Klavnice Radovljica zopet v naših trgovinah. Posebno priporočamo želodčke in hrenovke. Naročnik: (la Ptlčl ubirajo že pomladanske viže, tudi regrat je spodbodla nenavadna toplota za ta letni čas. Prvi nabiralci pravijo, da naje kar precej in daje ta pomladanska solata še vedno najcenejša. — t1 o to: F. Perdan Leto XXVII. Številka 13 Je^Šiteiii: ?bč. konference SZDL in TriH*' Kr?ni' Ra4ovljica, Šk. Loka Kranl ri~" ?zda^a Gorenjski tisk - n!i„ lavni. tednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar GLAS i lo SOCIALISTIČNE zveze d~e lovnega ljudstva za gorenjsko Kranj, sobota, 16. 2. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah mednarodni spomladanski sejem od 12. do 21. aprila 1974 Železarji bodo vztrajali do konca Nadaljevanje na 16. str. železarske Jesenice, Gorenjska in m venska športna javnost so vedno »>'.) pod vplivom mučnih dogodkov TivnK i na ledu ljubljanskega , !'r-Jeseniški hokejisti so to ne-* jo očitno do kraja spoznali, da v v kakršnih se je dvoboj naših hokejskih »velikanov« odvijal, pošteno in požrtvovalno igro o imajo kaj iskati in - zapustili led! Hr J\ bl,° ravnanje 16-kratnih Z ' ■ Pryakov v Skladu s pravili nim m na eh Putene športne borbe, nimamo namena razglabljati v tem sestavku Sklepamo lahko le, da je skrJr- 'Jeseničanov v slačilnico nedel1bPr0teSt proti razmeram na našem vfm derbiju in odnosom v n ' , h°Kejskem športu, predvsem OlimiS' Ljubljana (beri odločkiV' ,^sredo ,8mo sedeli še za kejS&^ zveze Tr1^ k°^je Ho" v torek sestala v T,Sl;7,Je' ki se Je bil tokrat zelo >i'Jubilanl je stal je teki rPed,tiven<<- ^eli-odločil da^ SO n aLm- pravi,nik in tekmo dobili Ob^6"0 nedelJsko nič'ani so bi i(!,,TP,Ja s Jese" izkliučnA tem P'oglašeni za sramote« fe nedelj«ke »hokejske nekaikrJf u ?a/ smo v teh dneh Pritožba brah)' nJ'hova obširna vanja, Pa n' bila vredna uPo8te- Pošteno si priznajmo, da odločitev tekmovalne komisije v Sloveniji, posebno pa na Gorenjskem in' na Jesenicah, ni naletela na splošno podporo. Ne vemo še, kakšne reakcije bodo povzročile kazni disciplinske komisije, uvedene proti igralcem in vodstvu Jesenic. Le-te slede. Vemo pa, da so v sredo v jeseniško Železarno na primer telefonirali iz Trbovelj in dejali, da več tisoč rudarjev podpira jeseniške hokejiste in njihovo vodstvo ter vse prijatelje hokeja, ki žele, naj zavlada v tem športu končno red in pravičnost. Najbolj ogorčeni so delavci jeseniške Železarne. Pričakovali so, da bo tekmovalna komisija temeljito pretehtala vzroke za nedeljsko prekinitev tekme in da glavno breme odgovornosti ne bo naprtila Jeseničanom. Vendar so se ušteli. Zahtevali so zato, naj o odnosih v našem hokejskem športu spregovorijo samoupravni organi Železarne, organi kolektiva, ki ima patronat nad hokejskim kolektivom in ki daje zanj več kot 100 milijonov starih dinarjev, na stotine prostih delovnih dni itd. Temu denarju se odrekajo železarji. Več kot tisoč jeseniških železarjev je mirno in odločno preprečilo odhod avtobusa s hokejisti v dvorano Tivoli. — Foto: D. Sedej V sredo, 13. februarja, se je na razširjeni seji sestal odbor za delovne in življenjske pogoje pri centralnem delavskem svetu Železarne. Na seji so bili tudi predsedniki delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela. Na osnovi pobud in protestov članov delovnega kolektiva je odbor razpravljal o položaju po sporni tekmi Olimpija : Jesenice ter v zvezi z znanimi odločitvami tekmovalne komisije Zveze drsalnih in kotalkarskih športov Jugoslavije sklenil (sklepe objavljamo v originalnem besedilu): 1. Vsa športna javnost je bila preko TV prenosa seznanjena s potekom omenjene tekme in ponašanjem igralcev in organizatorjev. Tekmovalna komisija ZDKŠJ je na seji dne 12. februarja sprejela znane uradne zaključke in sklepe s tem, da so vsi igralci HK Jesenice predani v disciplinski postopek, kar pomeni, da so za neregularni potek tekme, izgrede in posledice krivi igralci Jesenic. 2. S tem v zvezi samoupravni organi Železarne Jesenice sklenejo, da morajo po preteku pogodbe, to je 1. marca 1974, vsi igralci H K Jesenice zaposleni v Železarni, redno nastopiti delo v Železarni. Za naprej nimajo odobreno niti plačano niti neplačano odsotnost. 3. Samoupravni organi Železarne Jesenice kot patronat nad H K Jesenice predlagajo odboru H K Jesenice, da zaradi nemogočih odnosov in nezdravih pojavov v ZDKftJ izstopijo iz nadaljnjega tekmovanja, tako za državno prvenstvo kot za jugoslovanski pokal. 4. Samoupravni organi nimajo namena razpravljati o odločitvah tekmovalne komisije. Dvomijo pa, če je lahko za tak športni škandal kriv in kaznovan le eden. Zato se bodo samoupravni organi Železarne Jesenice brez dvoma odločili, da takega športa ne bodo več podpirali. 5. Na teh zaključkih bodo samoupravni organi vztrajali, dokler ne bodo odnosi taki, da bodo v prid nadaljnjemu razvoju te športne panoge, in spoštovali samoupravno dogovarjanje v prid širšim interesom delovnih ljudi. Pavel Lotrič je na sredini seji dejal: »Pozivi, naj se razmere v hokejskem športu uredijo, dežujejo iz dneva v dan! To ni le posledica nedeljske tekme. To so posledice odnosov na relaciji Jesenice—Ljubljana, to so problemi, ki so se začeli z odhodom Galeba iz naših vrst k ljubljanski Olimpiji. Železarna takih razmer in tega, kar se dogaja, ne more podpirati.. .« Jože Kobentar, član železarskega sekretariata ZK, je opozoril na tisti del resolucije VII. kongresa ZKS, ki govori o telesni kulturi in odnosih v njej. »Pisanje sredstev javnega obveščanja o nedeljskem dogodku je enostransko, škodljivo,« je dodal. »Komentarji niso v skladu z resolucijo kongresa ZKS!« Rudi Makra, predstavnik tovarniškega aktiva Zveze mladine, je prebral izjavo mladine Železarne in zaključil:' »Nedeljski primer ni prvi, kako želi Olimpija priti xlo naslova državnega prvaka. Nam je tak način tuj. Naše moštvo se že 16 let pošteno bori za ta naslov .,..« tesne iš!' 1 lt.aliJanskega mesta Rivoli so že dlje časa želeli navezati pobude stike z nekim jugoslovanskim mestom. Tako je prišlo do namreč ar takSne stike n JIIiANIHA Kranj sprejme takoj v delovno razmerje za nedoločen čas za TOZD tovarno obutve "V Kranju 20 delavk za šivalnico Pogoj: starost 15 let Pismene ponudbe dostavite kadjrovskemu oddelku kombinata v 15 dneh po objavi ali pa se zglasite osebno. skratka, postati moramo bolj življenjski. Razumevanja je dovolj in tudi vemo, kaj hočemo. Povečati moramo produktivnost, vložiti znatna sredstva v sodobnejšo tehnologijo pri izdelavi obutve iz poliure-tana in drugih plastičnih mas, zgraditi skladišče, saj smo zdaj še vse preveč utesnjeni. V svoj sestav smo lani dobili tudi računalnik, da se discipliniramo in stvari spravimo v red, za obračune nam bo rabil in za to, da ugotovimo ,kaj kdo je'. Letošnje leto bo, mislim, izjemno težko. Kupna moč še nadalje upada. Ljudje denar vse bolj pretapljajo samo v živež. Nujno se bomo morali odločiti za določene preusmeritve. Kaj nam pomaga izdelovati drago obutev, če pa nimamo kupcev, ki bi bili pripravljeni odšteti večje vsote denarja. Velik uspeh je že to, da smo upeli osvojiti tržišča in mislim, da povratka in poti nazaj ne more biti. Izvoz bomo poskušali povečati vsaj na kakšnih 5 milijonov dolarjev letno.« — V primerjavi z nekaterimi drugimi podjetji ste, lahko bi rekli, izbrali neko svojstveno pot. Zakaj? Odločilo ste se namreč, da svoje obrate odpirate tudi po nekaterih manjših krajih. Kako se vam taka poteza obrestuje in kakšne načrte imate s tem v zvezi za prihodnje? »Vedno smo težili, da v bližnji okolici, po krajih, kjer so še vedno rezervati ljudi, ki bi se bili pripravljeni zaposliti, odpiramo svoje obrate. Po pravici povedano smo nekaj časa imeli še bolj odprte načrte. Ritem smo zdaj nekoliko spremenili. Vemo, da je še vedno dovolj zanimivih lokacij, kjer bi bili nam dobrodošli delavci, naše podjetje pa njim. Problema pomanjkanja delavcev pri nas sploh ni čutiti. 