Poštnina plačana v gotovini
Leto IS., št. 48. („JUTRO" xix., st. z76a) Ljubljana, ponedeljek 18. novembra 1938_Cena 2 Din
Upravništvo Ljubljana, Knafljeva S
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126
Inseratn: oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova ul. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
-	Telefon št 190. Podružnira Jesenice: Pri kolodvoru
št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-
jartnerja
Ponedeljska Izdaja
»življenje in svet44
Uredništvo:
Ljubljana Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124. 3125 Ul 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
JA PRED SPLOŠNO STAVKO
Finančni minister Paul Reynaud o finančnih in socialnih odredbah za nravnovešenje narodnega gospodarstva in povečanje proizvodnje
Pariz, 27. nov. br. Finančni minister Paul Renauld je snoči govoril po radiu o vladnih finančnih in socialnih odredbah. Med drugim jc izjavil:
Delavcem govore, -da zadnji odloki uničujejo vse. kar je bilo doslej pridobljenega na socialnem področju. Pravijo tudi, da ti odloki obremenjujejo !e revne sloje, dočim se bogatejšim še dalje nud; prilika izkoriščanja. Ali je vse to res? O socialnih zakonih, o 40urnem delu na teden, o kolektivnih pogodbah ter plačanih dopustih poudarjam. da so ti zakoni ostali nedotaknjeni in bedo ostali tudi v bodoče. Iz njih nočemo črtati niti ene črke niti vejice. Izdali smo odloke le. da bi se mogli zakoni čim bolje izvajati. Ali smo res storili kaj takega, da hi prizadeli delavca ali pa zadovoljili samo delodajalce? Niti eno niti drugo ni res. Naš cilj je bil. da bi delali le stroji dalje časa
da bi se ustvarilo bogastvo in blagostanje vseh.
Zmanjšanje delovnega časa ostaja ideal vlade, toda danes, ko mora Francija po osemletni krizi delati za svojo obnovo, se pojavlja vprašanje, ali je to mogoče, ko se mora Francija truditi, da se oboroži? Ali ,-e ne pojavlja tu vprašanje obstoja vsega naroda in ne samo delavskega razreda? Kdor bo proti vsemu temu delal, ga opo zarjam, da se bo strašno kesal ker bo takoj pozvan k miru in redu. Prav tako ni bilo nikdar postavljeno na dnevni red vprašanje. da sc omejijo plačani delavski dopusti. Tudi to se nikdar ne bo spremenilo Vse je treba izvajati zakonito in disciplinirano ter z željo, da se naša proizvodnja poveča. Nobenega socialnega razreda ni. ki bi imel samo pravice, dolžnosti pa ne.
O davčnih vprašanjih jc Reynaud dejal, da je podal obširna poročila že pred fi-r.ančnim odborom parlamenta, ter je zavrnil očitke, da je hote! prizadeti siromašne v korist bogatašev. Javno mnenje je bilo varano in jc netočnim trditvam nasedel tudi tisk, ki je poročal, da se bo ogromno zvišala pridobnina. Takšne vesti so smešne. Smešno je misliti, da bi delavci hujskali k temu, kar je njim v škodo Po kolektivnih določbah znaša davek na življenjske potrebščine za vsakega človeka po 25 centi-mov na dan. če pa bodo delavci v sredo stavkali, bodo s samim tem delovnim dnem. ko ne bodo delali, izgubili toliko, kolikor jim znese na leto novi davek.
Paul Reynaud je nato razložil, kaj je ukrenil, da se preprečijo zlorabe v finančnih ustanovah. Dal je najstrožja navodila, da se to prepreči in kaznuje. Onim. ki govore, tla veliki kapitalisti niso dovolj obdavčeni,
kakor tudi, da so svoj kapital vložili v tovarne za stroje in strupene pline, je odgovoril, da je z novimi davčnimi ukrepi določen za kapitaliste in njihova združenja davek 75% na pndobnino.
Reynaud je izjavil, da ni hotel povečati dobička kapitala, pač pa je nasprotno ta dobiček še zmanjšal, ker stremi njegova finančna politika za tem, da se splošno zmanjša obrestna mera. Opozoril je na korake, da se preprečijo preveliki dobički. Obrestna mera vseh obveznic je zmanjšana. Važni sta dve stvari, med njimi dobiček kapitala, ki ničesar ne riskira. Ta dobiček mora biti čim nižji, če pa kdo kaj riskira, kupi nove stroje in najame nove delavce, zasluži, da ima koristi, ker se istočasno ni mogoče boriti proti brezposelnosti in proti dobičkarstvu.
Zatem je Paul Reynaud prešel na zadnji očitek, namreč na vprašanje, ali je mogoče, da se uvedejo veliki novi davki z namenom, da se reši državni denar, ker bi se s tem povišala cena življenjskih potrebščin. Če ne bi bil naložil novih davkov in če ne bi uvedel varčevanja z državnim denarjem, bi moral prihodnje leto, kakor tudi letos izdati v promet papirnati denar, da bi plačal državne izdatke. Znano je, da je bil od junija 1936 do junija 1937 davek zmanjšan, da pa je država po Francoski bankj morala dati v promet miljarde papirnatega denarja za zadovoljitev državnih potreb. Posledica je bila, da so se cene blaga na drobno dvignile za 28%. Drugo dejstvo je da so bile letos od aprila do septembra plačane tri milijarde frankov novih davkov, ker pa ni bilo novega denarja so se cene blaga na drobno dvignile samo za 2%. Ni torej davek, kar povzroča draginjo, pač pa inflacija.
Svoj govor je Paul Reynaud končal takole: O tehničnem načrtu smo prepričani, da bo uspel. Ta uspeh bomo dosegli brez vsakih žrtev. Ta uspeh si želimo, ne želimo pa, da bi Francijo razdelili v dva tabora. da postaja za nekatere idejni nasprotnik, za druge pa dvomljiv zaveznik. Ne smatram, da zaslužijo zakoni francoske republike manje upoštevanje kakor pa zakoni kakega Mussolinija. Hitlerja ali Stalina. Biti slab bi pomenilo biti izdajalec in sicer prav nasproti tistim, ki nam svetujejo popuščanje.
To so glavne misli današnje vlade. Inozemstvo gleda na nas. Kadar je Francija v nevarnosti, osebni interesi ne smejo biti prvi. Nihče v Franciji ne more imeti toliko pravic, da bi nas»protovale narodu. Kljub vsem težavam in oviram hočemo državo rešiti. Zato nam je potrebna podpora vseh, tudi tistih, ki so prej, dokler niso bili točno in jasno poučeni, vstali proti
O BO
z Anglijo In Ameriko
Sporazum med Francijo in Anglifo se bo razširil na vsa področja istovetnih interesov
Pariz. 27. nov. a. Zunanji minister Bonnet je po radiu govoril o nedavnem obisku Chamberlaina in FIalifaxa v Parizu. Med drugim jc izjavil:
Ta obisk jc bila manifestacija francosko-flngleškega sporazuma, ki se jc pokazal tako nujno potreben v zadnjem letu in ki je postal še jačji, kakor je bil kdajkoli prej. Potrudili se bomo. da ga še bolj okrepimo ter odstranimo v 1: v rop i in po vsem svetu nevarnost vojne. V prisrčnih razgovorih z angleškimi -državniki so bile določene nove možnosti za sodelovanje, ki sc bodo uresniči !c z uspehom v vseh delih sveta, kjer so angleški in francoski interesi istovetni. Francosko-anglcški sporazum ne ograža nikogar. Dokaz za to je francosko-nemška ■deklaracija, do katere bo v kratkem prišlo.
Bonnet je nadalje izrazil prepričanje, da Zedinjene države ne bodo ostale indiferent-
ne v vprašanju evropskega miru. Pozdravljamo vse. je dejal, ki so na drugi strani Atlantskega oceana in ki nudijo pomoč pri prizadevanjih za obnovo in napredek sveta. Izredno smo zadovoljni z nedavnim angle-ško-ameriškim trgovinskim dogovorom. Dve veliki demokratski državi anglosaškega sveta sta s tem svojim sporazumom postavili podlago za gospodarsko reorganizacijo sveta, k čemer bo pripomogla tudi Francija. Pred nami so resna vprašanja človekoljubja. med njimi vprašanje beguncev, za katerega se je Roosevelt posebno zavzel in za čigar rešitev je že dal svojo pobudo. Prišlo je do konference v Evnanu. Čeprav je Francija že sprejela nad 20.000 beguncev, bo vendar ponovno odgovorila na Roosevel-tov poziv ter skušala z zainteresiranimi vladami najti način, da se to vprašanje kon-1 kretno reši.
¥ razmeria
sko In Rusijo
Vzpostavitev rednih diplomatskih odnošajev in povečanje trgovinskih stikov
Varšava, 27. novembra, a. Včeraj je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
V razgovorih zadnjih dni med ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim in poljskim veleposlanikom v Moskvi Zi-bovvs.kim so bila ugotovljena naslednja dejstva:
1.	Vse obstoječe poljske-sovjetske konvencije, vštevši tud: pogodbo o nenapada-nju od 25. julija 1932. ostanejo v polni veljavi kot podlaga odnošajev med Poljsko in Sovjetsko unijo. Pogodba o nenapadanju ki je bila sklenjena za pet let ter 5. maja 1934 podaljšana do 31. decembra 1945, predstavlja dovolj široko jamstvo za miroljubne odnošaje med obema državama.
2.	Poljska in sovjetska vla^a sta pripravljeni povečati medsebojni trgovinski promet.
3.	Obe vladi se strinjati, da je treba pozitivno rešit' celo vrsto tekočih vprašanj, posebno likvidacije obmejnih spopa-
dov, kakor narekujejo dogovorjeni odnošaji.
Varšava, 27. nov. AA. Razširili so se glasovi, da je sovjetska vlada po razgovorih med Litvinom in poljskim veleposlanikom v Moskvi sklenila, v kratkem imenovati novega veleposlanika v Varšavi. Prav tako mislijo tudi na možnost sklenitve tiskovnega sporazuma in nove trgovinske pogodbe med Rusijo in Poljsko.
Sestanek poslanika Wilsena z Rooseveltom
New York, 27 nov. Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo jutrišnji konferenci z veleposlanikom NVilsonom. ki je prispel iz Berlina, prisostvoval tudi ameriški velepo-l slanik v Rimu, Philipps. Na ta način bo razprava o židovskih beguncih iz Nemčije razširjena tudi na vprašanje Židov v Italiji.
nam. Te podpore, ki jo zahtevamo, nima nihče pravice odbijati, ker bi v tem odrekel pomoč Franciji sami.
Vse železnice rekvirirane
Pariz, 27. nov. br. Francoska vlada je izdala danes odlok, po katerem se rekvi-rira.jo vse železnice v Franciji. Ta odredba je v zvezi s splošno stavko, ki je napovedana za sredo. Železnicarske strokovne organizacije so sklenile, da bodo v sredo ustavile promet cd 4. zjutraj do 19. zvečer, železničarji pa bodo prišli v službo. da bodo vzdrževali red in varnost.
Tvornice, ki so jih delavci zasedli, so bile že vse izpraznjene, pri čemer ni prišlo nikjer do kakšnih resnejših incidentov.
Poziv ministra za delo
Pariz, 27. nov. br. Minister za delo de Monzie je imel nocoj po radiu v imenu vlade govor na železničarje, ki so sklenili, da v sredo stavkajo. Minister je obrazložil finančni položaj železnic in ukrepe vlade, ki so jo prisilili zaradi njihovega primanjkljaja k varčevanju. Izjavil je. da ne bo nihče izmed železničarjev odpuščen iz službe pač pa je potrebno, da se 25% celotnega železniškega osebja premesti v dru ga podjetja in tako zmanjša primanjkljaj železniških uprav. Končno je pozval železničarje naj se pri napovedani stavki ne pregreše proti zakonskim predpisom.
Občbski nameščenci ne bodo stavkali
Pariz, 27. nov. br. Zveza občinskih na-stavljencev je sporočila vladi, da ne bo sodelovala pri splošni stavki in da bodo v sredo 30. t. m. vsi občinski nameščenci delali normalno. Tudi zveza malih trgovcev je sklenila, da bodo imeli njeni člani v sredo svoje prodajalne odprte.
Protestni shodi delavstva
Pariz, 27. nov. br. Snoči so priredile delavske organizacije po vsej Franciji protestna zborovanja proti vladnim finančnim odredbam, vendar pa ni bilo nobenih resnejših incidentov. Kronsko sodišče ie obsodilo več delavcev, ki so jih aretirali pri zasedbi Rcnaultovih avtomobilskih tvornic. Več jih je bilo obsojenih na 15 dni zapora in globo 300 frankov, eden izmed njih pa na tri mesece zapora. Poslednji je bil prostovoljce v španski republikanski vojni ter sploh ni bil nastavljen v Rcnaultovih tvor-nicah. Neki drugi aretiranec je bil obsojen na šest mesecev zapora zaradi napada na policijskega stražnika.
Kralj Karol na Dunaju
Dunaj, 27. nov. br. Kralj Karol je prispel popoldne s prestolonaslednikom Mihaelom iz Leipziga na Dunaj ter je po kratkem odmoru nadaljeval pot v Bukarešto.
Pirow v Rimu
Rim, 27. nov. a. Listi pozdravljajo prihod južnoafriškega vojnega ministra Pi-rovva. ki je prispel v Rim danes ob 22.50 . iz Berlina, ter izražajo željo, da bi se i zboljšali trgovinski odnošaji med Južno j Afriko in Italijo, o čemer bodo v Rimu govorili. Pirovva bo sprejel najprej Mussolini, nato pa zunanji minister Ciano.
Pirovv bo obvestil Mussolinija tudi o razgovorih, ki jih je imel s Hitlerjem pred- | vsem o kolonijskem vprašanju. Iz Rima bo odpotoval jutri zvečer.
