolj snega."
Anica Pistotnik, Velenje: „K sami progi nimam kaj pripomniti, res pa je, da vsi skupaj potrošimo mnogo preveč časa za čakanje in zato premalo za zdravo gibanje na smučeh. Vem, da je tako zato, ker drugje ni snega. Ni pa prav, da prodajajo samo poldnevne in celodnevne karte, ne pa tudi točke, saj se v štirih urah zvrstiš na vlečnici največ desetkrat, pogrešam pa osvetlitev proge, kar bi omogočilo smučanje tudi v poznih

£
s-
-J
£
.5 kj -O
o J
Q
N c« rt u C u
C O
rt "S
.C >o .O O
•Si,
a S-
e
Si
35
<3 >
cA
■o s
•—v
SJ
s? g
O
"S •o
<u
M
¥ N
tU
C
>o
t/5
3 •3
o
C/5
S
a
(M
S o c
jo
>0
6 N o
a. > S : o o
S
Z w J
£
1
>3 ■§
-s
"O
•S,
rt BO
(D g
O
"oŠ
T3
(D N
£ N (U
e
>0
1 S o
t/)
p o 5 i
y P a, ^ •O S j-
a C C ■ '
O rt >Q
S O
(U
o rt N-2, 00
cd rt tu
^ BS
c .Si,"^ — c
o * 211
JŽ-ŠTis10 „ _
5 J= ^ M a-Si, a •S 2 3 0 o 1/1 s
n ,N ta -g
« S 3 ~ £ 'g -5 S ° «
2	2 .a C « M ^ O
cd ^ ^ M . a w
5- ^ s ZT« « g 3 s .a «.s jf
.—< C	c* n-l O
^ " -S § 3 <ž
d -H <u t:	-r-j
~ 2 3o§ ojl-a.
p -rs <0 a _
,8 « " 2 >3 -jt-2 | g 2 _ -c -s s" ><" i: c
—. <u . ^T1 >- - 3 • E, C u o 5 r - » C d ^ C .5 o •=>
3	g 00 C >0 T3 C
ž 2 S S
h e 5 ČT) - »
a S i; E <u 5 <u a « s K &o>o 3 -a a c 3
I
N 3	s
•S	•O
i	¥
>	rt P
„ rt O T3 t C
g	o 3
a o 3 gj a. o
s s rs.
.a,> TS „. si
C ■-a > C « « P


O)
•oš
o
3.-o °> 5P
3 rt o
',£>	3 I
1 ^ S" el < o 2 3*
»	3	^ S	2,^3	„ »	»i S ®	2
(>	3 t	°	o>B B	B.3	(» »3	S
t«	CTrg	O m —	~ -	—	n
p	P? 3
o 5' o 5 2
3 3 o- n< S ■
o p g g 5- &
&o 2*. o< t=i o N
g 31" S-s
š- 5" < n\~:ip o- o- LT % S 8 g. c-2 g. g.
•S& |f g" %g. 2 S"-8 S
>2.3 3 o- cr < <P. 0 cr § * s&3a.<» °
P, p—.	— rt rn _
v, 0) '
r» o'O 3 5TO e
O O o a O U
g-S-i:» 5 g
3 O 3 g- O £f
Vi rt	_ 00
c. ™ h, a k 0-
O 3 p 2. B
O § & N Cg
< 8 2 _ O ™ <3: R CT* t" 3 p p
2. 8- O " 3 ,2.
". S. I J: s
n ■» »fl M
3 T3 N H p m P O
ftjn 3
Clo " o c o ° ,3
-o C?" 13 0O
1 ^n3
§-8 03 3 S "
> cra >rr
S E
oo ^
o 3 3
►O p o M » g cr< 5T Q, O« O
g E
O M
C
s s
a»< ° & 2.1?
o" K ^ 3" _ sr e O o °
HIH ffit* "* p
c- 2 n ^
b= J S* D 2" & "s 3 r i.
^ c/x - J—
4/5 £2* < S' O
5*S S 2 o |
3 B.
rf {- N
§ ° «
£2
—• >-» <—*•
VH SOiBO ^lSiS J S« O g.gjcg.sS:
>n- O P. 3 5- 5.°
S g. 3 p § S.
2. niii3 cr B _. 3 Q 3 1
o-^ * i5 »S aB-oBJp-gg-iSa-f
-----H. c«	g. o jg feS
1 o	s;	5	sr a.vS. " Hr»
> .3:	!-«•	ifi (t <£ U p
! 65	"o 01 £
, n	o	o	5- n- £ g o
1 M	S	"	M a. S 7? 3. «
)	a	m	™ -o ES\2. G « •
113	3	C	O nu2
l i!	m i. p » K <
<2
K ~ o' o. 3 5' p "O a. m O s o./- c
llH'3'i^
O o< -gA	1 N
< lS' 3 2. 2 S S K"
fffS'« ® ■ cTp3< p o. ■
& 2.