2e pred več leti smo odprli obrat v Gorenji vasi, pred malo manj kot dvema letoma pa še na Colu. Tam bomo že v kratkem začeli graditi novo šivalnico, zaposlili bomo nove delavce in s tem zamašili ozko grlo v montaži. Veliko računamo tudi na Gorenjo vas! Kako, boste vprašali? Morda bi res zdaj težko dobili delavke, toda misliti je treba malo naprej. Ne bo dolgo, ko bo v Gorenji vasi odprt rudnik. No, in če bodo v kraj prišli moški, bodo gotovo mnogi z družinami, pa bodo tudi žene iskale zaslužka. Ženske pa so tiste, za katere pravimo, da so pri nas bolj pridne, bolj vestne. Skratka, za delo v naši tovarni bolj primerne. Mimogrede: trenutno imamo zaposlenih okrog 500 moških in prek 1000 žensk.« — Znano je, da je lastna trgovska mreža eden važnih in zelo pomembnih faktorjev za uspešno poslovanje! Kako pri vas gledate na to? »Res je! Lani smo odprli že šestdeseto prodajalno z našo obutvijo. Svoje trgovine imamo po vseh večjih krajih v državi. Samo lani smo jih odprli sedem, šest pa prenovili in preuredili. Ustanovljeno imamo lastno delovno skupino, ki skrbi za to. Letos nameravamo odpreti še pet ali šest lokalov. Ugotovili smo, da odpiranje trgovin ni ravno poceni, vendar pa so izredno pomembne za uspešno poslovanje. Brez njih bi gotovo tudi mi na svoji koži občutili nelikvidnost. Obratna sredstva nam zagotavljajo uspešno poslovanje, ker imamo svojo trgovsko mrežo pa nam tudi razni pritiski ne morejo škodovati.« — Kaj lahko poveste o izobraževanju v vaši tovarni? »Šele pred nekaj leti, bi lahko rekel, smo izobraževanje postavili bolj v prvi plan, na mesto, ki mu pripada. Kljub nekoliko zakasnelemu reagiranju nam je v tem kratkem času le uspelo s kadri zapolniti tiste najbolj boleče rane. Takrat nam je postajalo vse bolj jasno, da našo bodočnost lahko gradimo le na lastnih kadrih. Trenutno imamo na srednjih, višjih in visokih šolah prek 200 rednih in izrednih dijakov ter študentov. Izobraževati bo treba tudi ostale profile in obenem poskrbeti, da bodo tudi ti ljudje jutri imeli kruh. Selekcija mora biti! Napredovanje naj bo omogočeno le najboljšim. Smo med tistimi, ki so šli v izobraževanje najbolj odprto, toda vemo, da je to še vedno naložba, ki bi se z najmanj denarja morala najbolje obrestovati.« — Ce vprašaš Žirovca, kje je zaposlen, bo dejal — v tovarni. Čeprav je zdaj v kraju že več podjetij, s tem seveda misli na Alpino. Al-pina in Žiri sta, lahko bi rekli, en in isti pojem! Kako ocenjujete povezavo med tovarno in krajem? »Lani smo 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov izvajali v korist samoprispevka za gradnjo šol, 2 odstotka za račevsko cesto in 1 odstotek za druge komunalne naprave — predvsem kanalizacijo. Menim, da je tudi v prihodnje naša dolžnost po svojih močeh pomagati kraju! To ima zagotovo svoj smisel in povsem smo se navadili tega. V okviru Alpine imamo celo vrsto kulturnih in športnih sekcij. Pa tudi upokojencem ali šoli vedno pomagamo, če je to le mogoče. Delno pa je to pogojeno tudi s tesno povezanostjo s krajem. Niso redki primeri, da kdo po ostalih žirovskih podjetjih sprašuje za kako finančno pomoč in tam vedno vprašajo za stališče Alpine! In če smo mi že rekli ,da', tudi ostali to zagotovo storijo!« — Kako pa kot direktor vodilnega podjetja v Žireh gledate na probleme kraja? Kateri so trenutno najbolj pereči? »Se vedno nam ni uspelo rešiti problema kanalizacije. Pa tudi urbanistični red bi moral biti bolj trd in dosleden. Žirovci smo pripravljeni ubogati, samo neke dogovore bi pa bilo potrebno sprejeti. No, potem so tu še nemogoče ceste, neurejen vodovod ter slabo razvita trgovska in turistična dejavnost. Žalostno je, da tako velik kraj trenutno nima niti ene sodobne trgovine. Skrajni čas bi bil, da se začne graditi že dolgo omenjani trgovski center. Žiri bi morale biti za marsikatero trgovsko organizacijo zanimiv kraj.« To so nekatere ugotovitve dipl. oec. Izidorja Rejca, ki je v Alpino prišel leta 1961, dolžnost direktorja pa opravlja osem let. J. Govekar Razprava o predlogu komunalnih del Oddelek za gospodarstvo in finance pri radovljiški občinski skupščini je pred nedavnim pripravil program komunalnih del v občini za letos. O njem so že razpravljali predsedniki krajevnih skupnosti in direktorji delovnih organizacij, zdaj pa se bodo začele javne razprave tudi na terenu. Denar za uresničitev programa naj bi letos zbrali oziroma zagotovili iz občinskega proračuna, raznih republiških skladov, iz delovnih organizacij in posojil delovnim organizacijam. Predvidena so tudi sredstva, ki naj bi jih zbrali s samoupravnim sporazumom med delovnimi organizacijami in izvajalci komunalnih del. Iz gradiva je razvidno, da je bilo lani porabljenih za komunalno dejavnost v občini 17,252.730 dinarjev, od tega največ (6,298.815 din) za PTT. Za ceste in mostove je bilo porabljenih 5,242.600 dinarjev, za elektrifikacijo 2,125.115 dinarjev, za vodovode 1,325.900 dinarjev itd. V občinskem proračunu bo letos precej manj denarja za tovrstna dela. Na voljo bo na primer le denar od prispevka za goriva in deloma od prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Tako bo uresničitev programa komunalnih del prepuščena pobudi in dogovorom med krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. Skratka, občinska skupščina ne bo več investirala neposredno modernizacijo cest, gradnjo kanalizacije, smetišč itd. V sedanjem predlogu je predvideno, da bo iz proračuna financirano načrtovanje na urbanističnem, geodetskem in komunalnem področju. Za to je predvidenih 1,942.000 dinarjev. Od prispevkov za goriva naj bi asfaltirali ceste Podvin—Zapuže in Ribno—Bodešče. Del denarja pa bo namenjen tudi za obnovo mostu na Kupljeni in v Piškovci (Zasip) ter za vzdrževalna dela na cestnih prehodih pri železnici ter za druga. Za kanalizacijo na Bledu, v Radovljici in v Bohinjski Bistrici je predvidenih 1,180.000 dinarjev, od tega 900.000 dinarjev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ostalo pa naj bi prispevale delovne organizacije. PTT podjetje Kranj bo namenilo za montažo in razširitev PTT omrežja 2,111.091 dinarjev. Za vodnogospodarska dela pa bo potrebnih prek 2 milijona dinarjev, ki naj bi jih zagotovili republiški vodni sklad, Splošna vodna skupnost Gorenjske, občinska skupščina in delovne organizacije. Gradnjo in razširitev vodovodnega omrežja na Nemškem rovtu, v Bohinjski Bistrici, Stari Fužini, na Zgornji Dobravi, v Begunjah, Radovljici, Lescah in v Ljubnem v vrednosti prek 4 milijone dinarjev naj bi deloma financirali iz občinskega proračuna, deloma z denarjem delovnih organizacij in deloma s posojili. Razen tega naj bi delovne organizacije zagotovile okrog 1,5 milijona dinarjev za elektrifikacijo v posameznih krajih v občini. JR Višji kalkulativni OD Predsedstvo republiškega sveta slovenskih sindikatov je sklenilo, da bo vztrajalo pri zahtevi, da se kalkulativni osebni dohodki ponovno dvignejo. Povečali naj bi se za 3 do 7 odstotkov, in sicer od tiste višine, ki je bila določena lani. Podrobnejše analize pa bi dale točen odgovor, za koliko odstotkov se masa kalkula-tivnih osebnih dohodkov lahko poveča, ne da bi bila s tem ogrožena gospodarska gibanja, ki smo si jih začrtali z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju za letos. Za svoj sklep je predsedstvo republiškega sveta sindikatov navedlo dva glavna vzroka. Kot prvi in najvažnejši govori v prid višjim osebnim dohodkom dejstvo, da so lani narasli življenjski stroški za 20 odstotkov, medtem ko so nominalni osebni dohodki bili višji 16 za slabih 16 odstotkov. Drugi razlog pa je v tem, da se veljavni samoupravni sporazumi v veliki večini delovnih organizacij že postali pretesni, saj podpisniki že dosegajo zgornjo mejo dovoljene mase kalkulativnih osebnih dohodkov. To pa poraja vprašanje nadaljnje spodbude porasta produktivnosti dela in povečevanje obsega poslovanja in proizvodnje. Seveda je nesmiselno računati, da bodo novi ali popravljeni samoupravni sporazumi nastali takoj. Pred polletjem tega nikakor ni mogoče pričakovati, zato je nujen popravek sedanjih sporazumov. Hkrati s tem zahtevkom pa je predsedstvo republiškega sveta sindikatov zahtevalo, da se za vse odgovorne dejavnike pri nastajanju novih samoupravnih sporazumov izdala poseben rokovnik. Rok za sklenitev novih sporazumov naj bo 1. september. Uspešno v „Sori" V delovni enoti podjetja Sloveni-jales, tovarni Sora Medvode, so lani ob dobri notranji organizaciji uspeh povečati fizični obseg proizvodnje in doseči 24 milijonov dinarjev realizacije. Zasledovali so potrebe tržišča in z izdelovanjem furniranega pred-sobnega pohištva osvojili domaČe tržišče, del proizvodnje pa uspeh plasirati tudi v Zahodno Evropo. Letos nameravajo proizvodnjo Še povečati in doseči realizacijo skoraj 30 milijonov dinarjev. Obenetn načrtujejo povečanje proizvodnih prostorov, kamor bodo montirah nove stroje ter ob istem števila zaposlenih pričakujejo že v naslednjem letu podvojeno proizvodnjo- -fr Žiri in Alpina danes 4 G LAS Sobota, 16. februarja 1974 ■ '„ t, - - ... ... ' ."