S španskih bojišč
Barcelona, 27. nov. br. Z levantske fronte poročajo, da so Frar.cove čete, katerih postojanke so bile zaradi napadov republikancev od 7. do 9. novembra močno omajane, skušale prodreti v odseku pri Nullesu. Nekaterim oddelkom se je posrečilo prodreti do republikanske črte, vendar pa so bili nacionalisti popolnoma odbiti ter so imeli velike izgube. V odseku pri Albarracinu so Francova letala bombardirala Torrebaho zapadno od Te-ruela, pri čemer je bilo 20 ljudi ubitih, 17 pa ranjenih.
Včeraj so tri Francova letala, ki so prispela iz Mallorce, bombardirala barcelonsko luko ter več krajev ob katalonski obali. V Palamosu je pogorelo 18 hiš, 6 ljudi je bilo ubitih, 20 pa ranjenih.
Burgos, 27. nov. br. Francova letala so bombardirala veliko skladišče bencina v Tarragoni, ki se je vnelo. Bombardirala so tudi že'ezniško postajo v Tarragoni ter pristanišče Barcelono. Republikanska poročila potrjujejo, da so ti napadi uspeli.
Predlog za fnzijo
angleških laburistov
London, 27 nov. a. Neodvisna delavska stranka je predlagala delavski stranki volilno in parlamentarno sodelovanje z namenom, da se vrže sedanja vlada in zamenja z vlado delavske stranke.
žrtev snežnih viharjev
Nevv York, 27. nov. d. V hudih sneženih viharjih, ki so divjali zadnje dni v mnogih pokrajinah Zedinjenih držav, je po dosedanjih ugotovitvah izgubilo življenje 92 ljudi.
škodo, ki so jo povzročili snežni viharji v vzhodnih pokrajinah Zedinjenih držav, cenijo na mnoge milijone dolarjev.
Govor predsednika vlade
Bjelina, 27. nov. AA. Danes je bilo v Bjelini veliko zborovanje JRZ, katerega f=o se udeležili ljudje iz Semberije, Mačve in Podrinje. že na vse zgodaj zjutraj je prišlo od vseh strani nešteto ljudstva z zastavami in godbami. Prišli so zastopniki najrazličnejših organizacij in JRZ iz 17 pokrajin.
Ob 10.40 se je pripeljal v Bjelino z avtomobilom predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, s katerim to prispeli finančni minister dr. Dušan Letica, ravnatelj Vremena Dragan Stojadinovič, šefa kabinetov Protič in Markovič ter nad 100 poslanskih kandidatov. Navzočni so bili pri sprejemu visokih gostov poleg drugih prometni minisier dr. Mehmed Spaho, minister brez listnice Džafer l^ulenovič, vršilec dolžnosti bana g. Krečkovič in mnogo poslancev. Dr. Stojadinovič se je s svojim spremstvom odpeljal takoj na glavni trg, kjer je bila že zbrana ogromna množica ljudstva z godbami in zastavami.
Ob 1130 je otvoiil zborovanje minister dr. Mehmed Spaho z govorom, v katerem je poudaril velik pomen velikega današnjega zborovanja. Dal je nato besedo takoj ministrskemu predsedniku dr. Stoja-dinoviču, ki je izvajal sledeče:
Dragi bratje! Pred 14 leti je stopil Ni-kola Pašič (vzkliki: Slava mu!) že kot star mož z balkona te občinske zgradbe in vas v važnem trenutku naše zgodovine pozval, da poveste svoje mnenje o programu državne konsolidacije in državne obrambe. (Dolgotrajno vzklikanje Slava mu!) >/Ko je ves naš narode, je dejal tedaj Pašič, »mogel tedaj vstati proti poskusu Avstrije, da bi ustanovila to državo, morete tudi vi, dati svoj glas za to državo.« (Odobravanje in vzkliki živel!) Isto morem ponoviti tudi jaz danes s tega istega kraja, kot čuvar politične oporoke neumiiega Nikole Pašiča. (živel naslednik!) Toda tokrat merom storiti to še z večjo pravico, ker prihajam med vas ne samo kot Sib in v imenu Srbov, pač pa prihajam skupno tudi a legitimnim predstavnikom bosansko-hercegovskih Muslimanov, svojim odličnim prijateljem in tovarišem dr. Mehmedom Spahom. (živel dr. Stojadinovič! živel dr. Spaho! živela JRZ). Sloga pravoslavnih in muslimanov, za katero se je vedno zavzemal pokojni Nikola Pašič in na katero je računal v interesu vseh delov našega naroda in vse Jugoslavije, nudi v tej zgodovinski pokrajini divno sliko duhovnega edinstva vseh krajev Bosne in Hercegovine. (Odobravanje). Ta naloga je preživela tuje uprave, katere interesi niso bili istovetni z interesi našega naroda. Tudi mi želimo to veliko zapuščino ohraniti naprej, še žive v tem kraju spomini na svete primere bratskega razumevanja v najtežjih dneh na Mehmed-kapetana Sidajiča iz Zvorni-ka, Sulejman-bega Alajbegoviča, za katerega mizo je sedel Vuk Karadžič kot otrok in delal poslovne zapiske, in na številne druge ugledne muslimane, katerih človekoljubja se pravoslavni še spominjajo. Kulinj kapetan je bil knezu Ivu pobratim. (Vzkliki: Slava jim!). Ta prostrana in lepa zemlja, je bila tudi pozori-šče velikih bojev našega naroda, v bližini samostana kralja Miljutina je imel stari Novak v pečini nedostopnih skal svoje hajduško bivališče. Sem beri ja je dala Karagjorgju borce in vojvode, še so poznajo po višinah sledovi prvega in drugega upora. Na tej ravnini, na teh vrtovih in na teh igriščih so se odigravale borbe za osvobojenje Srbije in zedinjenje Jugoslavije (živela Jugoslavija!). In od tedaj pa do današnjega dne ni bilo nacionalnega gibanja, pri katerem ta domoljubni kraj ne bi sodeloval. Stopili ste na plan za narodne pravice za časa okupacije v balkanskih vojnah. Berili ste se kot prostovoljci na strani Srbije. Za časa svetovne vojne ®te šli med četnike. One, ki so ostali doma, pa so metali v temnice in jih ubijali. (Vsi zborovalci so vzklikali: živeli prostovoljci!). Ta zemlja je zemlja junakov, je pa tudi domovina narodnih pesnikov, ki so spetali vence slave tem narodnim herojem. Ta kraj je bil zibelka naše duhovne emancipacije, ki je obenem z upori prišla do izraza v govorjeni in pisani besedi. Na njej sta se redila Filip Višnič in Vuk Karadžič (Slava jima!). To je zemlja, kjer bije srce našega ljudstva, kjer govore največ srbsko. (Odobravanje in vzkliki: živel dr. Stojadinovič! živel dr. Spaho!).
Dragi bratje! In v mučnem trenutku svojega življenja, je prišel k vam stari Pašič, ker je bila narodna zavest pri vas vedno živa. Evo, to je tudi tisto, zaradi česar prihajam jaz danes pred vas. (živel dr. Stojadinovič! živela JRZ! živel voditelji!). Prihajam, da vas pozovem, da 11. decembra oddaste svoj glas za politiko sedanje vlade in za državotvorni program. (Hočemo! Hočemo!), ki ga izvajam že nad 3 leta, da glasujete za slogo, za enakopravnost, za delo, za mir in red ter za bodočnost Jugoslavije. (Navdušeni vzkliki: Hočemo! Vsi smo za vas!) Tej politiki se mora Jugoslavija zahvaliti, da bo v treh dneh proslavila že 20. rojstni dan v blagostanju in napredku. Na njenih mejah je mir, vse njene sile pa so posvečene velikemu delu narodne obnove, (živel dr. Stojadinovič!) Kaj smo delali in kaj storili v teh treh in pol letih, odkar smo prišli na oblast, tega ne bom našteval, smemo pa reči: storili smo več kot vsi drugi, skupaj pred nami. (Ponoven vihar navdušenja: živel dr. Stojadinovič! živel dr. Spaho! živela kr. vlada!). Pustimo ob strani vsa vprašanja, politična, gospodarska in socialna Poglejmo samo na nekaj, poglejmo na to slogo pravoslavnih in muslimanov. pa bomo lahko uvideli, kolikega narodnega pomena za vso Jugcslavijo je samo to edino dejstvo. (Navdušeni vzkliki: živela bratska sloga!),
Z ustanovitvijo stranke JRZ (živela JRZ) smo oživili staro tradicijo sodelovanja, ki se je v preteklosti manifestiralo v skupnih bejih proti okupaciji Bo=ne in Hercegovine, v skupnih uporih proti vsem krivicam in nasilju dunajskega cesarja. (Ploskanje in odobravanje). Ko bi prve dni po zedinjenju pokojnemu Paši-ču govorili o hrvaškem vprašanju bi v intimnem razgovoru gotovo dejal: Pred hrvaškim obstoji za nas bosansko vprašanje (Odobravanje!). S ponosom moremo danes reči, da bosanskega vprašanja ni več. (Ponovno odobravanje in vzkliki: živela sloga!). Ostalo pa je hrvašitovprašanja Nihče ne bi bil morda bolj srečen, kot jaz, ko bi se tudi zanj našla neka rešitev. Mi to rešitev želimo, ne želimo pa kakršnekoli rešitve. Mi nočemo rešitve kakršno nam predlaga dr. Maček. (Vzkliki: Dol! Nočemo!) So meje. ki jih ne smemo prekoračiti, razen če nimamo morda namena upropasliti to dižavo, ki smo jo s težkimi boji in kivjo ustvarili. Vzkliki: En kralj, en narod, ena dižava. to je naš program. (Ponoven vihar navdušenja). V teh mejah so možna pogajanja, izven njih bo čakal dr. Maček v opoziciji .še ostalih 99. let, lu jih je napovedal. Da bi povedal število glasov za svojo listo, je Maček zbral čudno vojsko. vVojsku kupi .<=a sve četiii strane«, kakor pravi narodna pesem. Tu vam je maršal demokracije, či. ka Ljuba, tu vam je zemljoradnik Pižon, tu vam je tovariš živko, tu diktator Peter in fuhrer Jevtič. (Dol z njimi!) Nočem vam govoriti o tem, kakšno zvezo je imel Ljuba Davidovič z demokracijo v onem trenutku, ko si je bil zgradil »trdno mesto« s pokojnim Veljo Vukiče-vičem. Nečem vam govoriti niti o tem, kakšno zvezo ima v splošnem Joca Jova-novič s kmetijstvom. (Smeh). Ne govorim vam tudi ne o velikem bogatašu in beograjskem hišnem posestniku živku Topaloviču. Kakšne zveze ima z delavskimi sirotami, ki jim je meja vlada dala dela in zaslužka, minimalne mezde in socialno zavarovanje, (živel dr. Stojadinovič, živela kr. vlada!). Ne morem pa vam izraziti svojega začudenja, ko vidim, da je ar. Maček vzel na svojo listo Petra Živ-koviča Bogoljuba Jevtiča in Veljo Pcpo-viča! (Dol z njim!). Dr. Spaho je pred nekaj dnevi zelo lepo postavil vprašanj« dr. Mačku: Mar s temi ljudmi hoče rešiti hrvatsko vprašanje? Dr. Maček na to še ni ničesar odgovoril. Nas se tudi nič ne tiče, dr. Maček naj kar odgovori in po. jasni to svojim hrvaškim voUlcem. Iz raznih hrvaških krajev se tudi že sliši, da. organizirajo to navdušenje za Mačka po vaseh teroristične tolpe. (Dol z njimi!). Ali je to njihova svoboda?
Tako imate za prihodnje volitve, brat. je, na eni strani našo listo s programom, in z ljudskimi voditelji, ki jih poznate že leta in leta, na drugi strani pa je nekaka mozaik-Hsta .sesta/vljena iz rasnih skupin brez skupnega programa ki prav nič, ne ve, kaj hoče in kam gre in ki v vsakem primeru predstavlja nevarnost za bodočnost te države. Vse te skupine namreč žele samo rušiti, ne pa ustvarjati. Ta dr. Mačkova lista že zaradi same svoje sestave pomeni propast za vse one, ki so n/* njej. (Doli z rušilci! živel dr. Stojadino vič!). Zato mislim bratje, da vam ne bo težko odločiti se 11. decembra na kateio stran boste šli. Zahvaljujem, se vam, da ste v tako velikem številu prišli na toi zborovanje. Ta kraj bojevnikov, piosto. voljcev in junakov zasluži, da mu kr. vlada posveti posebno pozornost, že ko sem danes prišel sem, sem v glavnem videl vse potrebe tega kraja. Imeti morate boljše ceste, no: malnotirno železnico in še nekaj mostov preko Drine in Save. To je že v našem programu ?n bo tudi izpeljano. (Dolgotrajno vzklikanje in odobravanje!). To je že peti teden, odkar prirejamo naša zborovanja pod milim nebom, in vedno smo imeli lepo vreme in sončne dni. Kadar je naše zborovanje, vendar mara biti lepo vreme. (Smeh). To je najboljši dokaj, da je sreča na naši strani. Zato je tudi zmaga gotova, živeli.
60.000 glava množica je navdušeno pozdravila govor ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Z vseh strani so se slišali vzkliki: živel dr. Stojadinovič! živel dr. Spaho! živela JRZ! živel naš voditelj! Živel srečni človek!
Za dr. Stojadinovičem. je spet spregovoril minister Mehmed Spaho, ter se zahvalil ministrskemu predsedniku za udeležbo in krasen govor. Zborovanje je bilo nato zaključeno.
Papež zopet sprejema
Rim, 27. nov. a. Papež Pij XI. jc sprejel danes v avdijenci nekatere odlične osebnosti, med njimi kardinala državnega tajnika Pacellija in skupino madžarskih romarjev.
Volitve v slovaški deželni zbor
Bratislava, 27. nov. d. Volitve v slovaški deželni zbor so razpisane za 18. december.