&0< p
» 3 N - N
g » P P "p' &T3
& 8 c« i
!
o
i-sl
< r> SS t"
2L <T>
F ^
2. °
o* 2

Op < o) j?	_ 3 .o-
—	-■'O ta: e 3
ocS gt B.iS'S wa-o 5' a. o SI g l-.|SEg|i o<S
S. < t:: ° g n. 3 d o- s. o- p
T3 ..3 r- V — < 3 o
O 3 ^ rr,
O 0Q o A
i s-u 3 i;"" ^ » » -.N Jo e ?! <5 3 £ S. 2. s e-ca.oio2;< S. s- o<
2. 2- ■ o 3 w3 O N M S 03 S k £ << <	3 S' S" 2
3 o< N 2 2. a o & < ~ « S 5 o<-
n 9 00 a. n	P	ff O N
3. p. « a" C 2 2. S ip" a.oo	IS-n g-S.
p ^ Ms o & g; p K' _ —•»2 5 „ sa a E n - 5 o s tr <» S c* 3
„ Irt m f> C - P3Crt
& O' 3 N< 3 <_ ro 3_ ^ n	q<
O 2 •S 3 o. e S & § s. g g o' »«£■
►a" o N
O o> o K o T3 <2. o. 3 § a " o n.
_ r
cj «-*■ " 3 H-- i"^
& O EL E3 n oCR S 'O o
o| s
O. 3 --'2
» ffs K o-a, N S
^ I !:o §b
5T-	t- W rf „ fj
p 2 3 "O e- 3 " p ; S o » 3 : 2
£.■»!"■§ 8-&1B-&
o^-« p-.O-O « P S! B || g
53 3 0v&^Z
O 3$« , ? fi O 3 »
tii 3" S-SPO^ nh sl1® e.sfl
O 3 5 ? 3 <s
g, P | a P
g< e. 3 g
m O a 3 O t?' o< o Š2.3
3 5"p- O o 2
3' P. n 00 13 o • < O o. g o ®
" "8 a. 15? g g ° e s
2 «« 2.3
3 3 < C g-« g g;«.
£ ffUl
^ 5 3' g
^SS-8 g-g
P C 3 C 3
N<	§
S3-S Fgi § S*S
I So3 r 2 3	|
n>
O cro
•-i p
3 rt
CL
O)

i 5»
o 5+ ST Q-
§•3 2 2
I p 3 I P ■ P ? s-
o < i Zp3
riigia
.Cf <
^ B W
s-fl-l -
— 3 M C
p 3 P 3 ^ S- < 3 < 3 n, O
a M C 3 o g
3 O. C » nt)
P. C
n cio p O
O 1 o § < S-3 g
cr cr S W ° -1

awc2o 3 E s- o. b ^ G ^ g, ? 3' ES 5- »	2 5'S
o s •B c 9 P
o Nig 3 5 §
f g g- Br N 5 « cr.
■5 § S-g:l
rŽ § 3 " S, B"
™ 3 2.13 3 5,
■S.SSO?
' 2 S- S 3 •< o ^ 2
^ e-J- 2
T3 o 3 ^S' g o D. „ < zr. S o-isr c s & o p o N.3. 3'
„ 3 £ 3 rt 3 — O« g -.►T-i 3 w 3 3
s rt ««
2 2. n —'' š1^
§ 8.3 o 2 S S-A 5S «§ ff i:
® N< 3 '
§: 3: g. g
3 c„ p P C
-a o _ 13 N oc 5 S 3 «» —13 a-oo o rx
»|.S»8 S S11/1 n
2 g ^i3
S 2 o S
rt n
= „ a — i s » rt K 3	_ p.
21 v>
rt m 3 3 w a; 7r
•k
O rt
N
3 e -
-J
^i rt w Prt
rt. S n 2 rt
. o
3 00 rt
§ £2 <2.
£-8 ž "S
a rt e p p S-
o/s p- >s J.3
P < g C. rt- g
^ŠSlI-
3 5. ?ro „, 3- O rt Crt ^ N 3 T - • rf P P
S.'p, rt
•3
o1 rt 3 : O
S« S »
. 3 N
•3 Q. n o
i- n 3
a
3 N< 2
NSS S-B T
rt 2 o
o o
2-	n' n" ? < <
2l. 2. a
3—31
0	2. » 3
| s s 81
1	— s n |8
5 3 2
< w>
«15 r ss o 2. i S. < E.
S P B O S. 3
rt OS rt
3 rt
13 & O-i-l 3'
52 2 < ^ re
K' —
O !-»■ 3* rt O 3
B < 2. O1
S* 3- 2".
-o 3 n< 2. j« 3 ? ^ o o rt
a. S 05 3 O O
O 3 -i < ■ P
- S- O
g cr n.
3 ^^
S' sc' § ?rs
. _. o< cl ~ tr
2	3 §
<B 2-2 a 2 S
3 O.
O- rt ft
a « S*
•CTQ O w »g. E2.«S S"
3	a n p. — &
e? 3 O g; EL O" F
<b s a »IPs
O p.
§-3 2.
o< a' 5"<2- B-
. P 3
s-3
g
o 2 oo
S> S 2 & 2 ° n"
g « 3
rt 3 rt • rt Cu
al" !o
cr
b a
p, 3
X K
g. B" p. p
S-
p o
- 3
5*
O o"
a
3'
Vi
7?
p
O 3 rt1 B
p
n
o	tO —
■a	a
rt	g
o.	3
Vi rt O.
V) ?
O
7? O
O
o
(T
O
S"
B-g"
B
S4
a
s o n M
N O r
2. 3-3
O p 2.
o< P
g R 2. o
o< 3 O
ATLETIKA
f posameznih kategorijah se ned seboj pomerilo več kot tekmovalcev.