~^MSS^-^- : » Na Koroški Beli so delavci že začeli z regulacijo potoka Javornik in drugimi deli, ki jih narekuje predvidena gradnja nove hladne valj ar ne. Dela hitro potekajo.—Foto: F. Perdan , , i I. i; 11 H • c i |. I- l. L Turizem brez gostinstva ne more uspevati Pred dnevi je bil na Trebiji redni letni občni zbor domačega turističnega društva. Bogata razprava na njem je izzvenela v prepričanju, da je bilo delo v preteklem obdobju uspešno. Društvo je lani že drugič zapored pripravilo zanimivo etnografsko turistično prireditev Dan mlatičev, poleg tega pa še kresova-nje, parado ob delavskem prazniku 1. maju, pokop pusta, članice so se udeležile čipkarskega tekmovanja v Železnikih, pripravljenih je bilo več predavanj, mladina je pod nadzorstvom starejših članov očistila strugo reke Sore, urejena je bila javna razsvetljava, postavljene klopi po najlepših kotičkih Trebije in okolice, pripravljene razglednice z najbolj zanimivimi motivi s tega področja in še bi lahko naštevali. Večino časa pa so udeleženci občnega zbora posvetili trenutno najbolj žgočemu problemu za trebij-ske turistične delavce — hotelu Dom pod Planino, ki je zdaj že lep čas (skoraj štiri mesece) zaprt. Turizem brez gostinstva ne gre, so menili. Zato bi bilo hotel treba čimprej odpreti in ga usposobiti za obratovanje. Ko so razglabljali o vzrokih slabega poslovanja omenjenega gostinskega obrata, so prisotni menili, da so k neuspešnemu delu mnogo pripomogli slabi kadri, ki so bili v preteklosti v njem zaposleni, slaba reklama ter sploh premajhna zainteresiranost matičnih podjetij za napredek omenjenega hotela. Za primerjavo so navedli podatke izpred desetih let, ko je bilo v obratu zaposlenih sedem ljudi (nazadnje 18!), objekt pa je bil kljub slabše razvitemu avtomobilizmu vedno poln. Menili so, da bi bilo za potrebe letnega turizma treba čimprej urediti kopališče ob Sori, v zimskih mesecih pa bi bili smučarji prav gotovo najbolj zadovoljni, če bi bila nekje v kraju postavljena vsaj manjša smučarska vlečnica. Ob koncu so se vsi prisotni zedinili, da je treba čimprej stopiti v stik z ZP Transturist, da se Dom pod Planino ponovno odpre, če pa omenjeno podjetje za kaj takega ne bi bilo, naj bi se dal hotel kaki delovni organizaciji za počitniški dom ali pa v zakup kakemu drugemu podjetju ali privatniku. Sklenili so tudi, da bodo k reševanju nastalega problema pritegnili tudi Veletrgovino Loka, ki ima v stavbi svojo prodajalno, a je doslej za kraj pokazala malo zanimanja. Ob koncu je predsednik občinske turistične zveze in predstavnik ZP Transturist Roman Tržan pojasnil nekatera stališča* ki jih je Transturist zavzel do reševanja »primera« Dom pod Planino. Nakazal je nekatere vzroke, ki so pripeljali do zaprtja objekta, in obljubil vso podporo pri reševanju nastale situacije. Dejal je, da se hotel vsekakor mora tudi v prihodnje uporabljati v turistične namene. In kot vse kaže, naj bi bil že v kratkem odprt vsaj bife v spodnjih prostorih doma. yTn zdaj še naloge, ki si jih je društvo zadalo za letos? To so: ureditev parkirnih prostorov, postavitev klopi, ureditev kopališča, namestitev košaric za odpadke, očiščevalna akcija ob Sori ter priprava zdaj že tradicionalne turistično-etnografske prireditve Dan mlati-čev in vsaj enega izleta za člane. J. Govekar Inštalacije Proizvodno montažno podjetje Škofja Loka razpisuje v skladu z določili 67. člena statuta podjetja delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo elektro, ekonomske ali splošne smeri, 8 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornih delovnih mestih v delovnih organizacijah sorodne stroke, — da ima srednjo izobrazbo elektrostroke ali ekonomske smeri, 12 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 7 let na odgovornih delovnih mestih, — da ima organizacijske sposobnosti za vodenje, kar se dokazuje z uspešno delovno prakso, — da ima ustrezne moralno politične kvalitete. Rok za prijavo je do 5. marca 1974. Prijave z vsemi dokazili pošljite na naslov podjetja z oznako »Za razpis«. Razpisna komisija Organizacije združenega dela Komunalnega podjetja Bohinj s sedežem v Bohinjski Bistrici ponovno razpisuje prosto delovno mesto direktorja (ni reelekcija) \ Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka ali višja izobrazba gradbene ali ekonomske gospodarske smeri in 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih, 2. srednja strokovna izobrazba gradbene ali ekonomsko gospodarske smeri in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih. Ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev mora kandidat poslati razpisni komisiji do 20. marca 1974. Podjetje nima stanovanj. Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj TOZD Vino Kranj, Mladinska 2 objavlja prosta delovna mesta: 1. knjigovodje bilancista 2. prodajalca 3. transportnega delavca Pogoji: pod 1.: višja šolska izobrazba, ali srednja šolska izobrazba in 5 let prakse. 1 pod 2.: kvalificiran trgovski delavec ali priučeni trgovski delavec's 5-letno prakso, pod 3.: nekvalificiran delavec Ponudbe z dokazili o objavljenih pogojih pošljite na naslov podjetja. Gostišče Ažman pri Vidi Nomenj pri Bohinjski Bistrici bo odprto 20. februarja 1974 kmečki narezek, žabji kraki, postrvi, ajdovi žganci, ostala domača (kmečka) jedila, poskrbljeno je tudi za dobro domačo kapl jico. Nad cenami ne boste razočarani. Skupine do 25 oseb imajo 15 odstoten popust (tel. št. 76-154). Vabljeni! Usklajevanje sil v turizmu Ne moremo zanikati do-kajšnjega razvoja turizma v zadnjih letih na Gorenjskem, vendar pa ne moremo mimo tega, da se organizacija, ki združuje krajevna turistična društva, to je Gorenjska turistična zveza, ni mogla prilagoditi novim družbenim razmeram. To je bilo že kmalu jasno gorenjskim turističnim delavcem in zato prizadevanja, da bi turistični organizaciji dali pomen in vlogo, kot ji gre na tako pomembnem področju kot turizem je, tudi niso šele od včeraj. Zamisel, naj bi Gorenjska turistična zveza postala resničen center, kjer bi se srečevali in dogovarjali ter sprejemali konkretne naloge vsi, ki na kakršenkoli način delujejo na področju turizma, dobiva zadnji čas v dokumentih svojo dokončno podobo. Dve leti trajajoče razprave v turističnih društvih, občinskih odborih sindikata, občinskih konferencah SZDL in drugje so prizadevanja Gorenjske turistične zveze po novih samoupravnejših oblikah delovanja potrdile in podprle. Preden bodo te dokumente sprejeli na občnem zboru Gorenjske turistične zveze, jih bo pretehtal še svet gorenjskih občin, pred kratkim pa je o njih razpravljal tudi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Razpravljavci na sestanku so predvsem poudarili družbeni pomen turističnih organizacij na Gorenjskem, ne gre pa podcenjevati seveda tudi ekonomskega. Strinjali so se s predlogi za novo samoupravno obliko te organizacije ter z možnostmi povezovanja in vključevanja interesov različnih turističnih dejavnikov. Z družbeno vlogo turizma naj bi se ukvarjale tudi bodoče problemske konference pri občinskih konferencah SZDL, kazalo pa bi razmisliti še o drugačnih oblikah usklajevanja turističnih interesov na gorenjskem