Razpust organizacije za osvobojenje Vilna
Varšava, 27. nov. br. Litovska vlada je včeraj razpustila združenje za osvobojenje Vilna Svoj sklep utemeljuje s tem, da se bodo po normalizaciji diplomatskih odnošajev med Litvo in Poljsko reševali vsi spori po diplomatski poti. V poljskih krogih je izzval ta ukrep litovske vlade veliko zadovoljstvo.
Vremenska napoved
Zemunska: Po večini oblačno z dežjem, posebno v zahodnih krajih, še močna ko-šava v Podunaviu. 92
PREMIERA! LUISE Krasni film o zgodbi dveb src v senci velemesta
KINO MATICA 21-24
RAINER in SPENCER TRACY! PREMIERA! ■
METROPOLA
Danes ob 16., 19. In 21. tiri |
Glavni vzroki neuspehov v srednjih šolah
O tem važnem vprašanju je predaval vseučiliškl
profesor dr* Ozvald
Ljubljana, 27. novembra
Pod okriljem Pedagoškega društva je sinoči v p"edavalnici mineraloškega instituta predaval univ. prof g dr Kare! Ozvald o glavnih vzrokih srednješolskih neuspehov. Do zadnjega kotička polna dvorana poslušalstva je pričala o izrednem zanimanju za predavanje o tem perečem vprašanju. Pred začetkom predavanja je g dr Gogala popravil vse navzočne. zlasti inšpektorja g. Bajuka, ravnatelje srednjih šol in zastopnika Profesorskega društva g. dr. lica.
»Da se resnica prav spozna, je treba čuti <dva zvona«, je g univ profesor pedagogike xačel svoje predavanje, »kajti življenje uči v malem in v velikem da se uspeh doseza 3c tam, kjer ljudje, ki po notranjem smislu t« ali one stvari sodijo skupaj, ne govore drug mimo drugega, ne ravnajo drug proti drugemu in se tudi ne otresajo drug drugega, temveč vsi sodelujejo v pravcu smotra, ki bi se naj uresničil.
Jedro vseh šo! je v bistvu isto: nekdo, ki se je toliko dovršil da ve ali zmore to m to. si prizadeva komu drugemu, zlasti mlajšim, pomagati, da bi tudi on vedel, znal, zmogel, česar zdaj še ne ve ali ne zna ali ne zmore. Vsaka šola je orodje živi je nja ter naj služi življenju. Temu pa služijo šole na dvojni način Ena vrsta šol 'hodi pred življenjem, njih namen je uriti mladi generaciji duha in telo po zahtevkih življenja ter učiti razumevanje najvažnejše oblike sodobnega življenja. To je naloga ljudske in srednje šole. Narodovemu živ Ijenju pa služijo tudi šole ki stoje življenju o b s t r a n i. To je pravec poklicnih m strokovnih šol, ki učencem poglobijo strokovno znanje in zmogljivost v izbranem poklicu.
V srednji Šoli naj se mladi naraščaj pripravlja za vsakdanje življenje, srednja šola naj torej daje učencem osnovno izobrazbo, ki jo bodo potrebovali kakor ribe vodo, ko bodo stopili v resnično javno življenje in poklic Ljudska šola mora služiti najširšim plastem naroda, nje naloga je obrazovanje ljudskih množic — demopedija. Srednja šola pa je aristopedična. se pravi, duhovno naj oblikuje odbrance po sposobnostih in daje narodu aristokracijo duha. Pri tem bi morali uvaževati, da je življenje praktično, da torej odloča človeško dejanje, ne pa kakršnokoli neplodno umova-nje. Sredstvo, da doseže srednja šola svoj smoter, so kulturne dobrine, ali učna snov. Ta pa ima le toliko vrednosti, kolikor premore živih sil za oblikovanje mladih duš. Marsikatera letnica, ime, formula so le prazen zvok in jalov balast. Tretji del tega. kar se mora mladi rod po gimnazijah učiti, je brez pomena in je le izvor preobremenjenosti in nervoznosti To breme bi se moralo ex offo izločiti ali pa bi se morala dati učiteljem možnost, da ga izločajo po lastnem uvidevanju.
Predavatelj je nato očrtal čedalje bolj
vidni znak šolskega življenja — neTvoz-n o s t, ki v prvi vrsti izvira iz preobremenjenosti. Otrok med 10. in 13. letom se odpravlja v šolo s 4 do 5 kg tehtajočo butaro knjig ter se vsaj pozimi odtod vrne domov v trdi temi, ker tako veleva ukaz popoldanskega šolskega uka. Tik po večerji se loti domačih nalog, ki kajkrat ena sama terja dve uri dela ali še več ter Je otroka treba ob deseti ali celo enajsti uri poditi spat. A drugo jutro pridejo na vrsto lekcije, ki si sledijo vse do kosila ko se sleoi kolobar konča, da bi se takoj po jedi pričel znova. Temu je tako iz dneva v dan, da še nedelja ni izjema. Mora biti tako. če naj šolski katalog izkazuje »uspeh« Učenec in učenka — to je tista osrednia os, okoli katere naj bi se sukalo vesoljno življenje, kar Sa je v razredu. To bi morali uvaževati vsi, ki imajo kakorkoli opravka s šolsko mladino in bi jo torej morali poznati do zadnjih viter njenega presvojevrstnega bitja in žitja. O takem razumevanju pa v današnji sTednji šoli ni mogoče govoriti Saj o tem že priča menjavanje učiteljstva sredi leta. kakor da je učenec mehanizem ure. ki bi jo vsak dan lahko navijal kdo drugi.
Nato je predavatelj obrazložil važno dejstvo, ki se tudi ne upošteva, namreč da telesni in duševni razvoi otroka in mladostnika ni enakomeren temveč da se ritmično dviga in pada po razvojnih stopnjah. Prav tako je očitek, da se je učenec zelo izpre-menil. da ne pazi, da je raztresen, len, robat. čestokrat isto. kakor če bi piskru v kmečki kuhinji očitali, da je črn. Saj vendar šolski zahtevki in delo, domače razmere in drugo do neke mere vplivajo na učenčev uspeh Ritmično popuščanje pa pada nekako v 12.. 14. in 17. leto.
Delo. usmerjeno k »cvekom« in kaznim, ne more roditi usipeha. Uspeh je treba omogočiti, saj vsak uspeh sam izpodbuja k nadaljnjim naporom. Predavatelj se je izčrpno ustavil tudi pri nekaterih drugih važnih napakah. na primer ob dejstvu, da večina profesorjev vidi samo svoj predmet, da med predmeti ni nikake povezanosti, da se predmeti mnogokrat gojijo, kakor da so sami sebi namen, in pa vse preabstraktno.
Voltairjeve besede »aimer et penser« (ljubit? in misliti) veljajo najbolj srednješolskim učiteljem. Ljubiti in razumevati je treba najprej svoj strokovni predmet, ljubiti in razumevati pa treba tudi svojega učenca.
Vsi poslušalci 90 profesorjevim Izvajanjem sledili z napeto pozornostjo in ga ob zaključku pohvalili z navdušenim ploskanjem. Po predavanju se je razvila prav živahna debata, v katero so posegali tako pedagogi, kakor tudi očetje in matere Predavatelj je zaključil debato z željo, da bi nihče ne vzel vsega tega. kar je bilo ta večer povedano kot očitek, temveč kot odkrito ugotovitev neprijetnih dejstev, za katere bi vsi želeli, da bi jih odstranili.
I
SAMO SE DANES ob 14.15 uri sijajna opereta dunajskega humorja in glasbe
KINO MATICA 21-24
Cene od Din 2.50—6.50
ŠAMPANJSKI VALČEK
Pedagoško društvo je podalo obračun
svojega dela
Ljubljana, 27. novembra
Sinoči je bil po predavanju dr. Ozvalda V predavalnici mineraloškega instituta na univerzi občni zbor Pedagoškega društva. Ob prav p.Cli udeležbi ga je začel predsednik g. dr. Gogala in v soglasju s pravili prepustil vodstvo zbora izvoljenemu predsedujočemu nadzorn.ku g. Drnovšku.
V svojem poročilu je predsednik g. dr. Gogala najprej precital pozdravno brzojavko Pedagoške centrale iz Maribora, s kater je vzdrževalo ljubljansko pedagoško društvo prav tesne delovne in osebne stike. člani obeh društev so imeli med letom dva skupna sestanka, enega v Celju, enega v Ljubljani. Na teh sestankih so spoznali, da gledajo enako na vso problematiko slovenskega pedagoškega ž.vljenja in izdelali so nekakšen skupen delovni program. Poleg tega je Pedagoško društvo organiziralo dobro obiskana mesečna predavanja. priredilo pedagoški tečaj za učitelje in tečaj za starše na Viču. Na koncu svojega poročila je predsedn k obrazložil tudi program za naslednje leto. Društvo priredi tečaj za starše v Mostah in morda tudi na Ježici. urejena bo svetovalnica za vzgojo, prirejali se bodo mladinski večeri, društvo pa bo ustanovilo tudi svojo strokovno knjižnico in uredilo zborn k vseh znanstvenih pedagoških razprav. V ostalem bo nadaljevalo svoje dosedanje delo.
Tajniškemu poročilu g. Kobilice (12 od-borovih sej 174 dopisov, izpopoln tev pravil in podobno) je sledilo poročilo blagajnika ravnatelja Grma. Blagajna izkazuje
Skrivnostna najdba lobanje še ni pojasnjena
Morda gre za posestnikovega sina Miho Pavlica, ki je
pred letom dni izginU
Zagorje, 27. novembra Naše poročilo v »Jutru«, da so našli delavci v gozdu blizu Dobovca človeško lobanjo brez trupla, je zbudilo med prebivalstvom daleč naokoli mnogo govoric. Nekateri so šli naravnost v gozdove na kraj zagonetne najdbe, da bi ustregli svoji radovednosti. Ti gozdovi so last bo-štanjske graščine.
Neki delavci pri rudniških apnenicah. ki so doma v bližini tega gozJovja, trdijo, da je to lobanja 281etnega posestniko-
ličevi, po domače Laznikovl, so prepričani, da Mihe ni več med živimi.
PolSniSkl orožniki so v bližini ležeče lobanje našli tudi truplo. Preiskava se nadaljuje, vendar pa bo po tolikem času, če namreč gre za Pavliča, težavno ugotoviti, ali je bil Pavlič umorjen ali pa se je sam usmrtil.
Samo
KINO SLOGA. teL 2T-30. o še danes ob 16., 19. ln 21
21. uri
Ešnapurski tiger
Prvi del filma: »Indijski nagrobni spomenik«. Jutri: II. del tega filma!
Keres in Fine zmagovalca šahovskega turnirja na Holandskem
Botvfnnik je tretji — Keres je dobil pravico, da se bori
za svetovno prvenstvo
Amsterdam, 27. novembra. Danes ob 12.40 srednjeevropskega časa se je v tukajšnjem hotelu Krasnopolskem začelo zadnje kolo turnirja osmih najboljših Šahistov sveta. Zanimanje občinstva za zaključek turnirja je bilo ogromno. že kmalu po začetku je bila velika turnirska dvorana napolnjena in so morali nadaljnji dotok gledalcev prepovedati. Holandska radijska družba AVRO, ki je priredila turnir, je danes vsake pol ure dajala po radiu poročila o stanju partij. Glavno zanimanje občinstva je veljalo seveda partiji med obema vodečima, Keresom ln Flneom. Keres je otvoril kot beli s špansko partijo ter v otvoritvi, ki je tekla po znanih vzorih, žrtvoval kmeta. Fine pa se je očitno izogibal vseh komplikacij in ni sprejel žrtve. Zamenjane so bi'e mnoge figure in kmalu je nastala končnica, ki je bila za Keresa nekoliko ugodnejša. Toda Keres v tako važni partiji nI tvegal igre na zmago Ko je Fine po pičlih dveh urah igre ponudil remls, je Keres takoj pristal nanj. Tako sta si najmlajša udeleženca razdelila prvo nagrado na največjem turnirju zadnjih let. Večji uspeh pomeni delitev za Keresa Po turnirskih pravilih je veljal namreč v primeru delitve prvega mesta za določitev kdo naj potem dobi pravico za mateh za svetovno prvenstvo, poseben sistem, tako zvanl Berger-Sonne-bornov. Na podlagi tega ima Keres boljši rezultat kakor Fine in dobi s tem pravico. da prvi izzove dr. Aljehlna na mateh za svetovno prvenstvo.
Ostale partije zadniega kola so bile zelo bojevite. Dr. Aljehin je kot beli poskušal premagati Botvinnlka, da bi tako Se priSel na tretje mesto. Imel je res prednost, ki pa ni bila posebno velika. Po
brezuspešnih poskusih igre na zmago Je svetovni prvak po 4 rrah Igre sam ponudil remls, ki ga je Botvinnik takoj sprejel. Najvažnejša odločitev Je padla v partiji dr. Euvve-Capablanca. V zapadno-in-dijski obrambi je dr. Euwe kot beli igral ostro na zmago. Saj se mu Je obetala prilika, da tako pride Se med nagrajence. Res je dr. Eu\ve že v otvoritvi prišel v pozicijsko prednost, ki Jo Je držal vse do končnice. Tu je Capablanca poskusil še taktični zaplet — žrtvoval Je figuro. Žrtev pa je bila nekorektna. Dr. Euwe Jo je gladko ovrgel ln prav kmalu prisilil nasprotnika h kapitulaciji. Takoj nato sta ob 17. tudi Flohr in Reshevsky dala svojo partijo remis. V Nimcovičevi obrambi je bil Flohr dolgo časa v prednosti, toda baS v časovni stiski je Reshevsky zopet odločilno popravil svoio pozicijo, tako da je remls postal neizbežen.
Fon^no stanje v turnirju Je naslednje: 1., 2. Keres In Fine po 8 in pol točke, S. Botvinnik 7 In pol, 4., 5., 6. dr. Aljehin, dr. Euwp In Reshevskv po 7. 7. Capablanca 6, 8. Flohr 4 in peri.