Pregledni kros
a stadionu ob Jezeru je velenjski atletski klub priredil že drugo jnovanje v krosu v letošnji sezoni. Nastopili so vsi najboljši slo-iski tekači, razen ljubljanskih klubov. Nastopili so tudi avstrijski ači iz Celovca (KAC, KLC) in Marije Elent.
nje) 4:25,8,3. Ida Zuraj (Kladivar), 4. Lučka Ramšak (Velenje) 4:39,4, 5. Terezija Bekej (Kranj) 4:42,4.
mladinke - 1500m: l.Nada Šober (Ravne) 6:33,6, 2. Martina Bezjak (Maribor) 6:57,4, 3. Zora Zorman (Ravne), 4. Ida Bunderle (Kladivar) 7:10,4, 5. Monika Lacker (KAC Celovec) 7:14,4.
Članice - 1500 m: 1. Danica Urankar (Kladivar) 6:30,2, 2. Anni Klemenjak (Mar. Elent) 6:51,4, 3. Alenka Reja (Kranj)
7:06,6.
Pionirji - 1500 m: 1. Stanko Miklavžina (Velenje) 6:12,2, 2. Vinko Kraner (Maribor) 6:31,0, 3. Bogdan Urh (Velenje) 6:54,2, 4. Edo Omejc (Medvode) 7:02,8, 5. Marko Dokler (Kladivar) 7:10,2.
Mladinci - 3000 m: 1. Štefan Gartner (Kranj) 11:12,2,2. Bojan Britovšek (Velenje) 11:17,2, 3. Miro Štruc (Ravne) 11:22,8, 4. Boris Hojski (Maribor) 11:32,6, 5. Ivan Lampret (Velenje) 11:39,8.
Člani - 6000 m: 1. Milan Kotnik (Maribor) 22:38,0, 2. Edo Hojan (Velenje) 23:01,4, 3. Gabriel Krofi (Kladivar) 23:47,8. 4. Rajner Soos (KLC Celovec) 24:10,2, 5. Mihajlo Lišanin (KI) 24:24,6.
V teku pionirjev na 1500 m posebej pohvaliti Stanka davžina, ki je zmagal z veli-prednostjo. Zanimiv obra-* je bilo pričakovati v teku idink in članic, kandidatk za rezentančni dres med Mar-jevo, Šobrovo in Šverčevo. ireja Šverc očitno ni bila lično dovolj pripravljena in io prerivanju med tekmovalni za boljšo pozicijo 30 me-Tfc startu odstopila. Tako tek na 1500 m dobila Celjan-Markorjeva s tremi sekun-tni prednosti pred Ravenčan-Šobrovo. Pri mladincih je SBgal Kranjčan Gartner pred načinom Britovškom in lcem iz Raven na Koro-!m. V teku na 6000 m sta na-pila tudi dva kandidatu za . reprezentanco Edo Hlojan ajši člani) in Milan Kootnik Zmagal je Mariboorčan
itnik.
o je bilo zadnje pomeemb-e tekmovanje tekačev jpred ubliškim prvenstvom v kro-ki bo v Murski Soboti. Rezultati: pionirke 1000 m: Zvonka Blatnik (Kladivar) 3,4,2. Zdenka Vodeb (Vele-
Kodrovska komisija pri svelu delovne skupnosti SKUPSCINE OBČINE VELENJE
RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta:
-	REFERENTA ZA CIVILNI SEKTOR v oddelku za NO
-	REFERENTA ZA VOJAŠKE ZADEVE v oddelku za NO
-	GRADBENEGA IN URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA v oddelku za gospodarstvo
-	VODJA CENTRA za A0P
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. višja strokovna izobrazba in šola za rezervne
oficirje ter 2 leti delovnih izkušenj; pod 2. srednja ali višja strokovna izobrazba ter 2 leti
delovnih izkušenj; pod 3. visoka ali višja" izobrazba gradbene smeri in 3
leta delovnih izkušenj; pod 4. visoka strokovna izobrazba z dopolnilno izobrazbo s področja AOP, znanje dveh svetovnih jezikov in 2 leti delovnih izkušenj na področju AOP.
r Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od te objave.
E3
nama
TRGOVSKO PODJETJE ^^ LJUBLJANA
I
Tomšičeva 2
objavlja prosta delovna mesta za
TOZD VELENJE
1.	PRODAJALCE vseh strok za nedoločen čas
2.	POMIVALKO za določen čas
3.	SKLADIŠČNE DELAVCE za nedoločen čas *
Pogoji:
pod 1. prodajalec in 1 leto prakse, poskusno delo.l mesec;
pod 2. in 3. najmanj Sest razredov osnovne šole.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2 — 8 dni po objavi.
Tekmovanje za Kajuhov pokal
Komisija za šport in rekreacijo pri občinski konferenci ZSMS Velenje je tudi letos razpisala tekmovanje za Kajuhov jjrehodni pokal. Z željo, da bi postalo to tekmovanje resnična manifestacija mladih oziroma da bi
vanj pritegnili čimveč mladih iz osnovnih in srednjih šol, krajevnih skupnosti ter aktivov mladih delavcev bo komisija podelila poseben pokal tudi za množičnost.
Tekmovanje bo ekipno, mladi pa se bodo pomerili v
šahu, plavanju, streljanju, namiznem tenisu in malem nogometu. Prvič pa bodo letos tekmovali tudi na atletski stezi.
Pokale in diplome bodo podelili na proslavi ob dnevu mladosti.
SMUČANJE
Velenjski smučarji tekmovali
Klub slabim snežnim razmeram je smučarski klub Velenje priredil klubsko tekmovanje v veleslalomu na Pungartu. Nastopilo je več kot 100 velenjskih tekmovalcev, sodelovali pa so tudi smučarji iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki.
Rezultati - cicibanke: 1. Jana Pečovnik 40,4, 2. Renata Solina 47,5,3. Polona Cesar 52,5.