področju — o interesni skupnosti za turizem. L. M. —■ miimi, a.........zmmrmmm mm mwmMmm m^mmmmmm Avto-moto društvo iz Cerkelj je začelo graditi za cerkljanskim zadružnim jdruštveni dom. Gradbena dela je zaupalo domačemu Obrtnemu P°djetju. Foto: F. Perdan Tudi v Cerkljah dom AMD zbo/t^č^"^ ~ ,)revi ho v zadružnem domu v Cerkljah redni letni občni boli avto'nioto društva. Pričakujejo, da bo to eden izmed naj- T ^ krajevni skupnosti Brniki že več let negodujejo zaradi nekajkrat ' , em ko 'majo tako na Zgornjem kot na Spodnjem Brniku vsaj Poslopja in i -v Preveč vode iz potoka Reka, ki jim poplavlja stanovanja, vode iz vo j °.risea» Pa tudi kmetijska zemljišča ob večjih nalivih, pa jim saj so v n >1 t°i?a VSe Pr'manjkuje. Zlasti to velja za vas Spodnji Brnik, Na z H mnogokrat brez vode ali z zelo slabim pritiskom. &a vodi J? "V sveta krajevne skupnosti so imenovali gradbeni odbor, ki omrežja ' Naloga odbora je pripraviti teren za obnovo vodovodnega vseh prebival0 nase^e" izvajalo podjetje Vodovod Kranj s pomočjo Čakajo jih še velike naloge CerMie^^r^ — Letošnji redni letni občni zbor Turističnega društva Cerkljah"*! Gorenjskem, ki bo v torek, 19. februarja, zvečer v kino dvorani v P° udel ^ Tnedvomno ef*en najbolj delavnih in pestrih po vsebini pa tudi cvetja k k ui*tvo namerava tudi letos pripraviti že tradicionalno razstavo cu zim k ? tolVa-1''e V 'zven^olskih dejavnostih in v družbenem življenju v občini, ljeni vVdanje,bo f4*1? 110 konca šolskega leta 1973/74, razredi pa bodo razde-mladih uP'n'» sicer osnovnošolski in srednješolski. Člani konference s podro'^V lz?kraževanju so poslali vsem šolam v občini razpis tekmovanja °nimi navodili in kriteriji za ocenjevanje. J. Rabič Vse več upanja za boljšo cesto POLICA — Vaščani Praprotne police (vas je na območju UresniČH yUPn?sti Velesovo) imajo običaj, da tisto, kar se dogovorijo, tudi da bi v J°' Zadnja taka njihova odločitev je boljša cestna povezava. Gre za to, varn0 vo^i* sPe.'ja'' modernejšo cesto — asfaltno, po kateri bo lažje in bolj meBtih n avtobus. Cesto bo treba na več mestih razširiti, na nekaterih bo cesta ^ Vr zr.avnati in omiliti ovinke, odstraniti sadno in drugo drevje, da ke, ki D U ^olj Pregledna. Seveda teče tudi akcija za prostovoljne prispev- ^Pnosti'Jn občin Uk0 majhni. Vaščani pričakujejo pomoč tudi od krajevne v Premalo priključkov 8 ^ prikl s0 v bodicah montirali avtomatsko'telefonsko centralo Uresničila ■ • ^^dvidevanja, da bo za kraj centrala premajhna, so se že prj ' SaJ Je že 70 novih prosilcev za napeljavo telefonskega priključka. ^raJevne ^ očitno nespoštovanje krajevnih potreb, saj so občani prek uPnosti opozarjali, da je kraju potrebna večja telefonska centrala. -fr Zgledni krvodajalci MEDVODE — Delovni kolektiv medvoškega Colorja se redno udeležuje krvodajalskih akcij. Člani kolektiva se zavedajo, da s svojo življenjsko tekočino morda rešujejo dragocena življenja, zato jih je v zadnji akciji, ki je bila v soboto, kar 75 darovalo kri za Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani, -fr Tečaj civilne zaščite GORJE — Pred dnevi se je v Gorjah končal tečaj civilne zaščite za požarno varnost in tehnično zaščito. Trajal je 54 ur, obiskovalo pa ga je 37 občanov. Praktične vaje so bile na Rečici pri obratih tovarne LIP Bled. V teoretičnem delu tečaja so se slušatelji seznanili z vzroki in nastanki požarov ter z ukrepi ob takšnih nesrečah. J. Ambrožič M -ijP 3 Sobota, 16. februarja 1974 Teden slovenske drame 74 Gostovanje stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Ob kod denar za kulturo? Grabnerjevo dramatizacijo Bevkovega Kaplana Martina Cederma-ca, ki so nam ga prikazali v tednu slovenske drame Tržačani, smo pred nedavnim videli na ljubljanski TV. Primerjava je neizbežna, pa čeprav je jasno, da je TV svojstven medij, gre pa tudi za to, ka- Igor Torkar: Požar; gostovanje Celjanov V sporedu za teden slovenske drame je bilo sicer napisano, da bomo videli Kralja Malhusa Ervina Fritza, ki je znan po satiričnih in smešnih delih za televizijo, in poeziji, ki je predvsem svojska. V Celju je obiskoval učiteljišče in morda se je tudi zato odločil, da so Kralja Malhusa krstili prav tam. Na žalost pa je prišlo sedaj do spremembe, čeprav, po drugi strani, tudi Požar Igorja Torkarja zasluži pozornost, predvsem zaradi igralske kreacije Sandija Krošlja. Na videz je Požar zelo sodoben in moderen tekst, virtuozno napisan, virtuoznost pa je v resnici tudi vsa pomembnost teksta. Morda je pomembno tudi to, da je fraziranje spretno prekrito in da je spekter nakazanih problemov dovolj širok, da nas prepričuje o naporu biti večplasten, zajedljiv, tragičen, res-ničnosten. Za kreacijo klovna Valentina, ki., je pravzaprav monolog v vsem tekstu, je spet značilna virtuoznost. Oboje daje torej videz nadvse solidne predstave, duhovite in iskrive, pa se vendar že sproti to mnenje drobi kakor steklo ob silni vročini požara. Sandi Krošelj je izvrsten igralec, videlo se*je,-v tej postavitvi celo izjemno dober, predstava pa je izzvenela kljub temu neenotno. In to zato, ker je verjetno kompromis modernističnega in tako imenovano klasičnega nemogoč, čeprav prav zato tudi postane sodoben tekst lahko bolj komunikativen. Komunikativnost predstave pa ni le v tem, priznati je potrebno, da dojemljiv gledalec lahko sam pri sebi dopolnjuje situacije in srž povedanega. Čeprav Valentin ves čas toži zaradi predčasne upokojitve, ki si jo je »prislužil« zaradi »predolgega jezika« in metanja resnice v obraz v cirkuški areni, vendar zaman pričakujemo, da bo sedaj, pri zadnji javni predstavi, svoje domisleke vsaj ponovil, če jih že ne bo z vso modrostjo let in življenja, presegel. Tekst je modro brezizhodno postavljen. Ničesar v bistvu ne smemo pričakovati, saj je Valentin vendar kloven. In tako dalje ali drugače: ostane le ploskanje Krošlju za njegov napor pri delu, ki ga vendarle zasluži. J. Poštrak Uspela prireditev Praznovanjem ob slovenskem kulturnem prazniku so se pridružili tudi prebivalci Reteč pri Škof ji Loki. O prireditvi sta napisali poročilo kar dve dopisnici: Marija Krmelj in Julči Zontar, obe iz Reteč. Proslava je bila v nedeljo, 10. februarja, popoldne. Nastopili so domači tamburaški orkester Bisernica, mladinci, pionirji, pevski zbor in ženski duet. Kot gosta pa sta bila na odru dramski igralec Jože Zupan in kvintet RTV Ljubljana. Program sta napovedovala in povezovala učiteljica Frida Prešiček in študent Janez Krmelj. Prijeten večer v Srednji vasi V Srednji vasi v Bohinju so se v nedeljo zvečer zbrali člani domačega kulturnega društva, da bi počastili spomin na dr. Franceta Prešerna in da bi se pogovorili tudi o svojih prihodnjih prizadevanjih na kulturnem področju. V sporedu so sodelovali pevci in mladinci s pesmimi in deklamacijami. Odboru pa gre pohvala, da je znal povezati v društvu vse aktivne kulturne delavce ne lede na njihov poklic in starost. Zato pričakujemo, da bomo lahko v kratkem priča sadovom njihovega truda. V prihodnjem tednu nam že obetajo novo gledališko uprizoritev. N. R. tera predstava se je bolj približala bistvenemu iz Bevkovega romana. V umetniškem pogledu oziroma izvajanju dajem prednost televizijski realizaciji z Jožetom Zupanom v naslovni vlogi. Tržačani so očitno pripravili Martina Cedrmaca s povsem agitacijskim namenom. V uvodu so to tudi nekako nakazali, kajti vemo, da so v Italiji pred kratkim ukinili pouk slovenščine, da beneškim Slovencem ne priznavajo narodnostne opredelitve in podobno. Kot italijanski državljani so člani slovenskega gledališča s to predstavo predvsem protestirali. V ta namen je Bevkovo delo v Grabnar-jevi dramatizaciji tudi primerno. Toda predstava je izvenela deklarativno, recital, ki smo ga videli je v resnici dokaj jalov protest, namenjen zgolj lastni ekshibiciji, pa dolžnosti, ki naj bi jo imelo gledališče Slovencev v zamejstvu. Skoraj pretresljivo pa je, da v predstavi ni bilo niti ene igralske kreacije, ki bi se dvigovala iz poprečno-sti in ustaljenih navad nekaterih amaterskih gledališčnikov. Poleg