V naslednjem še pregled, koliko točk so posamezni udeleženci dosegli v prvi. oziroma drugi polovici turnirja: Keres 5. 3 in pol: Fine 5 in pol 3; Botvinnik 4. 3 in pol; dr. Aljehin 3, 4: dr. Euwe 2, 5: Reshevsky 3. 4; Capablanca 3 in pol. 2 ln pol; Flohr 2, 2 in pol. Fine je bil torej v prvi polovici prvi, v drugi pa predzadnji. Dr. Euwe pa je bil v prvi polovici zadnji, v drugi pa prvi!
Po procentih so dosegli: Keres ln Fine 60 7%, Botvinnik 53.P®/«. dr. Aliehin. dr Euwe in Reshevsky 50Capablanca 42.8° 'o, Flohr 32.1%. Flohr je torej ostal tesno pod tretjino.
„Soca" bo imela ženski odsek
16.400 din dohodkov, katerih glavne postavke so podpora bonske uprave za pedagoški tečaj 5000, prijavnine za tečaj 6310 dm in članarin* 130 članov. Izdatkov je imelo društvo 5810 din. Glavna postavka, honorarji in stroški potovanj predavateljev so znesli 3381 din. Ob koncu poslovne dobe je ostalo v blagajni 10.590 din. Revizorji so poročali, da je bilo poslovanje v redu in so predlagali razrešnico odboru, vestnemu blagajniku pa razrešnico s pohvalo. kar je bilo tudi sprejeto.
Po kratkem odmoru so se vršile volitve. Predlagana •'"e bila samo ena li3ta, ki je bila tudi sprejeta Takoj po občnem zboru se je izmed izvoljen h konstituiral odbor: predsednik dr. Gogala, podpredsednica prof. Cernejeva tajnik Kobilica blagajnik Zor, knjižničar prof. čopič, odbornika Pe-hanijeva in Drnovšek. V odbor bo pozneje sprejet še zastopnik akademskega pedagoškega kluba. V nadzorni odbor so bili izvoljeni ravn. Hočevar, ravn. Grm in Pahor.
Med slučajnostmi je predsednik obrazložil izpremembe v odboru. Ravnatelja gg. Hočevar in Grm nista več hotela sprejeti odborn!šk h mest zaradi preobloženosti z z drugim delom, g. Hreščak pa je odstopil zaradi načelnih nasprotij v zvezi s pisanjem v »Popotniku«. Predsednik je izrazil upanje, da bodo nesoglasja odstranjena, tako da bo g. Hreščak kot zastopnik Učiteljskega pokreta naknadno sprejet v odbor.
Ljubljana, 26. novembra
ženskemu organiziranemu delovanju se je priključil nov koristen člen z ustanovitvijo ženske sekcije pri »SočU-matici V prisotnosti delegatov matičnega društva so se v petek zvečer v kmečki sobi Sla mičeve restavracije zbrale k ustanovne mu občnemu zboru Številne bivše članice s-Soče« matice z namenom, da ustanove posebno žensko sekcijo. Zborovanje Je vo-diia predsednica pripravljalnega odbora ga Minka Kroftcva in toplo pozdravila Stevine navzočne.
Prve pozdravne besede Je izpregovoril predsednik ■»Soče« g. dr. Puc in v imenu matičnega odbora dal zagotovilo podpore in razumevanja, s katerim bo matica v bodoče spremljala delo ženske sekcije. Za izpodbudne besede se Je predsedniku prisrčno zahvalila ga Kroftova ln nato poročala o delu pripravljalnega odbora. Prvič so se sestale na pobudo nekaterih članic, zlasti agilne ge Koršičeve v oktobru z namenom, da bi dosegle tesnejšo delovno povezanost in pa da bi kot nekdanje begunke in prišeljenke, ki so bile od domačink prijazno sprejete, s temi v stiku sodelovale za blagor naroda ln države. Ob zadnjih usodnih mednarodnih dogodkih so se zavedle velikega pomena m sile narodne zavesti in se kot žene ln dekleta tudi zavedajo, da so prav one v prvi vrsti poklicane v slovenskih domovih čuvati in krepiti to praiskro narodovega življenja. Prepričane so, da je prav sedaj prišel čas, ko morajo s poglobljeno silo in skrbnostjo stati na narodni straži, da ne bi zapadli v mlačnost in izgubili tisto, kar mora vsak poedinec čuvati kot največjo svetinjo naroda.
Ob teh spoznanjih so začutile potrebo, da se strnejo v močno vrsto, ki bo smotrno delovala v tej smerL Izdelale so po-
slovnik za ženski odrek, po katerem bo prva skrb članic sekcije, da poleg smotrov, ki jih narekujejo pravila matičnega društva, izpo.njujejo parole: delati za narodne koristi, posebno glede na naša obmejna vprašanja, pomagati svojemu članstvu v socialnem pogleau, zlasti bednim in potrebnim ob naši meji in pa priboriti naši ženi vse pravice državljanke V imenu zborovalk je ga Le bar jeva izrazila pripravljalnemu odboru popolno zaupnico za njegovo delo, saj Je že obisk na zborovanju pokazal, da je pripravljalni odbor znal nekdanje razkropljene članice pravilno zainteresirati za posebno delo, ki ga bo opravljala nova sekcija.
Po kratkem odmoru za posvetovanje so bile vo itve, v katerih je bila soglasno sprejeta od pripravljalnega odbora predlagana lista. Za načelnico Je bila izvoljena Minka Krofta, za njeno namestnico Cilka Koršič, za od borni ce pa: Indita Amann, Milena Urbančič, Milena Brezi-gar, Olga čermelj, Olga Cerne, Božena Debevc, Marica Flego, Hlavaty, Klementina Hrovatin, Rozl Klavora, Ivanka Koch Dušica Komac. Manica Koman, Olga Korošec, Divica Kuljiš, Aida Lebar, Antonija Levpušček, Mara Luksa, Milka Marte-lanc, Matjašič, dr. Lelija Novak, Evgeni-ja Pitamic, Olga Puc, MisleJ, Sabina Rav-bar Vilka Potočnik, Josipina Bačič in Zofija Vertlč.
Po volitvah je novo načelnico toplo pozdravila ga Koršičeva, ki se je ge Krofto-vi v imenu zborovalk zahvalila, da je prevzel nase to težko breme. Ob zaključku je ga Hočevarjeva poročal o svojih vtisih z mednarodnega ženskega kongresa v Edinburgu, katerega se Je poleti udeležila kot zastopnica Jugoslovenske ženske zveze. Za ta Izvajanja so bile zborovalke ge Hočevarjevi prisrčno hvaležne.
Zagoneten zločin v Savljah
V Savljah je Mla zavratno ustreljena 17 letna posestmea
Marija Jerala
vega sina Mihe Pavliča iz Završja, občina Sv. Jurij pod Kumom. Miha je pred letom dni z drugimi fanti igral hazardno Igro, pri kateri je izgubil okrog 2000 din. Baje je imel še več denarja pri sebi, pa je z igro prenehal Pravijo, da je prišel sam domov in nato spet šel. Od takrat je Izginila vsaka sled za njim. Z domačini vred so ga tedaj iskali tudi fantje, ki so prej igrali z njim. Nekaj tistih fantov je zdaj na delu v Srbiji. V začetku decembra poteče leto dni od tega dogodka. Pav- ,
Ljubljana, 27. no<embra.
V prijaznih Savljah pri Ježici je bil nocoj okrog 19. izvržen zagone.en zločin, ka erega žrtev je postala mlada, 17-letna posestnica Marija Jeralova. Marija je še nedoletna in irra dva varuha, od katerih je eden posestnik Izidor Florjančič v Poljanah pri St. Vidu, drugi pa Ivan Čerin, posestnik iz Favelj. Jeralova je kljub mladim letrim sama upravljala in vodila lepo posestvo, ki leži nasproti znane Vicimar. jeve tvornice za dežnike.
Kmalu po 18. je Marija šla po opravkih v hlev. Menda je hotela pomolzti krave. Tedaj je nenadno iz teme odjeknil strel in smrno ranjana se je Marija z glasnim krikom zgrudila. Krik so čull domači, ki so pohiteli na kraj zločina, kjer so našli nesrečmeo hudo ranjeno. Takoj so pokli-cali reševalce. Ob 19.12 so reševalci ne- |
srečno dekle, ki je bila smrtno nevarno ranjena, saj ji je krogla udarila v leve sence, iz katerih so vreli možgani, prepeljali v bolnišnico.
Nesrečna Marija je še povedala, da je napadalec nenadno stopil iz teme k nji in ji nastavil samokres naravnost na senc Ozadje tega zločina še ni pojasnjeno, sodijo pa, da je morda v zvezi z nekim hlapcem, ki je bil pred dnevi odpuščen. Pri de. kletu so našli pismo, ki ga ob času našega poročila še niso odprli in njegova vsebina še ni znana
Jeralovo so v bolnišnici takoj položili na operacijsko mizo in jo operirali. Ker je izgubila mnogo krvi, so napravili tudi transfuzijo krvi. Kakor poročajo, je nje. no stanje zelo resno in je le malo upanja, da bo nesrečnica okrevala.
Skrivnost egiptske sfinge
Ob vznožju kipa so odkrili kamen s hieroglifi
Skrivnostna egiptovska sfinga je svojo skrivnost razodela. Moderna arheologija je »očetu groze«, kakor imenujejo Arabci velikanski kip pri Gizehu, odvzela vso grozo. Izklesan iz trdega kamna stoj' ta nestvor že skoraj 6000 let kakor ogromen čuvaj ob vhodu v pokopališče faraonov v dolini Nila. Tisočletja so v svoj.mi neštetimi peščenimi viharji ostre robove ln črte velike sfinge s cer zabrisala, spomenika samega pa n so mogla razde jati. Nos in brado so jI odkrušili peSčeni viharji in streli iz pušk, skrivnostni nasmeh, ki ga opeva izročlo, je izginil, ostal pa je grozotni, jekleni in neusmiljeni pogled v daljavo, pogled, ki skriva v sebi, kakor se zdi, vse in vso mogočnost sveta.
Na stotne egiptskih delavcev je izkopavalo dolge mesece pod vodstvom znamenitega arheologa Sel ima beja Hasana podnožje sfinge. Treba je bilo odstraniti ogromne količine peska, ki so ga nanosill tja viharji tisočletij. Končno so odkrili veliko tablo s hieroglifi, ki se je bila ohranila pod peskom, in blatom nedotaknjena. Uspelo je njeno vsebino tudi prečitat'.
Ta napis pravi, da je sfinga monument za sončnega boga Raja. Amenhotep n. je dal postaviti prvotno granitno ploščo ob vznožju sfinge, da bi poaiim rodovom ohranil zgodovino tega lika. Faraon se je pe- j ljal potem, ko je zasedel prestol in mu je bilo 18 let, v dvokolesnem vozu 'z Memfisa v Gizeh, kjer je obiskal piramide svojih
prednikov in žrtvoval kipu sončnega boga. Sf nga Je b la tedaj romarski kraj, ki so ga obiskovali tisoči Egpčanov. in vsak vladar Egipta je bil dolžan, da se po ustoli-čenju tukaj pokloni sončnemu božanstvu. Napis pravi 3alje. da je pesek iz puščave celo tedaj, ko je bilo sfingi šele 1000 do 2.500 let in je bila tu vsenp okoli še zelena dežela, zas paval spomenik, že takrat so 6e mnogo trudili, da bi ga osvobodili tega peska. Ptolomejci so razpisavali velika javna dela v ta namen, toda puščava je ostajala vedno zmagovalka. Samo glava in ramena se dvigajo nad nedoglednimi griči peska.
is p o iTf
(Nadaljevanje s 3. strani) Celjska sUumna Amater : Olimp 3 : O (1: 0)
Celje, 27. novembra Na Glazljl je bila popoldne odigrana podsavezna prvenstvena tekma med trboveljskimi Amaterji in Olimpom. Olimp je nastopil z nekaterimi rezervami, Amater-jevo moštvo pa so tvorili junlorji. Olimp je sicer igral požrtvovalno, toda njegov napad je bil preveč raztrgan. Gostje so bili tehnično boljše in uspešnejše moštvo. Amater je bil prvih 15. min. v lahki premoči, nato pa je Olimp krepko napadal, a nI imel strelca pred golom. V 26. min. je Miklavčič po lepi kombinaciji potresel Olimpovo mrežo. Amater je prišel po tem uspehu spet v premoč, toda zaradi dobre Olimpove obrambe ni uspel. Po odmoru je Olimp uprizoril nevarne akcije, ki pa niso dale rezultatov. V 10. min. je Mik'av-čič po nagli solo-akciji zvišal na 2:0. Amater je še naprej v premoči in kmalu nato Ameršak zviša na 3:0. V 30. min. je Olimp zastreljal enajstmetrovko. Zadnjih 15. min. sta imeli obe moštvi precej lepih prilik, zaradi neodločnosti napadov in po zaslugi obrambe pa je ostal rezultat nespremenjen.
Sodil je g. KonlČ iz Maribora.
Celje : Atletiki 1:1 (1:1)
Takoj po tekmi Amater : Olimp se je pričela na istem igrišču pred 600 gledalci tekma med Celjem in Atletiki. Tekma med starima rivaloma je bila .zelo živahna in napeta. Celje ie nastopilo v oslabljeni postavi, a je nudilo tehnično dobro igro in se je odlikovalo z velikim e'anom in požrtvovalnostjo. Pri Celju sts se zlasti izkazali krilska vrsta in ožja obramba, uveljavil pa se je tudi napad. Atletiki so predvajali dobre kombinacije ln so tudi igrali požrtvovalno. Celje je Imelo v splošnem več od igre. Takoj v začetku je Celje v lahni premoči. V 8. min. je gneča pred golom Atletikov. Pešec je na mestu fn pošlje ob viharnem navdušenju občestva žogo v mrežo. Igra valovi nato iz polja v polje, obe obrambi pa dobro čistita. V 33. min. uide Primožič solo, obramba Celja posreduje prepozno in Primožič izenači. Celje ne popusti, a kljub vsem naporom ne more zvišati rezultata.