Mlajše pionirke: 1. Polona Lampe 44,0, 2. Patricija Rudolf 46,6, 3. Katja Mirnik 47,0,4. Nataša Zakeršnik 51,4, 5. Nikolaja Tevž 51,4.
Starejše piohirke: 1. Irma Melanšek 35,7, 2. Andreja Glavač 37,0, 3. Saša Piano 37,5,4. Suzana Cesar 39,4, 5. Simona Jahovljevič 42,6.
Cicibani: 1. Iztok Melanček 38,2, 2. Aleš Zevart41,3, 3. Jure Cirer 42,9, 4. Andrej Hudovernik 45,4, 5. Dani Doli-nar47,2.
Mlajši pionirji: 1. Andrej Šifer 41,9, 2. Franc Korber42,4, 3. Damijan Miklavc 43,2, 4. Miran Grobelnik 43,2, 5. Jahi Šuligoj43,5.
Starejši pionirji: 1. Rado Gaber 35,2, 2. Martin Kolenc 38,2, 3. Teo Jelen 38,8, 4. Gorazd Šalej 40,0, 5. Mitja Ba-jec 40,5.
Izkoristili počitnice
Učenci osnovne šole Anton Aškerc so polletne počitnice izkoristili za medrazredna tekmovanj v košarki in odbojki. Sodelovali so učenci od 5. do 8. razreda.
Košarka: fantje - 8.a : 8.c 60:59 (31:33), 7.b : 7.c 55:26 (33:7), 6.ac : 6.b 19:14(6:14),
5.c	: 5.ab 40:22 (28:13); deklice - 7.a : 7.c 12:4 (3:6), 6.a :
6.c	14:5 (7:3), 5.c : 5.ab 11:4 (6:2).
Odbojka: fantje - 8.b : 8.d
: 7.ab 2:1, 6.ac : 6.b 5.ab 2:0;deklice: 8.c
: 8.a 2:0,7.b : 7.c2:l,6.a 2:0, 5.c : 5.ab 2:0.
6.b
-	Ivan REZONICNIK, roj. 1950, ključavničar iz Belih vod št. 9/a in Vera VIDMAJER, roj. 1956, delavka iz Silove št. 33
-	Pavel ACMAN, roj. 1949, avtomehanik iz Šmihela nad Mo-ziijem in Mirica VODONČNIK, roj. 1956, prodajalka iz Pake pri Velenju
-	Janko KAPFER, roj. 1947, serviser iz Velenje, Tomšičeva 7 in Zdenka LUSKOVEC, roj.
1953,	administratorka iz Velenja, Tomšičeva 7
-	Rudolf VRHOVNIK, roj. 1946, rudar iz Velenja, Tomšičeva 32 in Olga CRNODOVSKI, ij. 1945, delavka iz Velenja, Vojkova 11
-	Alojz RIBEZEL, roj. 1953, orodjar iz Gavc št. 59 in Milena
^OSTROVRŠNIK, roj. 1952, delavka iz Velenja, Koroška c. 19
-	Milan KRETIC, roj. 1954, poklicni gasilec iz Velenja, Jenkova 16 in Anica ŠTRUKL, roj.
1954,	delavka iz Velenja, Jenkova 16
-	Franc NAPOTNIK, roj 1948, ključavničar iz Velenja, Tomšičeva 18 in Marjeta GER-LANC, roj. 1953, strojepiska iz Velenja, Tomšičeva 18
-	Edvard KODRUN, roj. 1944, rudar iz Velenja, Rudarska 2 in Ivana KOLAR, roj. 1946, natakarica iz Velenja, Rudarska 2
-	Sarko BOŽIČ, roj. 1952, strojni ključavničar iz Velenja, Cesta XIV. div. 7 in Milena VO-DIŠEK, roj. 1957, dijakinja iz Velenja, Koroška 44
-	Franc OGRIZEK, roj. 1950, zidar iz Brecljevega in Vera BEDRAC, roj. 1955, prodajalka iz Brecljevega
-	Janez PETRIC, roj. 1941, rudar iz Družmirja št. 30 in Marija ZORKO, roj. 1955, delavka iz Družmirja 58
-	Kari VEITHAUSER, roj.
1952,	delavec iz Pesja in Anica KOLAR, roj. 1951, prodajalka iz Velenja, Celjska c. 46
-	Anton KOLENC, roj,
1953,	šofer iz Velenja, Celjska 81 in Ivica DOBNIK, roj. 1954, šivilja iz Družmirja št. 49
SMRTI
^ Marija KESPRET, pre-užitkarica iz Lokovice 81; stara 77 let
-	Janez KOMPAN, upokojenec iz Topolšice 81, star 59 let
-	Angela PIBERNIK, gospodinja iz Šoštanja, Trg svobode 8, stara 79 let
-	Uršula STROPNIK, upokojenka iz Velenja, Celjska 44, stara 65 let
-	Fortunat DELOPST, upokojenec iz Topolšice 51, star 78 let
-	Ivan REDNJAK, upokojenec iz Bevč št. 27, star 77 let
-	Jožef KOLAR, upokojčnec iz Kavč št. 27, star 55 let
-	Antonija MOHORKO, upokojenka iz Paške vasi 16, stara 77 let
-	Alojz OCEPEK, upokojenec iz Slatine 16, star 80 let
-	Frančiška STROPNIK, kmetovalka iz Velikega vrha 23, stara 58 let
-	Janez VELUNSEK, upokojenec iz Velenja, Jurčičeva 3, star 65 let
-	Franc REPNIK, upokojenec iz Škal št. 65, star 65 let
-	Mihael BOROVNIK, kme-tovalec iz Bevč št. 39, star 76 let
-	Pavla NAVRŠNIK, gospodinja iz Plešivca št. 28, stara 62 let
-	Brigita POLENIK, upokojenka iz Šaleka 50, stara 80 let
-	Ciril SEVCNIKAR, upokojenec iz Podkraja pri Velenju 11, star 69 let
Kolajne Ve lenjčanom
V Domžalah je bilo letošnje republiško prvenstvo dvigalcev. uteži. Med več kot 40 težko-adeti so nastopili tudi Velenj-čani.