tega je predstava izzvenela predvsem jokavo, namesto uporniško, preračunano je namenjena izvabljati solze pri gledalcih, kar pa ni in ne bi smel biti namen Martina Cedrmaca. Torej: Kaplan Martin Cedrmac v izvedbi poklicnega Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta je za Slovence v zamejstvu s čudovitim likom duhovnika in narodnjaka buditeljsko delo, ki pa ne prerašča buditeljstva taborov in čitalništvaviz prejšnjega stoletja. Za matično deželo pa je delo naiven poizkus brenkati na čustva tako nas kot Italijanov onstran naše meje. J. Poštrak Oktet Gallus v Škofji Loki Oktet Gallus iz Ljubljane se kar pridno oglaša tudi na Gorenjskem. Zadnjih nekaj sezon so ga poslušali v Kranju, Radovljici, Kropi, Železnikih, Skofji Loki in drugod. Najpogosteje pa se predstavlja domačemu občinstvu in tujim gostom na Bledu, saj se med drugim že dve poletni sezoni pojavlja kot koncertant v otoški cerkvici. Letošnji slovenski kulturni praznik je Oktet GALLUS praznoval med Skofjeločani. Najprej je že v dopoldanskih urah v novi osnovni šoli dvakrat zapored odpel komentiran mladinski koncert, najprej za osnovno šolo, nato pa še za gimnazijce. To sta bili hkrati prvi prireditvi v Škofji Loki v okviru glasbene mladine Slovenije. Skrbno izbran spored je mladina izredno lepo in pozorno spremljala, ravnatelj gimnazije je v zaključni besedi ugotovil, da je bil to hkrati praznični kulturni dogodek in nič manj uspešna glasbena učna ura. Popoldne so člani okteta najprej s pesmijo voščili praznik varovancem Centra -za rehabilitacijo in varstvo slepih, nato pa je priredil še krajši koncert učiteljem in profesorjem ob dnevu pedagoških delavcev škofjeloške občine. -eh- Brez vojasko-strokovnega oddelka Predstavnica kolektiva knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici Rezka Šubic nam je na članek Odslej članstvo v knjižnicah (avtorja JR), ki je t>i 1 objavljen sredi januarja, poslala naslednje pojasnilo: »Presenetila nas je pripomba, da bomo... v kratkem ustanovili tudi nov oddelek vojno-poljudne in voja-ško-strokovne literature . .. Res si v zadnjih letih prizadevamo izpopolniti svojo zalogo z rednimi nakupi poljudne in strokovne literature, med drugim tudi z omenjenega področja. Toda o ustanovitvi nekakšnega vo-jaško-strokovnega oddelka doslej še nismo govorili.« Svet gorenjskih kulturnih skupnosti je na zadnji seji v Kamniku razpravljal o izhodiščih za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o financiranju kulturne dejavnosti in investicijskih naložb za kulturo na Gorenjskem. Predstavniki so menili, da dogovorjena stopnja prispevka, ki je določena za kulturo v Sloveniji v višini 0,79 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih, komaj zadošča za redno dejavnost temeljnih kulturnih skupnosti, za najnujnejše investicijske naložbe, za obnovo kulturnih objektov in za prispevek kulturni skupnosti Slovenije. Že prvotna merila, po katerih naj bi ostalo od dogovorjenih 0,79 odstotka v občinah D,60 odstotka* preostalih 0,19 odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov pa bi pripadlo kulturni skupnosti Slovenije, bo težko uresničiti, ker še ni izdelan nacionalni kulturni program. Delavcem zato ne bo mogoče točno obrazložiti, za kaj bo namenjenih 0,19 odstotka sredstev, ki naj bi jih imela kulturna skupnost Slovenije. Čeprav so že vse temeljne kulturne skupnosti izdelale svoje programe in finančne načrte in jih uskladile z dogovorjenimi merili in stopnjami, so se kasneje pojavile še nove zahteve temeljnih kulturnih skupnosti Ljubljane za sofinanciranje 9 ljubljanskih kulturnih ustanov, ki imajo širši regionalni oziroma republiški pomen. Tako bi morale vse temeljne kulturne skupnosti v Sloveniji zbrati še dodatnih 50 milijonov novih dinarjev. Na Gorenjskem menijo, da so takšne zahteve nesprejemljive, saj tolikšnega povečanja brez povečane stopnje v republiškem merilu ne bi zmogla nobena občina. Sleherno zmanjševanje sredstev v občinah brez povečane stopnje bi še bolj osiromašilo kulturno dejavnost. Po drugi strani bi to pomenilo, da bi v občinah morali zbrati za slovenske in regionalne potrebe več denarja kot za svojo dejavnost. Svet je zato sklenil, da bo predlagal kulturni skupnosti Slovenije, naj vse ljubljanske kulturne ustanove, ki bodo opredeljene kot republiške ali slovenske ustanove, vključi v svoje programe in finančne načrte. Najprej pa naj se določijo merila, ki bodo jasno opredelila vsako ljubljansko kulturno ustanovo, ali ima mestni, regionalni ali slovenski pomen. Razen tega naj podobno kot v občinah tudi v republiki vse ustanove dosledno prilagodijo svoje poslovanje finančnim možnostim. Sklenili so tudi, da v republiki v prihodnje ne bi smeli ustanavljati novih kulturnih ustanov brez dogovora z vsemi temeljnimi kulturnimi skupnostmi v Sloveniji. S tem v zvezi pa so kulturni skupnosti Slovenije priporočili, da čimprej izdela nacionalni kulturni program v skladu z zahtevami vseh Jeseniški igralci v Šentjakobskem gledališču Člani amaterskega gledališča Tone Cufar z Jesenic bodo že drugič v letošnji sezoni gostovali v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Prvič so se predstavili s Snaho, ki je doživela pet polnih predstav in bila pri ljubljanskem občinstvu zelo toplo sprejeta. V petek, 22. februarja in v soboto, 23. februarja, se bodo ponovno predstavili ljubljanski publiki s kriminalko Agathe Christie Deset zamorčkov, ki so jo že nekajkrat uspešno uprizorili na jeseniškem odru. Kriminalko je režiral Bojan Cebulj, ki je pripravil tudi sceno. Nastopili bodo: Vera Smukavčeva, Tatjana Koširjeva, Nace Smolej, Vera Staretova, Stanka Geršakova, Slava Maroševičeva ter nekateri mlajši i^talci jeseniškega gledališča. D. S. GORENJSKI MUZEJ KRANJ - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava slikarske skupine DHLM. V stebriščni dvorani je jubilejna razstava slikarja Luke Cranacha. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ulici št. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM in republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI. V galeriji v Prešernovi hiši je na ogled razstava del akademskega kiparja Staneta Dremlja in dipl. ing. arch. Valentina Scagnettija. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 16.—18. ure, razen ponedeljka. predstavnikov temeljnih kulturnih skupnosti v republiki. Od Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju bo svet gorenjskih kulturnih skupnosti zahteval, naj podrobno obrazloži, kaj sodi v redno dejavnost zavoda poleg spomeniško-varstvenih akcij, ki so jih temeljne kulturne skupnosti posebej financirale. Ker bodo ta mesec predstavniki temeljnih kulturnih skupnosti v občinah morali pojasnjevati svoje programe, so na seji predlagali, da bi morali republiške programe pojasnjevati tudi predstavniki kulturne skupnosti Slovenije. JR Kadrovska komisija pri Tekstilni tovarni Sukno Zapuže p. Begunje na Gorenjskem razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. korespondenta (administratorja) v prodaji s končano ekonomsko ali administrativno šolo; 2. pomočnika delovodje II v tkalnici (moški — lahko začetnik) 3. čistilke Prošnje z dokazili o šolski izobrazbi sprejema kadrovska komisija pri tekstilni tovarni Sukno Zapuže do vključno 25. februarja 1974. Razpis prostega delovnega mesta poslovodje za prodajalno Tržič Pogoji za sprejem: visoko kvalificiran trgovski delavec ali kvalificiran delavec s 5 let prakse. Rok za vložitev ponudb je do 25. februarja 1974. Na razpis vabimo predvsem ženske. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in navedbo kvalifikacij pošljite na naslov: Triglav konfekcija 64000 Kranj Savska cesta 34 Na podlagi 170. člena zakona o davkih občanov davčne uprave skupščin občine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič pozivajo k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1973 Davčno napoved morajo občani vložiti najkasneje do 15. marca 1974 Napoved morajo vložiti: 1. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov in zavezanci dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov, kateri so v letu 1973 prejeli skupne čiste dohodke, ki presegajo 30.000,00 dinarjev. 2. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča — za leto 1973. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,50 ha gozdnega zemljišča in če njihov skupni dohodek v letu 1973 presega 20.000,(X) dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: — zavezanci iz 1. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 2. točke pa pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdno zemljišče. Davčno napoved je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Zavezance opozarjamo, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 %, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 10%. Zahteva za vložitev napovedi po 1. točki tega poziva o doseženih dohodkih preko 30.000,00 din je potrebna zaradi tega, ker so občani, ki so presegli to mejo dohodka, dolžni plačati dodatni davek iz skupnega dohodka občanov za leto 1973. Številka: 42-014/1972-03 Datum: 14/2-1974 Davčne uprave: Skupščine občine Jesenice Skupščine občine Kranj Skupščine občine Radovljica Skupščine občine Škofja Loka Skupščine občine Tržič t r i g I a v Najstarejši Gorenjci JESENICE Frančiška Pristov (1878) z Jese-Bel;Jiavn„enZ B z|al5 (1879) e KoroSke Rozalisf d • (1879> 12 Podkorena, S au^'T"" (1879> iz Podko-nic m • Z1J- Ravnik ("M) z Jesene. Marija Gašperin (1880) z Jese- kranj UoDo!SnG04dniC (1877> iZ Kra"j«. ŽM V H a Švar^ (1880> iz ^anj«. FranI-fumUKrna Taboru v Ljubljani, Drl lfi ? Nadižar <1883> 'z Cirčič C šSUT' Marijana Berčič (1877) Krani« jlk Marij a Geiger (1880) iz ga«. Majdič (1877) iz PES.. Fran<= Martinjak (1878) Kranio a, France Prestor (1883) iz izs/r'v,;UC1J.a. P°Rlajen (1883) z Kroni *8' Marija Konc (1882 z K, J?' A"ton Franc Rebol (1880 Krani! J1'r xM?h°r Petrić ("7») « Kr»n* ,UrŠU,a K1-1840" (1879) iz Palič EV Ii*i (1879) iz Tu- Pahni Fr,anč,ška Hafner (1882) iz Biten! ki an ? (1884) iz Zg. h i nt« a ?VO Xuke'j (1884) iz Str® ce" Anton °bid (1881) iz Gobov- M . RADOVLJICA neM£JetaArh i1883> iz Stare Puži-Hnvl" " i Beravs <1881> iz Ra- ®'«V?na BeSter iz Lepenc, Joža Mikuluš (1882) z Bleda, Marija Pe-kovec (1882) iz Studorja v Bohinju, N«».ioPitfr™an <1882>Višelnice, Pn! / °?°bnik (188°)iz ^c. Barba sn?«rik £879> iz Spodnjih Gorij, Silvester Pogačnik (1882) iz Pod- BEfr JV,ana pokUukar (1880) z HJeda Helena Pretnar (1871) iz Be- Ski ftare (l883> 8 Kopriv- MaHin nj Strgar <1878) 2 Gorjuš, rin« fti«iU n (1882> z Ov««. Kata-FrančfiLbarfi! (1876) iz ZadnM vasi, ne »mli ŠuStarši« (1882) iz Kam-Crnlv ' dakob Šuštaršič (1876) s Crn „ Jožefa Šuštaršič (1880) s K»m« Anton Toman (1880) iz Ha«,, K°rice. Rozalija Vrhunc Krmi ZIB,eda. Ana Zupan (1880) iz te' |ianC ^pan <1878>Hibna, Zupan «1*2» i".83* z B,eda' Jer« Znidarfiič (1880) ^"snl^V Mari* Marij« 2van (1880)i2 Sr^^ Gor[>' Bohinju ' z ®rcdnje vasi v da^febr uŽar^af"°,Vala 90- rojstni » StaJS S™'1 Hauptman rija KJander izVrbenj,JanUBrja Ma' TRŽIČ Terrznlj\RKblek (1882>iz Grahovš, MaHfi oSj"««(71883> % Pristave, Janez KlSmS flSm lin a_* .. (1883) iz Podljube-ce Goltez d87«) iz B stri- Papler (1877) iz Bistrice, Mežllf Sl1881>iz Tr«^. Marija Ker (l87 ft f • izTrŽiča' Jože Salber-(18Rn LIZ Trži««. Andrej Kralj ffi ,iZ 7rJŽića' Marija Weisseisen Pavlin pri TržiCu- Marija C«k!.i (}884> iz Tržiča, Helena FS883^ socialni zavod dr. r rairceta Berglja na Jesenicah Kdor starost dela, se mu Poročne matične knjige ie°uin8ka sk"PŠfina v Radovljici ^sklenila, da v krajevnih uradih cr(°rn.Je» Gorje, Lipnica, Podnart in vnH?rJa vas v Bohinju ne bodo več log • P°ro^nih matičnih knjig. Raz-Je, Preprost: ker se zakonske hi«?®. sklePajo na Bledu, v Bohinjski Bistrici in v Radovljici. sklen"1 biI° v radovlJiški občini Jenih 320 zakonskih zvez — na hiniu i«?7, V Radovljici 118 in v Bo-oltf;!! • 114 P^ov je bilo iz drugih tem; - u tudi 11 drugih republik. Med D',Jlh Je bilo prek 100, ki so se Pojočih na Bledu. čini30 kih razvez je bil° lani v ob" A. 2. kseljenski piknik sPet v Škofji Loki 8elipn?ugoVoru 8 Slovensko iz-Piknilf matico bo izseljenski Škofij T8^' iokr«t že šestič, v lo, da k * CePrav ie vse kaza-roiak«, i devetnajsto srečanje slovenski V- nekem dru«em nejšimi i k5aju — med najres-Grosutli- andldati so omenjali darle SJf Prireditelji ven- ° ,1 Ponovno za idilič-kjer jI „ jko^eloškega gradu, nikih « v. 8edanJih Petih pik-trenutkP„rv lVel° nekaJ Prijetnih 8eUencpv £ več tisoč naših iz_ Pripravi , daj že odlično uigran Pripravil odbor bo v kratkem ?re«ani« Program letošnjega cih. J ter spisek nastopajo-- ^ - • .-jk . dobro godi Pravijo, da so Gorenjci zdravi in kleni ljudje. Narava, da je tukaj ravno toliko radodarna in zdrava, da je treba pošteno delati. Zato najbrž tudi tisti rek: Kdor starost dela, se mu dobro godi; kar z drugimi besedami pomeni: Kdor trdo dela, bo najbrž dolgo živel. Će to še vedno drži, je težko reči. Včasih je bilo v tem najbrž precej resnice. Kdor se je prekalil v trdem delu in preživel nekatere hude tegobe, je lahko upal, da bo dočakal tudi starost. Zanimalo nas je, koliko je na Gorenjskem pravzaprav starih nad 90 let. Zato smo se v uredništvu odločili, da bomo skušali zvedeti njihova imena in v vsaki občini po enega obiskali. Na pomoč smo poklicali matične službe v občinah in jih zaprosili za naslove. Razumeli so nas, si vzeli čas in nam preskrbeli imena. Kar dolg seznam se je nabral. Le v Škofji Loki nam zaradi preobremenjenosti službe in ker se pravkar pripravljajo na mehanografsko obdelavo podatkov o prebivalcih niso mogli ustreči. Obljubili so, da bomo takšen seznam lahko dobili prihodnje leto. Zato danes v tej reportažni kroniki objavljamo le imena najstarejših iz štirih gorenjskih občin. Morda se je pri preverjanju podatkov zgodila kakšna napaka; morda je med najstarejšimi kdo pomotoma izpadel. Veseli bomo, če nas boste obvestili. Službam, ki so nam pomagale, pa iskrena hvala. 90 let Ivana Metzgarja 10. januarja je praznoval 90. rojstni dan Ivan Metzgar z Jesenic. V krogu družine, prijateljev in sosedov je ves krepak in zdrav v pesmi in plesu pričakal ta visoki jubilej. Ivan Metzgar je doma iz Murske Sobote, od koder ga je že v zgodnjih mladeniških letih pot zanesla v širni svet. Delal je v Avstriji in v Italiji, od koder so ga leta 1914 poklicali v vojsko. Danes se še posebno dobro spominja let in dogodkov, ki jih je preživel in doživel kot ujetnik v Rusiji. Z bistrim spominom sledi dogodkom, ki jih zna presenetljivo dobro in prijetno oživljati. Sporni- lečina v nogi, zaradi katere zadnje nja se vse svoje poti, ki jo je kot noči ne more spati. Do kakega de-ujetnik in bolnik moral prehoditi na vetdesetega leta je bila Brezarjeva frontah vse do konca vojne. mama, kot jo sicer poznajo Straži- šani, tako zelo čila in zdrava, da je nosila cel koš drv na hrbtu od gozda do doma; tudi hoja v mesto na tržni dan ni bila zanjo nič posebnega. Sedaj so ji leta preprečila delo, s te i pa so prenehali tudi vsakodnevni stiki z ljudmi. Zdaj jo obišče le zdravnik, pa še soseda, ki ji tudi kaj postori in včasih še njeni hčeri, tudi s^mi že v visoki starosti, in kdaj pa kdaj pride še pismonoša s pošto. »Tako rada bi šla živet, kolikor še bom, se reče, v kak dom, da bi bila le med ljudmi. Tako pa si sama še perem, kuham, kurjavo si s težavo vlačim v kuhinjo. Če me bo noga bolj bolela, pa še tega ne bom zmogla. Saj imam pokojnino po možu, pa je gotovo premajhna za oskrbnino v domu upokojencev.