V drugem polčasu je bilo Celje spet v lahni premoči, napad je imel več zrelih pri"ik, pa jih n; znal izrabiti. Zadnjih 15. minut so se Atletiki zelo trudih za drugo točko, toda obramba Celja je bila na mestu.
Sodil je g. Lukežič lz Ljubljane.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Bačka (Subotica) : Concordia 2 :1 (1:1). Prijateljska tekma, ki je bila zelo lepa in napeta in jo je Bačka zaradi boljšega nanacla odločila v svojo korist. Gledalcev 1500.
Osijek: Odločilna tekma osiješkega podsaveza med Slavijo in Bato se je končala neodločeno 0 : 0.
Nov plavalni re*:ord. V Anversu je znana holandska plavalka van Feggelen izboljšala svoj nedavno doseženi svetovni rekord v plavanju na 100 m prsno s časom 1:12.9. Njen prejšnii rekord je znašal 1:13.
Program novinarskega koncerta na Taboru
Za novinarski koncert 1. decembra na Taboru, ki bo tudi letos umetniška in družabna prireditev prvega reda, a mu daje ie poseben poudarek dejstvo, da je uvrščen med oficirlne prireditve v proslavo ZOIetnice našega narodnega osvobojenia in zedinjenja. so prireditelji pripravili naslednji zanimiv, umetniško polnovreden spored:
Državna himna.
I. Hochreiter: Gosposvetski zvon. Jereb V jutro pomladno. Foersler: Spak.
Poje pevski zbor »Grafike« pod vod-stvom pevovod;? g. Danila Cerarja.
II. Milojevič: Sarplaninska uspavanka. Dvorak: Arija Riarine iz opere »Dimitrij«.
Lajovic- Kaj bi Ie gledal.
Poje operna pevka gdč. Vera MaJ-dičeva.
III	Tri slovenske pesmi.
Poje operni pevec g. Marij Šimenc (Zagreb).
IV	Sibelius: Valse triste.
Pleše soloplesalka Narodnega gledališča ga. Gizela Bravničarjeva. Janko in Metka, plesni duet na Par-move »Triglavske rože«. Izvajata dve učenki ge. Bravničar-jeve.
Odmor
V. Pocherini: Drugi stavek iz koncerta za čelo.
Popper: Tarantella.
Izvaja čelistka gdč. Oli Jerajeva, pri
klavirju g. prof. Karel Jeraj.
VI. Stritof: Mene pa glava bolL Bizet: Arija iz opere »Carmen«. Poje operna pevka ga. Mila Kogej-Staglerjeva. VII. Smetana: Arija iz »Prodane neveste«. Dev: Kanglica.
Poje operna pevka gdč. Valerija Hey-balova.
VIII Jan Pešta: Jugoslavija, slavnostna uvertura.
Igra vojaški orkester 40. pešpolka Triglavskega, pod vodstvom kapel-nika g. pod pol k. Ferda Herzoga. Vse pevce-soliste in oba plesna nastopa spremlja pri klavirju dirigent opere Nar. gledališča g. A. Neffat. Po koncertu v vseh prostorih Tabora družabni večer s plesom. Pri plesu bosta s«.delovala dva orkestra vojaške sodbe 46. pešpolka.
xn. kolo v ligi () tekme)
NA DOMAČIH TLEH NEPREMAGLJIVI
Ljubljana je včeraj brez gola remizirala z Gradjanskim — Enako sti nehala Bask in Hašk, BSK pa je dobil obe točki
Ljubljana, 27. nov.
Prvo spomladansko kolo — čudno se sliši ta označba v dnevih, ko "akamo prvega snega .n zimske sezone — ali XII. po vrstnem redu v letošnjem tekmovanju za državno nogometno prvenstvo v ligi, so razdelili na dva termina, in sicer na tri tekme za današnjo nedeljo in tri za prihodnjo. Današnji ligaški spored so torej odigrali do ene tretjine v Ljubljani, ostali dve pa so gledali v Beogradu.
Ljubljanska tekmq je dala teoretikom ves pretekli teden mnogo posla. Govorilo in pisalo se ie o tradiciji, češ da ima 'Gradjanski v Ljubljani smolo skoraj .stalno, razpravljalo se je o vsem mogočem, kako bi se d^la doseči irt^r^hUna revanša za nesrečni septembrski 0:6 v Zagrebu, bilo jih je celo takih, ki so bili iprepričani, da bodo v Ljubljani »pur-geri« morali položiti orožie. Skratka, jprinrav in pričakovanja je bilo za to tek ;mo več ko preveč, edini pa so bili vsi v enem, da bo namreč obisk kakor ne zlepa.
Gradjanski je prišel, vid^l in — ni ;rmagal, toda zmagala nI niti Ljubljana. Tekma je ostala brez gola na veliko razočaranje vseh, kj so hoteli imeti rezultat v številkah. Toda Liubliana se ie z današnjim neodločenim izidom t jtno otresla najbolj nevarnega n^nrotnika vs .ke sezor^ in če kdaj — danes drži še posebno trditev, da so belo-zeleni na domačih tleh trd	73 "««kosfar
Gradjanski je s pridobljeno točko asa-teden dni zasedel drugo mesto v tabeli,
toda to veselje je samo navidezno, ker bo Jugoslavija danes teden sigurno dobila obe točki, — vse se zdi, da bodo »plavi« to točko še zelo pogrešali, do konca tekmovanja v ligi.
Beograjska rezultata sta prav za prav nekoliko presenetljiva. Hašk ni šel s prevelikimi nadami v Beograd in je lahko kar zadovoljen, da se je rešil s točko izkupička. V druei tekmi so Skop-ljanci še enkrat potrdili, da ne spadajo med najsiabše v tej družbi in se je moral So/daj nepr^mnerani BSK zadovoljiti v tekmi z njimi s prav povprečnim rezult. 'ora. Vrstni red v tabeli pa je za vse današnje akterje v Beogradu ostal nesnremenjen.
Prihodnjo nedeljo bodo na sporedu ostale tri tekme XII. kola, in sicer v Beogradu med Jedinstvom in Slavijo (V) ter Jugoslavijo in Sparto, v Sarajevu pa med Slavijo (S) in HfiHnkom.
Tabela je po današnjih tekmah takale:
BSK	12 9 3 0 37:10 21
Gradj. (Z) 12 7 1 4 27:11 15 Jugoslavija 11 7 1 3 19:13 15 Haiduk	11 5 4 2 25:15 14
Hašk	12 5 3 4 24:17 13
Slavija (S) 11 5 2 4 21:19 12 Jedinstvo 11 5 1 5 23:23 11 Bask	12 3 5 4 14:17 11
Ljubljana 12 3 3 6 12:23 9 Gradi. (S) 12 3 1 8 15:34 7 Slavija (V) 11 2 2 7 16:30 6 Sparta	11 1 2 8 11:32 4
V naslednjem naša poročila:
Ljubljana: Gradjanski (Z) 0:0
Vedelo se je sicer, da »purgeri« tokrat ne morejo na teren s svojo kompletno četo — Brozovič jim je še iz Sarajeva ble-siran, a Sipoš je pod suspenzom — pa je ■^endar bil interes za srečanje belo-zelenih 7. njimi nenavadno velik Gotovo je ostala privlačnost »pqrgerov« v Ljubljani še vedno močna, saj dajo ne glede na svoj vsakokratni položaj v prvenstvu najmočnejši obisk Morda pa se je le špekuliralo, tako na tihem, na ponoven uspeh domače enaj-storice. Z igro proti Hašku so bili vsi prav zadovoljni, uspeh je bi! proti zagrebškim akademikom popoln, in zakaj se ne bi dal ta uspeh ponoviti tudi proti Gradianske-mu Tudi še n{ zaceljena rana,, prizadeta z zagrebškim 0 6' Tako je prišlo na igrišče
preko JQ©9 gledalcev
ki so vsi pričakovali veTko borbo, in vsi vsaj želeli, da bi naše moštvo tudi iz borbe z Gradjanskim spravilo na varno obe točki Bila je res velika '"n živa borba, toda belo-zeleni, priznajmo. n:so bili dorasli tako rutiniranemu in sposobnemu protiv-niku. pa so nazadnje, že vsi želeli, naj bi ostalo pri 0:0. Ostalo je tako in ena točka je rešena!
Točno ob dveh, izjemoma tokrat točno, sta moštvi nastopili v postavah: LJUBLJANA: Lindtner: Ceglar, Berton-
celj; Vodišek. Sercer, Boncelj; Janežič,
Pupo, Grintal. Hassl. Erber. GRADJANSKI: Glaser; Hiigl. Beloševič;
Jazbinjek. Pogačnik. Kokotovič; Cimer-
mančič, Wdlfl, Lešnik. Antolkovič, Za-
lant
Takoj v začetku se ie pokazalo, da bo borba s tem nasprotnikom mnogo težav-nejša in mnogo bolj tvegana, kakor je bila borba s Haškom Tekma je bila ves čas zelo težka, izredno požrtvovalna, borbena in je potekla skoro do konca v naglem tempu Trčila sta skupaj dva enaka sistema: enaka po zamisli, ali sil-.o različna po izvedbi. Dočim je Gradjan. skoro lahkotno uspevalo, da dosledno izvaia sistem ojačane obrambe, ker je imel pač na razpolago bolj vigrano enajstorico. tehnično bolj izdelane poedince, so se morali belo-zeleni zadovoljiti z uspešn ojačeno obrambo, za napad pa ni ostalo mnogo sil na razpolago. Zpgrebšks obramba je gladko blokirala ljubljanski naoad. ki je bil po večini že tako skrčen na troiico Janežič —Grintal—F ber in ki je bil razen vsega skoro ves čas navezan sam na sebe. Tako je bila naloga zagrebške obrambe izredno olajšana: Pogačniku niso zaupali naloge, da bi uspešno držal Erijerja. zato so ga postavili še tik p'~ed začetkom tekme v sredo, Jazbinšek je bil bolj pripraven mož. da je z Erber jem uspešno opravil- Kokotovič je dovolj klasa. da je onemo?o,. . Janež'"ča. Ostala obramba je držala sredino ljubljanskega napada — Grintala — in tako se je dober del igre odvijal v ljubi ianski polovici, pred ljubljanskim kazenskim prostorom ir. okoli njega Belo-zelena obramba je delala ves čas tako brezhibno in so bile njene vrste ves čas tako zpoščene, da ni moeel »ourgerski« napad prebili do cilja, in če odšteje 10 d,_e tri lepe orilike, od katerih je eno zapravil Cimermančič, druge dve pa je poeumno ugnal mladi Lindtner, ni imel zagrebški naoad kljub trainemu pritisku kaj prida šans, da bi prišel do uspeha.
90 minut brez gola
Prvih deset minut je poteklo v peklenskem tempu. Gr. igra po krilih, prenaša brzo, sunkovito. Že prva minuta prinese — kliub vsemu — Ljubi j strel s kota, ki ga Erber slabo strelja Po preteku desetih minut se igra nekoliko unese, ali je vendar živa, nagla, težka. V '2 min dva prosta strela za I .j. s kazenske črte, pa še en kot. vse brez uspeha V 16 min. je kljub »purgerski« terenski premoči že tretji kot za Lj.. toda zagrebška obramba ie nepremagljiva. Takoj za tem nevaren napad Gr., Lindtnei ie na tleh. pa gre nevarnost le mimo V 18 min ima Gr prvo resno priliko. po prostem strelu v zid pride žoga do čistoplasiranega Cimermar"iča. toda njegov ostri strel gre preko. V stalnih napa-
dih Gr. je Lešnik ponovno v offsidu, česar pa sodnik nikoli ne spregleda. Poslednje minute se Lj. reši trajnega oklopa m polčas konča neodločeno.
Tudi po odmoru je sprva Gr. stalno v napadu. V 7. min. eden izmed redkih napadov Lj., lepo izveden: na koncu Grmtal krasno preigra Erberja, ta pa opali rahel strelek, ki je lahek Glaserjev plen Potem zopet pritisk Gr. in v 16. min. se napad Gr. prebije prvič skozi vrste Lj. obrambe na čisto. Wolfl je na čistem strelu pa se mu Lindtner vrže pogumno pod noge in reši. Takoj naslednjo minuto prvi kot za Gr., ki ga očisti lj. obramba, nato v 21. min kot za Ljubljano, ki ga izvede Janežič lepo, pa brez uspeha, in zopet valovi igra od obrambe do obrambe. Zoga je več v liub-l^nski polovici, igra pa je le precej odprta V 33. se izdela edinstvena in pač zrela prilika za Gr., zopet je \Volfl sam na strelu in zopet mu Lindtner sname z nog ter tudi tokrat uspešno poseže še v poslednji fazi v dogodke. V 37. min ostsn; Erberjev lepo streljan kot zopet brez učinka, poslednje minute potečejo v znamenju zavlačevanja in držanja rezultata.
Belo-zeleni
niso ponovili partije proti Kašku, ker so pač trčili na težjega nasprotnika, ki operira z enakimi sredstvi kakor sami, le da jih ima bolj v rokah, število kotov gre v prilog Ljubljane, iz česar sledi, da so sunkoviti napadi Ljubljane prinašali samo te dvomljive koristi, ker je nasprotna obramba dejala samo na sigurno. Odlično in brezhibno je delala v moštvu samo ožja obramba, v kateri je Bertoncelj prekosil samega sebe, in v kateri se je Cc-glar razodel kot bodoči standard-brani-lec moštva, ki ima v skoro nepogrešnem startu in ostrem odbojnem udarcu z glavo znatne branilske vrline; in v kateri je naposled juniorski vratar Lindtner izpolnil praznino po Pogačnikovem odhodu ne samo ekvivalentno, temveč pomeni za obrambo še celo pridobitev ln ojačenje. K tej trojici je piišteti še Sercerja, ki mu očitno novo mesto srednjega krilca še najbo^ ugaja. Od tekme do tekme je na tem mestu zanesljivejši ln uporabnejši, tokrat je v težavni borbi z nasprotno napadalno trojko rešil svojo nalogo s prav dobrim uspehom. Napad je bil slab. Obe spojki, Pupo in Hasl, nista za napad sam nič pomenili, Pupo je pač nekoliko pomagal v obrambi. C3tala trojica pa je bila žrtev nasprotnikove obrambe, ki ji ni dala dihati.