Franc Melanšek je bil najboljši tekmovalec prvenstva, saj je bil edini dvigalec, kije presegel znamko 300 kg v biatlonu (305 kg). Dosegel je dva nova državna rekorda v težki kategoriji - poleg 136 kg, sunek 173,5 kg. Kolajne sta še dobila Praznik srebrno v peresnolahki kategoriji 157,5 kg in Tone Su-šek, bronasto v srednjetežki kategoriji 242,5 kg.
IZGUBLJENO
V soboto, 1. februarja sem pri bufeju Šumi izgubia denarnico z denarjem in osebno izkaznico. Najditelja prosim, da bi oddal najdeno na ime, ki je na osebni izkaznici ali na postajo milice.
PROSIM najditelja ure Ni-vada, ki mi je drag spomin, da jo vrne proti nagradi na naslov: Marinka Mrzel, Cankarjeva 16, Šoštanj.
SOBA
Sobo, kakršnokoli, v Velenju išče izredni študent. Cenjene ponudbe pošljite na uredništvo lista pod šifro „Soba".
PRODAM
SPALNICO prodam, lahko na obroke. M. B. Tavčarjeva 22, Velenje.
KUPIM
STANOVANJSKO HIŠO, vseljivo, v Velenju ali bližnji okolici kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na nadov Jože Dolenc, Trg svobode 20, Slovenska Bistrica, tel.: 810-29.
Prizadevni pionirji.
Učenci pionirskega odreda Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja smo pridno sodelovali pri akcijah, ki smo si jih zastavili ob začetku šolskega leta. Na prvo mesto smo postavili zbiranje divjega kostanja za krmljenje divjadi. Na zbirališču ga je bilo kar precej, lovci so ga z veseljem sprejeli.
Pred novim letom smo prodajali voščilnice UNICEF. Pri prodaji sipo sodelovali vsi razredi, pokupili smo okoli 3000 voščilnic. Na tak način smo pomagali lačnim otrokom po svetu.
Z zbiranjem papirja smo želeli pomagati trpečemu Vietnamskemu ljudstvu. Zbrali smo 5 ton starega papirja, ki smo ga odpeljali s tremi kamioni - vse za sončnejši dan vietnamskih otrok.
IVICA SEVCNIKAR
REDNI KINO VELENJE
PETEK, 14. 2., ob 17.30: ameriški barvni film LETO 42. Režija: Robert Muligan. Igrajo: Jahnifer 0'Neal, Gary Greims.
SOBOTA, 15. 2., ob 17.30 in 19.30: ameriški barvni film LETO 42
NEDELJA, 16. 2., ob 17.30 in 19.30: ameriški barvni film LETO 42
TOREK, 18. 2. ob 17.30 in 19.30 HAMMERSMITH JE POBEGNIL -ameriška drama. Režija: Peter Usti-ncv. Igrajo: Richard Burton, Eliza-beth Taylor, Peter Ustinov, Beau Bridges.
SREDA, 19. 2., ob 17.30 in 19.30 francoski barvni film SKUPNA POSTELJA IN MIZA. Režija: Francois Truffaut. Igrajo: Jean Pier-re-Leaut, Claude Jade.
ČETRTEK, 20. 2., ob 17.30 in 19.30 francoski barvni film SKUPNA POSTELJA IN MIZA.
PETEK, 21. 2., ob 17.30: ameri-ško-italijanski barvni film COSA NOSTRA - kriminalka. Režija: Te-rence Young. Igrajo: Charles Bron-son, Lino Ventura, Jill Ireland.
SOBOTA, 22. 2., ob 17.30 in 19.30: ameriško-italijanski barvni film COSA NOSTRA - kriminalka.
NEDELJA, 23. 2., ob 17.30 in 19.30 ameriško-italijanski barvni film COSA NOSTRA - kriminalka.
KINO GLEDALIŠČE VELENJE
PONEDELJEK, 17. 2., ob 20. uri: ameriška drama HAMMERSMITH JE POBEGNIL. Režija: Peter Ustinov, igrajo: Richard Burton, Elizabeth Taylor, Peter Ustinov, Beau Bridges.
PONEDELJEK, 24. 2. ob 20. Uri: italjanski barvni film POKVARJENCI - kriminalka. Režija: Mauro Severino. Igrajo: Lino Capoiicchio, Marilia Branco.
KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ
SOBOTA, 15. 2„ ob 19.30 -ameriški film KLAN DUKA AN-DERSONA. Režija: Sitey Lamet. Igrajo: Dean Kannon, Martin Bal-sam.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
Amalije Grebenšek
se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Zupancu za požrtvovalnost in lajšanje bolečin na domu. Hvala tudi kolektivu RSC za venca, upokojenskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in p. duhovščini za spremstvo.