« Morala sem ji obljubiti, da bom še prišla, saj tako rada vidi če jo kdo obišče v njeni majhni izbici z lini-cam podobnimi okni. Le takrat odrine svojo žalost v najtemnejši kot svojega bivališča, pozabi na bolečo nogo in je vsa radovedna in živahna žena, ki ji je narava kljub ne ravno lahkemu življenju naklonila tako visoko starost. L. M. Na polje in nazaj »Kar noter stopite. Mati so bolj slabega zdravja in so v postelji,« me je povabila Terezija Beravs. Frančiška Beravs se je rodila 12. marca 1881 v Dvorski vasi, v hiši kajžarja, pri Lenčku po domače. Devet otrok je bilo doma in od Frančiške je bila starejša le še ena sestra. »Doma ni bilo kruha za vse, zato sem služila pri teti, ki je imela v Radovljici gostilno pri Koku. Še 19 let nisem bila stara, ko sem se poročila. Starejši ljudje so takrat menili, da so poroke v tako mladih letih prezgodnje in da običajno ne držijo dolgo. Nama pa je bilo vseeno. Rada sva se imela in vzela sva se. Ostala sva Ivan Metzgar se je po vojni s svojo ženo, s katero je v zakonu že 62 let, kar za osem let preselil v Romunijo in ta leta so mu ostala v lepem spominu. Leta 1937 sta se vrnila v Slovenijo, na Jesenice. Ivan je začel delati v jeseniški železarni kot topilec in leta 1953 je dočakal zasluženi pokoj. Ivan Metzgar je zabaven in vesel še sedaj pri 90. letih, ki jih kar dobro skrije. Šestdeset, največ sedemdeset let bi mu prisodili. Kadi in včasih, takole za moč, popije kakšen kozarček; bere brez očal, za kratek čas pa si rad zažvižga in zapoje. Včasih se pošali zdaj v tem zdaj v onem tujem jeziku, saj jih kot svetovni popotnik zna kar precej. Pravi, da sicer nikoli ni mislil, da bo dočakal svojih devet križev, vendar pa mu sedaj niso odveč. Zdravega se počuti in še vedno je zelo bistrega razuma in dobre volje, poln dovtipov in šal na svoj račun. D. S. Osamljenost Visoka starost prinaša s seboj hude nadloge,ki pa jih človek veliko lažje prenaša, če mu pri tem pomagajo njegovi svojci ali pa znanci in prijatelji. V razgovoru, pa čeprav le o vremenu, hitreje mineva čas in nadloge visoke starosti se zdijo milejše, če o njih spregovorimo, o njih potožimo bližnjim, ti pa nam jih s svojim razumevanjem vsaj deloma odvzamejo. Ko sem odhajala od verjetno najstarejše kranjske občanke, skoraj 97 let stare Marije Berčič iz Stražišča, ki me je spremila vse do praga ter klicala za menoj, naj še pridem, mi je bilo prav zares hudo. Pa čeprav sem staro ženo, ki ji je starost skorajda prihranila vse nadloge, ki so značilne za tolikšno število let, videla šele prvič. Zdaj vem, da ne starost sama, ne bolezni in podobne nadloge niso tako huda reč kot je osamljenost. Stara žena, ki ji leta niso prav nič načela njene bistrosti in spomina, je osamljena bolj kot — pa saj ne najdem primerjave. Osa-mjjenost jo bojj prizadeva kot pa bo-_ skupaj, dokler ni on 1939. leta v 64. letu umrl.« Čeprav priklenjena na posteljo, je najstarejša Radovljičanka še vedno zelo živahna. Rada se pogovarja in kljub starosti se zelo natančno spominja nekaterih dogodkov. »Omožila sem se na možev dom — na polje in delo. Takrat je bila tovarna le v Tržiču in na Jesenicah. Ni bilo tako kot danes, ko so ženske zaposlene po službah, ko se vozijo na delo. Moja edina pot je bila na polje in nazaj. Spominjam se, da se je v Radovljico prvi pripeljal z avtom podvinski princ, ki je prišel iz Pariza. Bil je postaven in se je potem po Radovljici sam vozil s kočijo. Drugi takrat niso imeli avtomobilov. Še koles skoraj ni bilo. Tudi potovali nismo toliko. Jaz sem se enkrat z vlakom peljala v Kranj in v Ljubljano. Danes pa ima skoraj vsaka hiša že avto.« Sinova žena Terezija, ki neguje in skrbi za Frančiško, poleg tega pa dela in streže še trem glavam živine, mi je zaupala, da z materjo ne marata televizorja. »Le radio imava. Mati ga radi poslušajo.« »Najbolj me zanimajo vremenske napovedi. Takšna zima kot je letos, je bila 1909. leta. Takrat je bilo vse do marca gnilo vreme, potem pa je v dneh okrog Gregorjeva padlo okrog 2 metra snega. S streh smo ga rezali, da se niso hiše podirale. Nikar ne mislite, da ga letos ne bo. Star pregovor pravi, da zima in gosposka ne ,šenkata\ Sicer tele vremenske napovedi res niso kaj prida, vendar sem prepričana, da bomo še doživeli zimo.« 2e malce utrujena mi je nazadnje zaupala* da je ni večje nadloge, kot starost preživljati v postelji. Včasih, da je bilo »fletno«, ko je bila mlada, ko so sicer delali in živeli teže kot danes, ko pa so tudi zaplesali. Potem pa je hudomušno dodala: »Le kaj vas je pičilo, da stikate za starimi ljudmi? O mladih pišite. V njih je življenje in prihodnost.« A. Žalar Le dve leti do stotice Precej dolgo sem kolebal, katerega med tržiškimi devetdesetletniki naj izberem in prosim za pogovor. Odločil sem se za najstarejšo med vsemi, Antonijo Goltez, ki se je rodila konec leta 1876 v Bistrici pri Štefancu. V 98. leto je že zakoračila, vendar je še vseeno pri močeh. Lani jo je doletela nesreča. Zlomila je nogo v kolku, vendar se je rana že zacelila. Noga je spet zdrava. Najstarejšo Tržičanko sem našel v nedeljo dopoldne v postelji. Nekaj časa je že, odkar je odšla iz rojstne hiše, kjer je na kmetiji, ob trdem delu, preživela mladost. Sedaj stanuje pri sinu Vladimirju, ki je tudi že star 62 let. »Leta 1950 sem postala vdova,« pripoveduje Antonija Goltez. »Mož je bil železničar. Zadela ga je kap. Imela sva sina, pri katerem stanujem. Na Silvestrovo, ki smo ga praznovali doma, sem prišla k njemu in mu dejala: vidiš, Lado, še dve leti moram živeti, pa bom stara 100 let!« Antonija Goltez najraje dopold-dneve preživi v postelji. Popoldnevi in večeri pa minevajo v kuhinji. Bere, posluša radio in gleda televizijo do zadnje večerne oddaje. Pri jedi ni izbirčna. Za srce, ki tako rado muči ostarele ljudi, pa pravi, da niti ne ve, kje ga ima. In še eno zanimivost mi je zaupala. »Zlaht-nica« od najstarejše Gorenjke Helene Pretnar je. Njen mož, ki je pred štirimi leti umrl v visoki starosti 96 let, je brat Antonije Goltez. Torej je visoka starost v rodu vsakdanjost! »Danes mladi še ne veste ne, kakšno je bilo včasih življenje,« meni Antonija Goltez. »Zelje in žgance smo otepali. Krožnikov še poznali nismo. Posedli smo okrog mize, na kateri je bila skleda jedače in zajemali z nerodnimi, lesenimi žlicami. In Bistrica, koliko se je spremenila. Včasih je bilo v vasi 18 hišnih številk in tri kajže, danes pa rastejo na polju, kjer sem včasih delala, nove in nove stavbe. Vedno več novih ljudi prihaja. Prav zadovoljna sem, da je bratova hiša odmaknjena in da tukaj lahko živim v miru ...« V ponedeljek sva prišla Antonijo Goltez obiskat s fotoreporter jem. Čeprav so nama pomagali domači, sva najstarejšo Tržičanko komaj prepričala, da je privolila v fotografiranje. »Samo tistole reč spravite, pa bomo prijatelji. Nočem, da je moja slika v časopisu. Kaj boste imeli od podobe stare ženice,« nam je dopovedovala. ; ' ..» i i Kar malo užaljena je bila, ko sva odhajala. Vendar, slika Antonije Goltez je le pred vami! J. Košnjek Najraje se kam peljem Pri Sv. Duhu v bližini Škofje Loke preživlja zasluženi pokoj Pavel Podobnik. Rojen je bil pred devetdesetimi leti v Stari Oselici v Poljanski dolini kot osmi in zadnji otrok revnega kajžarja. Trinajst let mu je bilo, ko je izgubil mater in sta z očetom ostala sama. Starejši bratje so takoj, ko so odrasli cuclju in krilcu, morali za kruhom. Takšna je bila tedaj usoda vseh bajtarskih otrok. »Gospodinjstvo sem prevzel, ko so umrli mati,« se spominja. »Pral sem, kuhal in pospravljal po bajti. Vse do dvajsetega leta, ko so me poklicali v vojsko. Takrat sem šel prvič cesarja služit. Vdrugo so me poklicali, ko se je začela prva svetovna vojna. Prvič sem šel veselo, s ,pušeljcom\ kot vsi fantje, ki so bili potrjeni k vojakom. Drugič je bilo teže. Oženil sem se nainreč med tem in dva otroka sta že jokala v izbi, ko sem odhajal.« »Kje vse vas je vodila vojna vihra?« »Bil sem vpoklican prav pri prvih in sem kot večina slovenskih fantov bil poslan na rusko fronto v Galicijo. Od tam je bil naš vod premeščen na italijansko fronto. Pri Doberdobu smo se bili, ko me je zadelo. Dobil sem več strelov in ena krogla me je zadela celo v glavo. Kljub temu sem se zlizal in se po dveh in pol letih vojskovanja vrnil domov.« »Kako ste živeli potem?« »Najprej je bilo treba zgraditi novo hišo. Stara je bila lesena, kot večina bajtarskih hiš takrat. Z ženo sva želela zidano. Zato sem 1919. leta začel pripravljati potrebno za gradnjo. Pozimi, bila je Še bolj mila kot letošnja, sem pripravil pesek in kamenje. Mraz je pritisnil okoli prvega novembra, potem pa se je otoplilo. Januarja je namesto snega padal dež, februarja in marca pa smo tudi v naših hribih že imeli pravo pomlad. 