Gradjanski
čeprav okrnjen, je postavil velikega tekmeca. Izvajal je dosledno svojo tipično 3>W« igro, smise'no in z uspehom. Ker se je tudi Ljubljana prilagodila istemu sistemu, je morala igra nujno valoviti od ene obrambe do druge. Le ta razlika .le bila v izvajanju, da so »purgeri« s svojo večjo uglajenostjo in tehnično boljšimi poedinci dajali ton igri in prišli s temi sredstvi do terenske premoči. Tudi v tem moštvu je bila obramba, ki v ostalem ni bila pretirano zaposljena, trden oslonec, na katerega so se ostali smeli v \saki priliki zanesti. Hiigl je zlasti v prvem delu igre dal močno partijo, zraven njega Be-loševiča, ki je bil tudi povsem na svojem mestu, ni bilo toliko opaziti. Glaser je pač naš najboljši vratar. V srednji vrsti so imeli Zagrebčani z dvema reprezenta-tivcema izrazito premoč. Napadalci so v polju dobro igrali, izkoristili so ves svoj tehnični repertoar, le pred golom niso bili kos čvrsti obrambi. Sicer pa igralcev kakor so Antolkovič, Lešnik, Woifl, ne vidimo vsak čas na ljubljanskem terenu. Od kril je žalant bolj ugajal s svojo svežo igro.
Sodnik g. Peter Nenkovič iz Kragujev-ca si je na r.iah osvojil publiko. Razen ene prednosti, ki jo je odnesel Erberju, skoraj ni napravil pogreške. Zlasti je s sigurnim očesom sledil Lešnikovim offsi-dom, dokler ni resignirano opustil te nedovoljene taktike.
V predtekmi je B-moštvo Ljubljane zmagalo nad enajstorico Hrastnika s 6:L
Dvojni spored v Beogradu
Beograd, 27. novembra
Okoli 3000 gledalcev je prišlo danes gledat obe ligaški nogometni tekmi na igrišču BSK. Prva tekma med Baskom in Haškom je ostala brez gola in ni bila n posebni športni višini, druga med BSKom in Gradjanskim iz Skoplja pa je bila zelo napeta ter je imel BSK mnogo posla, da je uklonil dobre in odločne Skopljance.
Bask : Hašk o : O
Hašk je nastopil brez Gajerja, Hitreca in Kacijana, v Basku pa sta po dolgem spet igrala branilec dr. Ivkovič in srednji krilec Surdonja Hašk je začel precej slabo ter je v prvem delu igre Bask imel v rokah vso pobudo. V 8. min. sta zadela drug ob drugega Duh in Tirnanič, tako da je moral slednji s precej močno poškodbo na levi roki zapustiti igrišče. Zdaj je Hašk prišel nekoliko bolj do veljave, ker se je močno čutila Tirnničeva odsotnost. Zlasti je zaradi nje trpel Lah, ki je bil sicer dober, pa zaradi pomankanja soigralca ni mogel pokazati svojih sposobnosti. Vodja napada Cabrič je sploh igral precej sebično. Dr. Ivkovič v obrambi je bil zelo odločen, vendar pa nekoliko nepreviden, medtem ko se je Surdonja spet pokazal dobrega borca, dasi mu je v drugi polovici nekoliko zmanjkalo sil Pri Hašku je bila dobra krilska vrsta, zlasti Golac in Pajevič. V napadu je zadovoljila le leva stran s Kocejičem in Finkom, vratar Zma-ra pa je bil na mestu Skoraj do konca prvega polčasa je bil Hašk nekoliko v premoči, pa ni mogel doseči uspeha.
V drugi polovici igre je spet prišel do premoči Bask ter si ustvaril nekaj lepih prilik za rezultat, ki pa jih ni znal izkoristiti. V 20. minuti se je vrnil na igrišče Tirnanič z levo roko v obvezi Publika je njegov nastop burno pozdravila posebnega aplavza pa je bil deležen pozneje, ko je kljub poškodbi dal nekaj krasnih žog pred vrata. Tako je imel Bask v 34 in 40 minuti lepo priliko, da bi si bil zasigural obe točki, pa jih ni izrabil. Prav na koncu se je enaka priložnost ponudila tudi Hašku, toda tudi Zagrebčani niso mogli in niso znali spraviti žoge v mrežo.
Igra ni bila lepa -;n je bilo večkrat tudi precej nepotrebnega prerekanja med igralci.
Tekmo je dobro sodil g. Bažant iz Zagreba.
BSK : Gradlanski (S) 3 • & (1:0)
Kljub porazu je treba Skopljance po današnji tekmi samo pohvaliti, kajti BSK se je moral zelo potruditi, da jim je odvzel obe točki. 44 minut te igre je poteklo brez gola in vodilni gol je nato tik pred odmorom zabil BSK iz enajstmetrovke.
Gradjanski iz Skoplja je brez dvoma najboljše moštvo od vseh novincev v li-gaškem tekmovanju. Enajstoriea igra zelo požrtvovalno, ima pa v svoji sred: tudi nekaj izbornih igralcev Naibolj se je odlikovala krilska vrsta, v njej pa zlasti desni krilec Ristič, ki je bil sploh eden najboljših igralcev na polju Prav dober je bil tudi levi krilec Vidovič. ugajala pa je tudi ožja obramba z vratarjem Ognja-novičem. Napadalni vrsti manjka pravega sistema, pa je kliub temu izvedla nekaj pr»v nevarnih ofenziv.
BSK je bil danes mnogo slabši kakor
d 'fioaSkotrn kcupokioviH,
čfacr
luiCbmo pMol
v igri proti varaždinski Slaviji. V napadalni vrsti ni bilo vse v redu in je posameznikom zlasti manjkalo preciznosti v podajanju. Igra je sicer potekala večinoma na polju gostov, toda kljub temu so tudi oni pokazali prav lepe sposobnosti.
V 43 min bije Vujadinovič žogo z glavo v prežko in žoga se odbije od prečke v go! Sodnik Vasa Stefanovič prizna gol ln pošlje moštvi na sredino. Na protest Gra-djanskega. češ da gol ni bil pravilen, vpraša sodnik stranskega sodnika za mnenje in nato po njegovi izjavi gola ne prizna. Odločitev, zaradi katere bi ne prestal noben začetnik sodniškega izpita! V 44. minuti diktira nato zaradi dozdevnega faula enajstmetrovko proti Gradjanskemu, ki jo Dubac pretvori v gol 1:0 za BSK.
Tudi v drugi polovici igre Gradjanski ne popusti in se dobro brani. V 5 minuti dobi Podhracki žogo od levega krilca, teče sam proti golu in iz daljave 10 m zadene neubranljivo v mrežo. 2:0 za BSK V 10. minuti zmaniša desna zveza gostov Bogo-jevič na 2:1. V 33 minuti strelja Podhracki z leve proti golu. Vratar Ognjanovič ujame žogo, toda tako slabo, da mu pade iz rok, nakar priskoči Valjarevič in iz neposredne bližine poviša na 3:1.
Tekmo je sodil g. Vasa Stefanovič slabo. Zlssti 43 in 44. minuta prvega polčasa sta zelo škodovali njegovi reputaciji. Publika jc njegovo sojenje kvitirala z ostrimi protestnimi vzkliki.	T. Z.
Tekme za prvenstvo LNP
Na petih frontah
Ha Jesenicah je zmagalo Bratstvo, celjski in mariborski „derby" pa sta prinesla enaka neodločena izida
Ljubljana, 27. novembra
Tndi v podsaveznem prvenstvenem nogometu še niso nehali. To tekmovanje bi bilo lahko že davno pod streho, toda meseca oktobra so nepredvideni dogodki, posebno v Mariboru, pa tudi ponekod drugod, zavrli udejstvovanje mladine na zelenem polju. Zaradi tega hiti zdaj LNP, tembolj ker je tudi vreme še naklonjeno, da bi nadoknadil zamujeno in s čimbolj odigranim sporedom začel spomladansko prvenstveno sezono.
Za točke v prvenstvu LNP je danes igralo 10 prvorazrednih moštev, med njimi dve v ljubljanski skupini, po štiri pa v celjski in mariborski.
V	LJUBLJANSKI SKUPINI so imeli edino prvenstveno tekmo na Jesenicah, kjer je Bratstvo imelo v gostih ljubljansko Reko. Jeseničani so tudi v drugi igri proti Rečanom pokazali svojo premoč in spravili dve važni točki, ki sta jim še povečali naskok pred ostalimi klubi v tej skupini.
V	MARIBORU so imeli krajevni »der-by« med Železničarjem in Mariborom, ki se je — seveda v razočaranje obeh taborov — končal neodločeno, tako da je vsako moštvo dobilo pe en gol in po eno točko. Istočasno so Rapidovci obračunavali s Slavijo, pa so nazadnje po precej skromnem izidu le prejeli obe toč-k; Vprašanje prvaka v tej skupini pa ima v rokah Čakovečki ŠK, ki mu danes ni bilo treba na igrišče.
V	CELJSKI SKUPINI so prav tako igrali domači »derby«, in sicer Celje in Atletiki. Po čudnem naključju se je tudi to srečanje končalo z enim golom in eno točko za vsakega udeleženca, tako da se vrstni red v vrhu tabele ni spremenil. Na istem igrišču so pred to tekmo gostovali Trboveljčani proti Olimpu in zasluženo zmagali.
PrecLd po tabelah in številkah bomo objavili v eni rednih izdaj »Jutra«.
V naslednjem naša poročila:
Ljubljanska skupina Bratstvo : Reka 2 s O (1 s O)
Jesenice, 27. novembra
Na igrišču Biatstva je bila danes ob 14.15 odigrana prvenstvena tekma med SK Reko iz Ljubljane in domačim Bratstvom, ki se je končala z zasluženo zmago Bratstva 2:0 (1:0). Rezultat je po igri prenizko izražen, kajti Bratstvo je dalo lepo in borbeno igro in vse moštvo je bilo dobro povezano. Napad si je sicer ustvaril mnogo situacij, izkoristil pa je komaj dve. Oba gola je zabil Trifunovič, grajati pa moramo njegovo sebičnost, kajti če bi bil žoge bolj delil, bi bil več koristil celoti. Ugajal je tudi Abram, ki je bil zelo borben, pa tudi Bajen na krilu se je postavil. Krilci so predvedli dobi« igro, le Zavrl ni bil na običajni višini in je tudi zastreljal enajstmetrovko. Obrambni trio Brun. Potočnik, Knific, je branil odlično in dokazal, da mu je težko zabiti gol.
Reka se je predstavila v lepši luči kakor preteklo nedeljo v Ljubljani. Odlikoval se je vratar, srednji krilec Kokcij in Primožič, v napadu Slanina in Roni.
Sodil je g. Erlich iz Ljubljane. Gledalcev je bilo okrog 400.
Mariborska skupina
Maribor, 27. nov.
Današnji dan je bil v znamenju lokalnega nogometnega derbvja, t. j. prvenstvene tekme med SK Železničarjem in ISSK Mariborom, ki bi se morala prav za prav odigrati že 23. oktobra, pa so jo oblastva takrat prepovedala. Po raznih peripetijah je danes vendarle prišlo do tega, da rta stara rivala pomerila svoje moči na stadionu Železničarja. V Mariboru je bila razen tega še na sporedu druga prvenstvena tekma med Rapidom m Slavijo na Rapidovem igrišču, .	_ ,
Železničar : Maribor
1 ! 1 (1 J O)
Precej občinstva se je zbralo na prostranem stadionu ob Tržaški cesti. Vreme je bilo prav ugodno in tako se je zbralo na igrišču do 1200 gledalcev. Za današnje srečanje sta se oba nasprotnika precej temeljito pripravljala, saj sta oba računala s plenom obeh točk. Ostalo je pri delitvi, tako da sta bila na koncu oba tabora nezadovoljna. Ze uvodoma moramo poudariti, da je tekma potekla v najlepšem miru in redu, kar je bila zasluga odličnega sodnika.
Igra sama je bila zelo živahna. Obe moštvi sta stalno forsirali tempo, ker ves čas igre ni bilo nobene situacije na čisto. Vzroka je bilo torej dovolj, da so se oboji potrudili. To je dalo igri živahnost, ki je' nekako značilna za prvenstveno tekmovanje. Ostremu tempu je podlegla samo Železničar jeva napadalna vrsta, ki je preti koncu igre popolnoma klonila. Današnjo tekmo lahko delimo v dva natančno ločena dela. V prvem po'' *su je imel Železničar več od igre, v drugem je domi-niral Maribor. Zelezničarjeva obramba ni bila povsem na višini. Igrala je sicer z vidnim prizadevanjem, toda pogrešali smo tisto sigurnost, ki je vedno odlikovala to formacijo. Srednja linija je delala v splošnem dobro, v prvem polčasu celc odlično, v drugem na je bila zaradi preobremenjenosti nekoliko slabša. Napadalna vrsta ni bila popolnoma kos svoji nalogi. Pogrešali smo zlasti odločnosti v kazenskem prostoru, razen tega pa so bili nekateri počasni in boječi. Nekaterim manjka tudi kondicija, kar se je videlo proti koncu igre, ko je napad popustil. Prav tako manjkata start in odločne poteze naprej. Jasno ps je. da neodločenega rezultata ni kriva napadalna vrsta, ki je svoio dolžnost opravila dobro. Napad ie imel dovoli prilik, zlasti v orvem polčasu, da zviša rezultat. toda ni imel strelca, razen tega je napadalcem manjkalo tudi prave prisebnosti.