Žalujoči: hčerke Kristina, Marija, Terezija, Rozalija, Frančiška, Hermina in sinovi Franc, Jernej, Alojz z družinami
vo m uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks,	Velenje Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - fo mnenju
Vovk in Rudi Zevairt - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik	sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ C AS ne plačuje temeljni
eški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna	davek od prometa proizvodov, čnina je 80 dinaijev — Za inozemstvo 150 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr.
ilovn
na
ŽIVLJENJE IN USODA
S
X rt
Alojzija Založnik, 51-letna gospodinja, doma iz Mislinje, je že v mladih letih izgubila vid in ostala Slepa. Volja do življenja jo ni strla in tudi obupala ni. Čeprav slepa, opravlja gospodinjska dela, najraje pa kvačka, prede injslete.
Sovičeva kmetija v Mislinji je zelo daleč tam zgoraj pod Črnim vrhom na Pohorju. Iz Mislinje me je pot vodila po gozdni kamionski cesti, mimo Pirševega doma, pri Sedov-nikovi kmetiji pa sem zavil desno in se spustil strmo po kolovozni cesti, da sem naposled prišel do Sovičevih. Tu namreč stanuje Alojzija.Založnik. Njej življenje ni pustilo, da bi lahko živela zdrava in vesela, tako kot živimo drugi. Ko je dopolnila najlepša 20. leta je
NESREČE
•	Unesla ga je mokra cesta
Voznik Darko Verdev je 11. januarja vozil s tovornjakom iz Velenja proti Slovenj Gradcu. V Paki ga je v bližini železniškega nadvoza zaneslo na poledeneli cesti na levo stran cestišča. Nasproti vozeči tovornjak, z avstrij-. sko tablico, ki gaje upravljal Verner Nukirchner, je tedaj zavrl, Verdeva pa je zaneslo v prednji levi del priklopnika avstrijskega vozila. Celotna škoda znaša okoli 30.000 din..
•	Zapeljal je na levi pas
Voznik avtobusa Alojz Strožič je 31. januarja pripeljal z avtobusom po Partizanski cesti iz smeri Velenja proti Šoštanju. Približno 100 metrov pred krajevno oznako Pesja je zapazil, da je za njim vozeči osebni avtomobil s šoferjem Antonom Razgorškom zavil na levo, to je na njegovo stran cestišča. Strožič je začel zavirati in se je zaustavil skrajno desno, ob robu kolesarske steze. Voznik osebnega avtomobila se je s prednjim delom čelno zaletel v sprednji levi blatnik in v sprednjo levo stran odbijača avtobusa. Huje se je poškodoval voznik Razgor-šek.
•	Prevozil znak obveznega ustavljanja
Zagrebčan Vladko Verko-vič je 30. januarja pripeljal s svojim osebnim avtomobilom po cesti heroja Gašperja iz smeri Metleč proti Šoštanju. Pred križiščem s Koro» ško cesto ni upošteval prometnega znaka STOP in je z nezmanjšano hitrostjo vožnjo nadaljeval do križišča. Prav takrat pa je po Koroški cesti iz Šoštanja pripeljal šofer rešilnega avtomobila Bruno Žverk, ki mu je Verkovič zaprl pot.
Žverk je s prednjim levim blatnikom trčil v desna vrata Verkovičevega avtomobila, zatem pa je osebni avto udaril v prometni znak na levi strani križišča. Skupna škoda znaša 18.000 din.
#n Zaneslo ga je v parkirani avto
6. januarja je Cvetko Pavline vozil osebni avtomobil CE 582-98 iz Velenja proti Šoštanju. V Pesju je zavil proti trgovini Era in tam pustil avtomobil. Marjan Zol-nir, ki je kmalu zatem pripeljal iz Šoštanja proti Velenju, je zaradi zanašanja zadel v levo stran parkiranega avtomobila. Z alkotestom so ugotovili, da je bil Žolnir preveč vinjen, da bi mogel upravljati vozilo. Nastala škoda je ocenjena na približno 9.000din.
dobila hude bolečine v glavi. Ker pa ni mogla k zdravniku, ji je pričel pešati vid in danes je popolnoma slepa.
,,Res je bilo hudo," je začela' pripovedovati. „V tistih letih me je močno bolela glava. Kljub prigovarjanju drugih nisem šla k zdravniku, ker sem pač mislila, da ni tako hudo, kot pa je danes, ko sem popolnoma oslepela. Pred 51 leti sem se rodila kot edini otrok na Svečkovi kmetiji nad Mislinjem. Težka je bila moja mladost, pa tudi starši so bili strogi. Nikamor me niso pustili, morala sem doma trdo delati. Na kmetih pa je Ijilo tiste čase življenje težko in trdo. Včasih je bilo tudi tako, da niti za zdravnika pri hiši ni bilo denarja. Sama ne vem, kakšno bolezen sem imela takrat v glavi. Vid je začel pešati in že pred šestimi leti sem popolnoma oslepela."
— Pravite, da je bilo vaše življenje trdo in težko?
„Pa še kako. Na kmetih smo
nem delu, ki ga opravlja z ljubeznijo in veseljem, pa čeprav ne vidi. Ponosna je pokazala izdelke, ki jih je izdelala že v letošnji zimi. Lepe so njene kvačkane stvari. Zvečer, ko gredo njeni domači spat, rada posedi in ob poslušanju transi-storja (v hiši še' ni elektrike) plete nogavice ali pa vzame kolovrat in prede.
—	Kvačkanje zahteva precej truda in potrpežljivosti. Ali vam to delo ne dela preglavic?
„Niti najmanj ne. Če hočem kaj kvačkati, nekaj časa razmišljam, potem pa pričnem z delom. Barvo mi pomagajo izbirati domači, vzorec pa izberem sama. Najbolj sem vesela takrat, ko vem, da sem naredila izdelek takšen, kot sem si ga želela."
—	Ste že izdelali veliko kvačkanih namiznih prtičkov, blazin za avtomobile in podobnega?
,,Veliko, veliko. Največ delam za svoje, za sosede, pa
spravljam, grem na vrt, pa na travnik, če pa kaj dobro ne naredim, za mano popravijo drugi. Veste, brez dela, ki sem ga navajena že iz mladih let, ne vem kako bi živela."
Leta 1950. se je Alojzija Založnik poročila s Sovičevim Francem. Mož je bil gozdni delavec, v zakonu pa se jima je rodilo 6 otrok. Tudi takrat za Alojzijo ni bilo življenje lahko. Ko je mož odhajal na delo v pohorske gozdove, je morala poleg gospodinjstva delati še v hlevu. Lansko leto je mož umrl. Zdaj je na Sovičevi kmetiji ostala še s sinovoma Mirkom in Marjanom.
„Sin Mirko, ki je dopolnil 17 let, mi je sedaj doma v veliko pomoč. Še vedno redimo 9 glav živine, potem pa tako veste, da dela nikoli ne zmanjka. Moramo se truditi, da kaj pridelamo še doma, kajti 106 starih tisočakov pokojnine, ki jo prejemam po možu, ne zadošča za najnujnejše potrebe. Ne vem,
včasih sejali lan in iz njega doma delali obleke. V trgovini smo kupovali le najnujnejše stvari. V zimskih mesecih smo ob večerih sedli za toplo krušno peč, predli, pletli nogavice, jopice, pa tudi volnena krila ter kvačkali. Že v mladih letih sem vzljubila to delo in danes, ko sem slepa, si krajšam čas ob kolovratu, pri pletenju in kvačkanju."
Alojzija Založnik je pripovedovala o svojem vsakodnev-
PROFIL
tudi ža druge. Če nimam kaj kvačkati, potem vzamem kolovrat in preden. Veliko tudi pletem, saj tu pri nas na Pohorju ljudje še nosijo oblačila iz domače volne, kot so nogavice, jopice, ženske pa tudi krila. Zlasti po domačih volnenih nogavicah zelo radi segajo gozdni delavci."
— Ali poleg tega dela opravljate še kaj?
..Opravljam tudi gospodinjska dela. Kuham in tudi po-
kako bo potem, če bi si sin Mirko našel delo v dolini ..."
Takšno je torej življenje matere Alojzije Založnik, ki že v mladih letih ni'okus"ila veselega življenja. Sama pravi, da bi ji poleg zdravja bil največji življenjski zaklad to, če bi lahko kdaj videla sonce in ločila dan od noči.
Pa vendar, dokler so ob njej njeni otroci, je vsem življenje v tem strmem svetu Pohorja lepo.
F. JURAČ
Čari prvega materinstva
Prikupna črnolaska je previdno potiskala pred seboj '..imenitno kočijo" z drobcenim bitjem, še ne dva meseca staro Urško. Zaustavila sem jo blizu njenega doma na Tomšičevi cesti, odkoder sta se bili z Urško odpravili po vsakdanjih nakupih in obenem na kratek sprehod.
Lidija Hudarin, doma iz Velenja, je ena izmed tistih, danes ne več tako redkih mamic, ki si je svojo Urško močno želela in skupaj z možem Adijem komaj uča-kala njeno prvo vekanje. Mamica Lidija pravi, da med pričakovanjem Urške ni imela kakšnih večjih težav. Nekoliko nevšečnosti je bilo pri rojevanju male Urške in so ji morali malo resneje pomagati strici v belih haljah. Vse težave pa je mamica v hipu pozabila, ko je ugledala svojo lepo razvito, zdravo in kajpak najlepšo deklico med dojenčki. _ Zaskrbljenemu očku so tudi kmalu sporočili o srečnem izidu Urški-nega prihoda. Vesela novica ga. je toliko vznemirila, da je pozabil, vprašati o počutju obeh.
Urška je doslej že enkrat zamenjala pričesko, njeni laski pa so iz dneva v dan bujnejši in to je že nekaj, kar mamico posebej zanima, ker
lahko tako na svoji punčki preizkuša frizerske umetelnosti. Poleg tega ima mamica z Urško še mnogo drugega dela, med drugim zlaga tudi pesmice samo zanjo.
Lidija živi z mlado dru-žinico pri svojih starših in vsi skupaj že sedaj tekmujejo za
LIDIJA HUDARIN
Urškino naklonjenost, tako da se izmenjujejo pri njeni posteljici in čakajo, kdaj se bo zbudila. Potem si jo podajajo iz naročja v naročje in Urška nuna prav nič proti temu.
Malo Urško že pritegujejo žive barve v stanovanju in kadar je sita in urejena, zadovoljno zapre de kot majhen mucek. Mamica pri-
poveduje, da je Urška najbolj zadovoljna, kadar ni povita, pa tudi najbolj živahna je tedaj. Zaveda se, da je mož zavoljo Urške nekoliko prikrajšan, vendar ji zaenkrat tega še ni očital. Ko se bo mlada mamica dokopala do potrebnih izkušenj, kako zadovoljiti oba, pa bo skušala zamujeno nadoknaditi.