Maribor ie igral zelo dobro — predvsem taktično. To vera zlasti za obrambo, ki se je ves čas borila z uspehom. Odločilne važnosti sta bili preudarnost in potrebna hladnokrvnost. Srednia vrsta je bila po svoiem efektu v celoti enakovredna nasprotnikovi. Napad je bil mestoma zelo energičen, sicer je operiral preudarno. Pred golom se ni mnogo šalil in so fantje streljali iz vseh pozicij. Celotni efekt te petorice je bil. da ie zlasti v drugem polčasu predvedla dobro isro. prevzela iniciativo in talco razbremenila krilce in obrambo. kar se o nasprotnikovi isti formaciji ne more trditi. Današnia tekma ie bila borba dveh enakovrednih nasprotnikov. Obe moštvi sta imeli več pril;k. ki jih pa nista izrabili, kar ni bila toliko zasluga dobrih obramb, kakor nespretnosti napadalcev.
Sodil je g. H^hdiia iz Osileka skoraj brez po^e.^ke. Take sodn;ke si še želimo!
V	predtekmi ie v prvenstvenem tekmovanju rezerva Ze>ez»ii?ar?a premagala rezervo Maribora s 3:1 (2:1).
Rapid : Slavija 2 s O (O s O)
Ta tekina se je odigrala na Rapidovem igrišču pred številnimi gledalci. Na tekmi ni bilo nobene senzacije, ki bi bila razgibala gledalce, kajti odigrana je bila ves čas pod Rapidovo taktirko in zato je tudi njegovo moštvo slavilo zasluženo zmago. Sla-cija si je sicer vidno prizadevala, da bi poskrbela za kako presenečenje, toda vsi njeni napori so bili zaman, ker moštvo ni bilo homogeno. Razen tega si je vratar privoščil nekaj hudih napak, ki so bile tudi usodne. Rapid je podal svežo, dopad-ljivo kombinacijsko igro, s katero je na koncu koncev zlomil odpor Slavijašev in zasluženo zmagal.
Sodil je g. Nemec.
V	prvenstveni tekmi obeh rezerv je zmagal Rapid z 8:0 (2:0).
(Nadaljevanje na 2* straniJ
Pcmslns ssdafes ustanove proti osnutku
novega pravilnika
Ljubljana, 27. novembra Osnutek pravilnika za vse ustanove socialnega značaja, ki poslujejo po sistemu samopomoči (zadruge društva in podobno), je dal povod za to, da je Zadruga učiteljske samopomoči v Ljubljani sklicala za danes dopoldne v uradne prostore Banovinskega društva državnih upokojencev v \Volfovi ulici sestanek vseh takih ustanov, ki jih osnutek tega pravilnika neprijetno prizadeva v glavnem s tem, da jih stavlja v isto vrsto s profesionalnimi zavarovalnicami.
Sestanka se je udeležilo 20 zastopnikov povabljenih sccialn h ustanov: Profesorske in Učiteljske samopomoči in Samopomoči za učiteljske otroke, Pogrebnega in podpornega društva državnih uslužbencev, Dobrodelnega društva grafičnega delavstva, Bancvinskega društva državnih upokojencev, Podporne zadruge državnih policistov, društva poštarjev »Dobrota;. društva sodnikov. Podpornega društva državnih in banovinskih uslužbencev, gasilske zajednice. Društva upokojenega uči-teljstva, Jugoslovenskega učiteljskega združenja in Zveze slovenskih zadrug.
Na sestanku je g. Kocjančič obširneje navajal vse tiste razloge, ki govorijo proti uveljavljenju osnutka pravilnika. Ti razlogi bi bili v glavnem naslednji: Osnutek nima pravne podlage, ker uredba o takih v?tanovah iz 1. 1937. točno loči socialne ustanove od profesionalnh zavarovalnic, osnutek pa stav' oboje v isto vrsto. Nadalje zahteva osnutek za vse tiste socialne ustanove ki imajo nad 800 članov in
izplačujejo dajatve nad 2.000 din, matematične rezerve, to je kapitalno kritje zahteva nastav.tev matematičnega aktu-arja in prepoveduje vsem socialnim ustanovam, višja izplačila kakor 5000 din. Sistem samopomoči z clokladnim kritjem pa dopušča samo manjšim socialnim ustanovam. V kratkem povedano vsebuje osnu tek take določbe, po katerih se osnovane profes;onalne zavarovalnice, socialne ustanove pa bi morale na njegovi podlagi izginiti, ker ne bi imele sposobnosti postati tudi one trgovinska podjetja, kakor so prcfe sionalne zavarovaln ice.
Zbrani zastopniki socialnih ustanov so soglasno izrazili odklonilno stališče do takega pravilnika. Zahtevali so, naj se ta osnutek zavrne, izmed prizadetih pa so izvolili tesnejši odbor, ki naj izdela nov osnutek in ga predloži na vsa odločilna mesta. Odbor bo nadaljeval in vodil začeto akcijo, ker smatrajo prizadeti, da je osnutek škodljiv in zato nesprejemljiv. V svojem pokretu pa se odbor nadeja podpore vse javnost} v prepričanju da je tudi v interesu države, če se agilno sooal-no delo po iniciativi privatnih stanovskih ustanov ne zatre, temveč poživi, poglobi in razširi.
V tesnejši odbor, katerega naloga bo predvsem izdelava novega osnutka pravilnika za poslovanje socialnih ustanov po sistemu samopomoči z dokladnim kritjem, so bili izvoljeni višji sodni svetnik žigon, višji poštni svetnik Matjašič. tajnik Zveze slovenskih zadrug Schauer, Drago Kosem, Korošec, šmajdek in Kocjančič.
Frsslava 79 letnice planinca dr. Frana

SE
m v«
Bolgarska turistična sveža ga fe Imenovala za častnega
člana
Ljubljana, 27. novembra
Snoči se jc napolnila vcrandna dvorana Uniona s prijatelji in častilci zaslužnega dr. Frana Tominška. Ko sc jc med njimi vesel in živahen pojavil jubilant v spremstvu svoje soproge, je bil navdušeno pozdravljen. Prvi se jc oglasil k besedi predsednik SPD <ir. Josip Pretnar ter v imenu društva naj-prisrčneje pozdravil jubilanta in njegovo U"spo. Po pozdravnem uvodu je govornik obširneje očrtal vrline dr. Tominška in njegove neprecenljive zasluge za slovensko planinstvo. Prav vsi udeleženci so od srca radi po govornikovih besedah obujali spomine na desetletja plodnega Tominškovega •dela. ki je dovedlo do močne planinske cdinice na naših tleh in kasneje preko Zveze jugoslovenskih do Asociacije slovanskih planinskih društev, o katerih se more reči, da so bila ustanovljena v glavnem na jubilantovo pobudo. Govornik je na kraju zaupal. da jubilant kljub svojim sedmim križem še ne misli na počitek, temveč deluje '/a ustanovitev balkanske zve/.e planinskih društev. Govornik je zaključil z željo, da Iv šc dolgo let ostal med planinci in delal za nje. Da bi se mogel tudi v svoji mirni sobi spominjati društva in dela zanj, mu je društvo poklonilo krasno oljnato sliko Triglava, delo slikarja Klemenčiča.
Potrebo po takem vidnem izrazu hvaležnosti je čutila tudi kamniška podružnica, katere zastopnik g. Trampuž je izročil jubilantu akvarel Kamniških planin.
Koliko spoštovanje uživa dr. Tominšek tudi izven meja naše ožje domovine, so pričala pisma s čestitkami, ki jih je prečital g. dr. Brilej. Poleg čestitke ljubljanskega župana, ki jc poslal na večer svojega zastopnika inšpektorja dr. \Vestra, so dospele čestitke staroste Ljubljanskega Sokola Bogu mila Kajzelja, Kluba češkoslovaških turistov, ki obžaluje, da se zaradi razmer, ki jih preživljajo, ne morejo večera osebno udeležiti po svojih zastopnikih, Poljskega turističnega društva »Tatre«, Srbskega planinskega in turističnega društva iz Beograda, Društva »Fruške gore«, Društva plani-nara v Bosni in Hercegovini, ki jc poslalo zastopnika g. Kudeljiča. Društva planinara »Romanija« iz Sarajeva, Starešinskega društva JAD »Triglava« m Bolgarske turistične zveze, ki je sporočila, da je izvolila dr.
Tominška za svojega častnega člana. Poleg številnih zastopnikov, ki so jih poslale podružnice, so prišli zastopnik Zvreze za tujski promet, dr. Ciril Pavlin, za Jugoslo-venski zimski športni savez. zastopnik zagrebškega »Sljemena« dr. Jakšič in zastopnik Hrvatskega planinarskega društva dr. Heinz.
Redke so proslave, na katerih se spregovori toliko prijateljskih in hudomušno lju-beznjivih besed, kakor jih je bilo spregovorjenih na tem večeru. Tako se jc oglasil k besedi dr. Heinz in za njim so sledili go vo-ri dr. Jakšiča. insp. dr. \Vestra. dr. Cirila Pavlina zastopnika »Skale« Žumra, dr. I. C. Oblaka, dr. Šviglja, Tominškovega oprode, kakor se je imenoval njegov brat Jože, urednik »Planinskega vestnika«, in naposled prof. Janka Mlakarja. Večer je z ubrano pesmijo poživljal Ljubljanski kvintet.
Okrog polnoči se je jubilant ganjen zahvalil za tako tople izraze hvaležnosti in priznanja, ki jih je bil deležen ob priliki svoje 701etniee že od časopisja in zdaj na tem lepem večeru.
PRE SLEP ARI L JO JE ""* ■—
Gospod Smola je navdušen pristaš proti-alkoholnega gibanja. Zraven tega pa ima naduho in spati ne more. Nekoč sreča svojega prijatelja, ki je zdravnik.
«No, kako se ti godi?«
»Slabo, slabo.« toži gospod Smola. »Spati ne morem. Vse sem že poskusil. Bromov kalij, bromural, veronal, sulfonal. pa nič ne pomaga.«
»Veš, kaj poskusi? Časih izpij kakšen dober čaj. Veš, pol čaja >n pol ruma. To bi ti utegnilo pomagati.«
»To je pa alkohol! Tega ne smem. Če zve moja kuharica, raztrobi po vsem mestu, in blamaža bo.«
»Če ti predp'šem rum kot zdravilo...«
Ne, ne gre. In kako naj si priskrbim vročo vodo. ne da bi ona vedela?«
»Reci ji, da se hočeš zvečer briti.«
»No. bom premislil.«
Teden dni nato sreča zdravnik Smolovo kuharico.
»Kaj je novega?«
»Gospod je znorel.« se križa sirota.
»Kake to?«
»Znorel je, vam rečem. Zdaj se vsak dan j petkrat brije!«
Mala kronika
Ljubljana, 27. novembra
Današnja nedelja je bila tipično pozno-jesenska: vlažna, meglena, hladna, že v soboto je ležala nad mestom megla, ki se je sicer danes dvignila, vendar je bilo nebo ves dan zastrto in časih je iz visoke megle tudi malo rosilo. Zato so Ljubljančani ostali doma in polnili popoldne kinematografe, gledališča ln kavarne, a rekorden je bil tudi obisk na igrišču ob Tyrševi cesti, kjer so se borili na zelenem polju naši in zagrebški purgerji. Kljub mrazu je bila vroča bitka ln nazadnje so se oboji zadovoljni razšli. Remis je tudi uspeh, čeprav polovičen. Več o tem v športni rubriki.
Dan je potekel brez pomembnih dogodkov, eiio'ično in mirno. Reševalci so imeli ves božji dan mir, prav tako policija in tudi v bolnišnico niso sprejeli nikogar.
Literarno predavanje v knjigarni
Akademska založba je pričela prirejati v svoji knjigarni v šelenburgovi ulici sobotne literarne večere. Pivi tak večer je bil 26. t. m. ob nepričakovano lepi udeležbi, tako da so knjigarniški prostori komaj spi-ejeli toliko občinstva. Zbrane goste je nagovoril ravnatelj založbe g. Silvester škerlj in napovedal, da bodo poslej taki večeri stalna sobotna prireditev. Nato je izročil besedo pisatelju g. dr. Vla-dimirju Bartolu, ki je v polurnem predavanju opisal postanek, zasnovo in snov svojega romana »Alamut«. Pisatelj je povedal, kako so vplivali na snov tega romana sodobni dogodki in koMko je črpal iz zgodovine; orisal je tako rekoč genezo dela. Pri nas so take pisateljeve izpovedi kai redek poiav. zato je predavanje avtorja »Alamuta« vzbudilo napeto pozornost poslušalcev, med katerimi je bila posebno številno zastopana akademska mladina.
Premiera operete rRoksi"
je bila v soboto zvečer v napolnjenem gledališču. Dejanje te Abrahamove operete se po nekoliko medlem prvem dejanju raz-gifrje, vendar pa učinek vsega dejanja, vštevši glasbo in igro, ne presega višino povprečne zabavnosti. V ospredju zanimanja sta bila gdč. Barbieeva kot nositelji-ca naslovne vloge in priznani dramski igralec g. Lipah, ki je v podobi skopega Škota debutiral v opereti. »Roksi« bo nedvomno zvabljala mnogo občinstva, tembolj, ker jc je ne posebno dosledna in posrečena lokalizacija libreta združila z lokalnim patriotizmom in ker najdejo v nji obfo zadoščenja simpatizerji športa in športniki. Strokovno poročilo o tej novi uprizoritvi bo priobčilo »Jutro« po repri-zi.
Žrtev lahkomiselnosti
V soboto zvečer so reševalci prepeljali v bolnišnico SOletnega Karola Prezlja iz Davče vasi, občina Že'eznikl, ki je skupaj z drugimi fanti v Podporeznu kuhal žganje. Fant se ga je pri zapeljivem poslu preveč nalezel in naposled omamljen zaspal na peči. Drugi fanti so mu medtem pošteno zagodli. Ležal je trebuhu in so ga po zadnji plati polili z neko gorljivo tekočino. Ko se je fant na peči obrnil, so bile hlače v trenutku v plamenih. Seveda je siromak dobil hude opekline. Lahkomiselne fante, ki so si dovolili tako neokusno šalo, so orožniki zaprli.
Maribor. 27. novembra Nedeževna nedelja, ki je spričo manjše društvene razgibanosti obračala pozornost Maribora pretežno k športnim dogodkom. Maribor je pokazal sinoči živahno zanimanje za letošnjo prvo predstavo
„Pesmi s ceste"
V dobro zasedenem gledališču je bilo obilo priznanja za lepo igro. Režija je bila Mal-čeva in zasedba ista kakor lani z nekaterimi dopolnitvami v tehničnem oziru.
Prodajalci bencina
pa so se sestali danes pri »Orlu«, kjer so razpravljali o svojih zadevah in zavzeli stališče nasproti bencinskemu kartelu s posebno resolucijo, ki vsebuje zahteve prodajalcev bencina v smislu njihovih znanih teženj.
Kriminal
V Mcžici so orožniki izsledili 321etncga delavca Ivana Pečnika, ki ga zasleduje sodišče zaradi suma tatvin, ki jih jc izvršil v Ljubljani in po D-avski dolini.
Poseben »ljubitelj« kuhinjskih knjig sc je pojavil v Mariboru. Med drugim sc je zgla-sil pri kuharici Ivanki Peruševi v Maistrovi ulici št. 5. Nagovarjal jo je, da bi se vpisala v kuharski tečaj s pričetkom v decembru in ki ga bo vodila neka gospa iz Ljubljane. Pregovoril je kuharico, da se jc naročila na list »Mesečnik« ter ji potem pod spretno pretvezo izvabil kuhinjsko knjigo, s katero ga ni bilo več na spregled. Ker bo mož poizkusil srečo na podoben način tudi pri drugih kuharicah, se te opozarjajo k previdnosti.
Kolo je izginilo izpred neke hiše v Maistrovi ulici kovaču Jožefu Tomažiču iz Nove vasi. Kolo je znamke »Fxcelsior« in ima ev. številko 134.027. — Delavcu Antonu Kamplu iz Tržaške ceste 22 je izginil iz tovornega avtomobila usnjat suknjič. — Posestniku Francu Sitarju iz Gornje Hajdine pri Ptuju pa jc izginila košara, v kateri je bilo 12 kg slanine.
Borba s podivjanim bikom
Na tukajšnji glavni postaji je čakal transport živine za Nemčijo. V vagonu, ki je bil namenjen na Dunaj, je krmil živino 29Ietni delavec Franjo Kiglovič iz Velikega Kraljeva. Nepričakovano pa je podivjal bik, ki se je z vso silo zakadil v delavca, mu zasadil roge v desnico m ga potlačil na tla. Reševalci so občutno poškodovanega delavca pripeljali v bolnišnico.
Prometni nesreči
Na oglu Meljske ceste in Einspielcrjeve ulice sta trčila skupaj osebni avto tovarnarja Mautnerja in tovorni avto prevoznika Srečka Sušca iz Kamilice. Pri tem se je tovorni voz občutno poškodoval in trpi lastnik okoli 3000 din škode — V Vetrinjski ulici pa je povozil neki motociklist zidarja Ivana Schneiderja iz Vinarja, ki se mu jc pri tem popolnoma raztrgala obleka.
Barva )e širi etre!
Zato bledih in velih ustnic in lic nikdo ne ceni. Ln vendar kako lahko zamore vsaks žena zadobiti rožnato svež ir mladosten izgled s
KHAS
RDEČILOM ZA USTNA IN RDEČILOM ZA LICA. —
Med 8 različnimi barvnimi toni zamorete dobiti za vsak lepotni tip primerno rdečilo. Khasana rdečilo za lica pričara naravno delujočo sve-žost na Vaša lica. Oba sta odporna zoper slabo vreme, vodo in poljube.
Zaradi slabega zaslužka fe vlom!!
Po zaslugi spretnih orožnikov sta bila plen ln vlomilec
kmalu razkrinkana
št. Jurij pod Kumom, 27. novembra
Za tremi požari, o katerih smo že poročali, smo imelj zdaj drzen vlom. Oškodovan je bil posestnik Fric Groščičar iz Ce-teža, ki je prodal na sejmu par volov. Izkupiček je imel pripravljen za poravnavo nekih zaostankov, zato je shranil vsoto, bilo je pet tisočakov, v skrinjo v svoji sobi. Skr.njo je imel trdo zaklenjeno in ključ je imel zmerom pri sebi.
Pa se je zglas.l pri Groščičarju sosed, ki je bil v hudi stiski in ga prosil za 300 din posojila. Groščičar dobremu prijatelju ni mogel odreči pomoči, zato je stopil s sosedom v kamro in vzel denar iz skrinje. Ko sta bila oba moža pri skrinji, je hušk-nila mimo okna senca. Moža tedaj niti pomislila nista, da ju je opazoval kak ne-poštenjak.
S sosedom sta stopila v gostilno na polič vina, tako je bil sosed vesel, da ga je Fric Groščičar rešil iz zadrege. Medtem ni bilo pri Groščičarjevih nikogar doma in nepoštenjak je izrabil priložnost. Splazil se je v kamro, odprl skrinjo in pobral tisočake.
Naslednje jutro je hotel Fric Grošičar v dolino da poravna dolg. Kako je kliknil od strahu, ko ni bilo novcev nikjer! Ves obupan je stekel na Polšnik do orožnikov, kjer je prijavil vlom komandirju g. Serdareviču. Polšn škj orožniki so takoj začeli preiskavo in so ugotovili, da se je ob tisti priliki smukal okrog hiše hlapec Star na Tone. Trdo so ga prijeli, pa je znal Tone govoriti tako, da je v prvem trenutku pretental domače, da je nedolžen. Orožniki so bili sicer mnenja, da ni mogel nihče drugi vlomit- pri Groščičarjevih kakor Starina, vendar dokazov niso imeli.
Sporazumno z gospodarjem so poslali naslednji dan Toneta v gozd po drva, ki jih je nato zapeljal v dol no. Tisti čas so mu preiskali vso prtljago, pa niso našli ničesar. Toda komandir Serdarevič ni odnehal. Stopil je še na podstrešje, kjer je ies našel za nekim brunom zavitek, v njem pa preko šfri tisoč dinarjev. Zdaj je bilo jasno, da je izvršil vlom Starinov To-
ne. Patrulja je šla v dolino, kjer je Tone prav tisti čas skladal hlode z voza. Tone še ni nič vedel, da so med tem že našli nje gov zaklad, zato je še tajil, kakor bi bil med najbolj nedolžnimi. Ko pa so mu orožniki ponudili pod nos novico, da so staknili na podstrešju Grošč.čarjev denar, je priznal vlom.
Tone je navrgel v svojo obrambo, da je bil prisiljen krasti, ker je imel kot hlapec premajhno plačo. Prejemal je le dvesto dinarjev, kar je pa v naših hribih običajna plača. Zdaj na zimo je potreboval obleko, plašč, čevlje in nekaj perila. Od ukradenega zneska je porabil že pet kovačev, da se je okrepčal po prestanem strahu, ko je vdrl k Groščičarjevim. Tako je dobil oškodovani Groščičar skoro ves denar nazaj.
Naše gledališče
D B A M A
Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek, 29.: Zaprto.
Sreda, 30.: Dobrudža 1918. Premiera. V proslavo narodnega praznika. Izven.
O P E B A
Začetek ob 20. url Ponedeljek, 28.: Zaprto Torek, 29.: Don Kiliot. Red A. Sreda 30.: Poljub. Red Sreda, četrtek, 1. decembra: ob 15. Ero z onega sveta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Petek, 2. decembra: ob 15. Boheme. Dijaška predstava. Izven. Ob 20. Roksi. Opereta. Red B.
OBJAVE
Nocoj bo velik simfonični koncert v dvorani Uniona pod vodstvom direktorja beograjske opere g. Lovra Mataeiča. Na sporedu bodo: Bach, 3Iozart, Musorgski in Arnič.
Boris Rihteršič:
Plime pa d z\
Ko sem davi vstal, je bila meja soba hladna. Ne vem, ali je bilo res ali pa se rni je samo zdelo: ko sem še spal, se je priplazila cd ntkod zima in mi hoteia cbljžiui okna z ledenim cvetjem, pa se je premislila, ali pa je imela premalo moči.
V	nabiralniku je bilo tivoje pismo. Pisala si mi, da prideš. Le mimo grede, da mi prineseš malo veselja, da ti bom oči poljubil. Potem pojdeš spet s.ran, dalsč, za dolgo.
šel sem na vrt. Saj ga poznaš! Tisto divje grmovje ii» drevje, bele steze in trava. Zdaj so steze pokrite z listjem in trava tudi. Listje je voljno in mehko od vlage in ne šelesti pod nogami kakor jeseni v gozdu, ko odletava."
V	leski me je čakala taščica. Nisem ti še odkril ie skrivnosti. Na jesen je prišla, morda iz Tivolija. Ko sem jo prvič hotel nakrmiti in sem ji vrgel zrno, je zbežala, pa se ni več vrnila. Potem se me je počasi privadila. Velike oči ima in bolj odkrita je kakor druge ptice. Toda koiiko potrpljenja je bilo treba, da se me je navadila in da mi zdaj prihaja na roke: Z drobnimi nožicami se za dobrec sekunde ustavi na roki, da se odžene, vzame zrno in cclfrfota plaho kakor nočni me.ulj nazaj v grm. Dvakrat, trikrat pride, potem izgine.
Danes sem ji povedal, da prideš ti. Uprla je vame svoje plahe oči. Menda me ni razumela. : Ona pnde! Videla jo boS!« Obsedela je na roki in mi legla v dlan. Ne vem zakaj, šele ko sem jo hotel z drugo reko pogladiti. se je dvignila in ni je bilo več nazaj. Prav za prav sem bil neumen, da sem to s oril. Beg ve, kako dolgo je zdaj ne bo več na roko.
Tedaj se mi je zazdelo, da slišim za živo mejo že tvoj smeh. Tako živ je bil, tako tvojemu podoben, da sem bil ves zmeden. Potem sem se zavedel, da te ni mogoče, da prideš šele čez nekaj dni, in žalosten sem bil. Taščica, ki sem jo pregnal, in smeh, ki ni bil tvoj.
Cvetja ni več na vr u. Za verne duše so ga znosili na pokopališče. Niti ve el nisem, kdaj. Ko sem prišel na vrt, ga ni bilo več tam. Takrat sem začutil, da bo kmalu zima, ti;to umiranje, ki vsaki leto zadene udi mene Pet kapljic krvi vzame vsak dan, pa ničesar ni, kar bi to kri nadomestilo.
Kaj Isžem? Tvoje pismo.
Zdaj nisem več žalosten čeprav smeh ni bil tvoj.
Nekoč vem, mi je mama. pripovedala o dušicah, ki lic ijo ponoči k človeku, lro spi. Na rob njega, e pos elje so:ieio in bede tam do jutra. Ce p~if-reš hi'. -:v> e vidiš, teča če je tvoja duša njim sestra, jih slutiš. Pozimi jih zebe. zato ji- 1? treba prižgati večno lučko, da se cj njej grejejo.
Takrat, ko som tc slišal, sem hotel imeti lučko v svoj: sobi. Nič križa, nobenega svetnika, samo lučko. Nisem je dobil in potem sem jokal.
še zdaj me časih prime, da bi si kupil tako lučko.
Pa čemu? Saj prideš zdaj ti k nrn' in na tvojih cčeh si bodo dušice ogreie roke. Ustnice ti bodo božale, da boš mi lila, da te jaz v sanjah poljubljsn, da ne spim
Kakor bi bil zdaj pod z'mo priletel ci-tronček v mojo sobo, tako mi je bilo ko je prišlo tvoje pismo.
Ura se mi je sn:ei ustavila na omarici. Zdaj bo s ala, dokler ne prideš ti. Naj še ona malo čuti, kaj je restipnest. O, vem, sme ješ se zdajle. Le smej se! Pa malo bi se ti ura le lahko smilila, ali ne?
Neumna misel mi blodi že ves čas po
glavi. Da letos ne bo zime, da je bilo umiranja dovolj, da bodo jutri že cvetele maijefce v Tivoliju. Morda bodo res, — toda le iste stare ki jih mraz ni zmogel in ki so se zrtoTe prav tako kakor jaz misleč, da zime ne bo.
Nekdo je zdrjle petrkal na moj^i vrata. Kdo je"' Berač Kaj so mar še na svetu? Kaj cares niso vsi dobili takšnega p:sma kakor jaz? Ko sem mu spustil dinar v
reko, je zamrmra! nekaj o božjem plačilu. čudno, vsakdo si želi plačila in vsakdo ga drugemu želi. Zame si plačilo ti. Za kaj? Kaj sem s oril, da ga zaslužim? Samemu mi je postalo nerodno, ko sem se to vprašal. Mi boš povedala ti, ka sam ne vem?
Nocoj ne bom potreboval dušic, da bi me varovale. Tebi jih bom poslal, da ti bodo povedale to, česar ti jaz ne morem, če
imaš lučko, jim jo prižgi. Dolga je pot do tebe in hladno jim bo.
Jutri bo nov dan, in še eden in še eden. Petem bodo prišle moje dušice nazaj in ti z njimi, čakal te bcm na vrtu in taščica te bo čakala. Ura bo .spet začela svojo pesem. Berač bom pred tabo, iztegnil roko.
Bo potem zima? Bo šelestelo listje pod najinimi koraki? Bo legla taščica v tvojo dlan?
uspehov
na ?n esla> v
»JT'TRP«
' .»TTTHU"!
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograd
Izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna in Izvozna ocarinjenja po kulantni tarifi — Priporoma se Istočasno za prevoze, taritske in carinske informacije.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,