Lidija meni, da je materinstvo tolikšna sreča, ki je ni mogoče z besedami izpovedati. Spominja se tudi, kako precej časa po rojstvu ni iri ni mogla doumeti, da je zTares mamica temu drobnemu bitju. O podobnih občutkih so ji pripovedovale tudi druge mlade mamice, zato se ji zdaj ne zdi nič več nenavadno, kar je občutila sama ob tej življenjski spremembi
Izredno zadovoljna je z novo zakonsko odločitvijo, ki ji omogoča, da bo s svojo Urško doživela vsa velika presenečenja v prvih mesecih življenja. Urška zahteva mamico Lidijo čisto zase, vse njeno početje se začne in neha pri njej. Oba z očkom sta se zaenkrat odpovedala nočnemu pohajkovanju. Tisto malo časa, ki jima ga ostane potem, ko nahranita in oskrbita deklico, se lahko posvetita drug drugemu. Vsemu temu pa niti ne pravita odrekanje, temveč iskreno čutita, da je šele Urška osmislila njuno sožitje.
M. E.
NAŠ ZNANEC • NAŠ ZNANEC
Zavila sem v velenjski klub upokojencev z namenom, da poizvem, kako preživljajo upokojenci dneve brez službe. Za prvo mizo blizu vrat je sedelo četvero starejših ljudi in prav tem sem zaupala svojo namero. Možak, ki sem ga najprej ogovorila, je pokazal na svojega desnega soseda: „Ne da ne bi hotel govoriti o svojem življenju, vendar bi vam naš Dušan imel marsikatero pravo povedati."
Med pogovorom s Tonetom ' Lemplom-Dušanom sem svojo prvotno zamisel o
Po osvoboditvi je Du šestnajst let rudaril v veli skem premogovniku, pot pa se je moral invalidi upokojiti, ker je resno zbt na pljučih in ta nadloga vedno bolj tlači. Zrahlj zdravje mu tudi ne do ljuje, da bi se vključil v dobna dogajanja. Vedno p gosteje se mora zateči zdravje v bolnišnico.
• Že štiri leta živi popol ma sam v petem nadstro novejšega bloka. Štev stopnice vedno težje prei guje, ker ga noge že sls
Tone Lempl-Dušan
bežnih pogovorih z upokojenci opustila in sem raje temeljiteje prisluhnila njemu, ko je razpredal svojo življenjsko zgodbo.
Tone Lempl-Dušan se je rodil 1915.-leta v Velenju. Mladost je preživel na kmetiji svojih staršev na Kono-vem, kjer je moral že kot deček poprijeti za vsakršno delo.
Vojno vihro je Tone dočakal v kraljevi vojski, nato pa je še štirinajst mesecev preživel v nemškem ujetni-štvu. Iz ujetništva so ga strpali v nemško vojsko, od koder je že čez štirinajst dni pobegnil čez tirolske planine do Celovca in naprej do Dravograda. V Mislinjski dolini je brez obotavljanja poiskal zvezo s partizani in že se je znašel med organizatorji osvobodilnega odpora v Šaleški dolini. V jeseni leta 1943 je skupaj z dr."Francem Povhom-Izakom organiziral osnovne organizacije OF v Šentilju, v Ponikvi in v Šentandražu. Bil je tudi med ustanovitelji leteče čete, ki je delovala v Šaleški, Mislinjski in Gornjesavinjski dolini. Po prihodu XIV. divizije na Štajersko se je leteča četa združila s tretjim bataljonom vojske državne varnosti, v katerem se je Tone, po partizansko Dušan, boril do osvoboditve.
Tone je svojo življenjsko zgodbo izpovedal, kot bi jo narekoval tipkarici, a v pripovedovanju sem začutila, da je bil zares predan borec in da še vedno tako čuti. Omenil je, da najbolj obžaluje, ker v življenju ni mogel uresničiti svoje najbolj goreče želje, izšolati se na vojaški akademiji.
ubogajo. Tolaži se s tem, bo kmalu učakal primera še stanovanje v domu kojencev.
Kadar se počuti bolje, še vedno rad mahne pešj kolesom k znancem v bli Velenja. Za zabavo in kra čas se tudi loti izdelovi
Tone Lempl-Dušan
najrazličnejšega orodja lesa.
Grenko je pripomnil, pogreša več pozornosti n dih, ker meni, da bi se te manj utapljal v malodušji predvsem manj razmišlja človekovi minljivosti. ! čen bi bil, ko bi mogel enkrat podoživeti tako p0 no in iskreno tovarištvo kakršno se spominja iz j nih let. Obžaluje, da na prevelika blaginja že pn razčlovečila in odtujila! gega drugemu.
Najbolj pa bi Dušan treboval več zdravja, mu zaželimo, da bi si ga zdravljenju v Topolšici či bolj okrepil.	M.
BODICA ZA NA ZADNJO STRAN
■#########/####jr//##/##/#/##////##/##fJ
I
Butalci so imeli svojo stražo. Mi imamo občinsko. 1 Butalski stražarji so imeli kapo, sabljo, obleko, čevlji Občinski imajo tudi kapo, čevlje, obleko ... Pa še neka imajo več od butalskih! Imajo škatlico za pogovarjanjeu daljavo.
Zadnjič sta se dva stražarja, ne v Butalah, takole po govaijala po tej čudežni škatlici: „Halo, me slišiš? Sprejem." „Kje pa si? Sprejem." „Jaz sem „tele", pa ti? Sprejem." „Jaz pa sem tukaj. Sprejem." „Kje si, kaj delaš? Sprejem." „Stražim. Pa ti? Sprejem." ,,Halo, „tde" sem, sprejem." „Halo, tudi jaz sem „tele". Sprejem."