30. marca, bila je ravno cvetna nedelja, sem povabil zidarja, da si ogleda material za hišo. Sredi tedna smo začeli zidati. Konec aprila je bil obod že narejen. Kako smo živeli? Žena je skrbela za otroka in obdelovala tiste njivice okrog hiše, jaz pa sem delal in kuhal apnenice na Ermanovcu in hodil v žernado h kmetom.« Pred nekaj leti se je, tedaj še skupaj z ženo, preselil k hčeri, ki z družino živi pri Sv. Duhu. Kaj počne oziroma kako preživlja dneve? »Delati ne morem več, ker me noge slabo držijo.. Rad pa berem. Knjige in časopise. Čeprav sem v šolo komaj pokukal, sem vedno rad segel po branju. Neko zimo smo pri farni cerkvi v Stari Oselici dobili novega organista. Da mu ne bi bilo dolgčas, je zbral kmečke fante in nas učil pisanja in branja. Pol leta smo se učili. S številkami sem se seznanil sam. Kaj še počnem? Tudi televizijo rad gledam. Najraje pa se kam peljem. Tako hitro gre in fnimogrede si na cilju. Včasih pa smo pešačili ure in ure.« L. Bogataj SPOMINI NA POLETJE izbrali smo In fte nekaj za avtomobiliate. Računajte s tem, da se vam pri avtu lahko vsak trenutek kaj zgodi in hudo je, (e ste brez pravega orodja. V pripravnem plastičnem etuiu z zadrgo, ki se dobi pri SLOVENIJA-AVTU, je res vse potrebno.: matični ključi od St. 6 do 19, kleftče kombinirke, kladivo, ključ za svečke, izvijač za kontrolo sveč in fte dva večja izvijača. Ce se pa odločite za večji komplet, dobite zraven fte obročni ključ, univerzalne kleftče in montirna železa. Cena: 195,63 in 341,80 din za vas Starajmo se počasi naravo lahko naredijo čudeže. Ce pa si hoje ne morete privoščiti morda zaradi bolečih nog, je treba noge ali ozdraviti ali pa izbrati tak način telesne sprostitve, ki si ga lahko privoščite. Spomnite se raznih pomirjevalnih čajev, zdravilnih kopeli in celo blage masaže. Pravijo, da nič bolj ne škodi lepoti kot jeza. Zato se ne jezite. Če pa se že morate, potem se potrudite, da vas jeza kar najprej mine. Zakaj bi se jezili in škodili svojemu zdravju cela dva dni, ko pa jeza lahko mine v nekaj urah ali še prej. Izvrsten je ta recept: takole jezni se zaprite v kopalnico, ležite v mlačno vodo in trezno še enkrat pretehtajte, kaj vas je pravzaprav zjezilo. Jeza se bo pri tem dobesedno topila v vodi in spet boste lahko zbrano mislili. Telo, ki se stara, ne potrebuje več toliko hrane. Mislite na to, še posebej, če ste nagnjeni k debelosti. Tudi kak obrok lahko mirne duše kdaj pa kdaj izpustite in namesto tega popijete zelenjavni sok. Če niste ravno ljubitelj športa, pa vseeno tudi v zrelih letih gibanje ne bo škodilo; Ze tako postajajo sklepi bolj okoreli in le z razgibavanjem se da starostno okorelost malo zadržati. Vsak dan nekaj preprostih razgibalnih vaj je nadvse potrebno za dobro telesno in duševno počutje. D. D. Anka iz Kranja — Kupila sem domačo volno, iz katere bi rada spletla jopico. Nosila bi jo zraven črnih hlač. Jopica naj bi bila dolga s pasom. Kako naj bo narejena? — Stara sem 24 let, visoka 166 cm, tehtam pa 58 kg. Nevarne igrače Za otroka je posebno mikavno igranje s škarjami, z nožem, vžigalicami in drugimi predmeti, s katerimi se lahko poškoduje. Te reči so za otroka še posebej mikavne, ker so prepovedane. Zato je mnogo bolje otroka poučiti, kako se s temi predmeti ravna, da ne bo nesreče. Vendar pa npj otrok te predmete uporablja le pod nadzorstvom staršev, samostojno pa okoli desetega leta. Otroku pokažimo, kako se nad velikim pepelnikom prižge vžigalica, tudi sam naj to poskusi, nato pa pred njim vžigalice shranimo na varno mesto. Nekateri otroci zahtevajo že pri petih letih ali še prej žepne nožke. Ne zavrnimo otroka, da je za nožek še premajhen, pač pa bo zadovoljen, ko bo zvedel, da imajo žepne nožke le fantje, ki že hodijo v šolo. Seveda pa tudi majhni fantiči lahko stružijo palico z noži-čem ob očetovi prisotnosti. Ko pa je otrok star osem ali devet let, lahko dobi svoj nožek, vendar naj ga sprva ne nosi v šolo ali kam drugam, dokler ne postane dovolj spreten, da ga bo tudi pri igri zunaj znal varno uporabljati. -- Računske težave Ni dolgo tega, ko je prišla v našo posvetovalnico mati s svojim sinom in na kratko je pojasnila, da ima Peter težave prav pri matematiki, ko pa je vendar tako »brihten«. Dečka smo pregledali in ugotovili, da je resnično nadpoprečno inteligenten, temu primerno pa je imel razvite tudi računske sposobnosti. Ugotovili smo, da je dečkov uspeh pri računanju manjši zaradi čustvenih motenj. Mati je naše ugotovitve z natančnejšim opisom Petrovega razvoja tudi potrdila. Kaj se je torej dogajalo v njegovem otroštvu? Vsak otrok je ne samo telesno, temveč tudi duševno in duhovno bitje, ki za zdrav osebnostni razvoj potrebuje tudi zadovoljitev svojih temeljnih duševnih in duhovnih potreb: po varnosti in trdnem življenjskem redu, po brezpogojni sprejetosti, čustveni toplini, naklonjenosti, ljubljeno-sti itd. V obdobju okoli drugega leta so posebno izražene potrebe po osebni posesti, veljavi, moči, vrednosti. V začetku se to odigrava prek hranjenja, kasneje pa prek vsega, kar si otrok želi imeti. Počasi se ob tem pojavi pojem množine, količine, s tem pa tudi pojem številke, ki ima za otroka poseben čustven pomen. Prek števil in količin se ve, koliko otrok dobi, koliko mora dati ali odstopiti. Prav v tem obdobju si Peter ni mogel pridobiti zanesljivosti na lastninskem posesivnem področju, kot pravimo temu bolj strokovno. Njegovi starši so bili v tem času zelo zaposleni, zidali so hišo itd. Sinovo željo po raziskovanju predalov pa je mati rešila tako, da ga je posadila v kot skupaj z medvedkom. Kmalu pa se je našla leto in pol starejša sestra in mu iz rok iztrgala še tega. Tako Peter ^ni nikoli vedel, koliko lahko zahteva, koliko si lahko vzame, koliko je treba dati, koliko dobiti in si obdržati itd. Pojmi količine in številčni pojmi so dobili zanj vznemirjajoč in negativen pomen prav zaradi teh slabih izkušenj. Predvsem velja to za vse računske manipulacije, kot je dodajanje in odvzemanje. Vse to se danes kaže v njegovih slabih ocenah pri matematiki. Janez Rojšek, dipl. psiholog v____/ Madžarski parlament se ne ponaša le z izjemnimi dimenzijami (pročelje je dolgo 268 metrov), ampak tudi s čudovitim izgledom. Vsak dan primakne k naši starosti nekaj, kar nas postara, pa čeprav neopazno. Kar naenkrat se počutimo utrujeni, postarani. Tudi z videzom, ki nam ga pokaže ogledalo, nismo zadovoljni. Potolažimo se, da so leta pač leta in da je takim letom pač treba plačati določen davek. Pa ni, da bi človek obupal, tudi starost se da izvrstno prenašati, seveda pa moramo marsikaj tako urediti, da nas starost ne najde betežne in nemočne. Treba se je torej znati postarati. Ce opazimo, da gre to pri nas nekoliko hitreje kot pri drugih sicer enakih letnikih, moramo še posebej paziti nase. Čudežnega sredstva, ki bi nam sproti pomlajeval živce, kožo, organe, mišice in kosti, ni, čeprav ga pravzaprav ljudje že vseskozi iščejo. Da pa se ne postaramo prehitro, potrebujemo le malo volje. Lenoba, tako duševna kot telesna, je največji prijatelj staranja. Zato kar pozabimo nanjo. Najprej poglejmo svojo držo telesa. Če imamo delo, pri katerem se ne moremo razgibati, nam bo vedno enak položaj pri starajočem se organizmu zapustil na telesni drži neizbrisen pečat. Hoja in sprehodi v Krvavitev iz nosa pri otrocih in pri mladini sploh ni tako redka, k temu pa so nagnjeni nekateri ljudje skoraj vse Življenje. Krvavitev iz nosa nastane, kadar poči kapilara v nosni sluznici. Pogoste pa so krvavitve iz nosa, kadar smo prehlajeni, imamo vročico, če smo predolgo na soncu ali ob pomanjkanju vitamina C. Kadar krvavimo iz nosa nagnemo glavo nazaj, zamašimo nosnico z vato ali gcuo, na čelo pa damo hladen obkladek. Mesto, ki je bilo zvečer pusto in prazno (bila je sobota), je bilo naslednji dan vse drugačno: praznično in živahno. Ker naju ni zanimalo le lepo urejeno staro mestno jedro, sva se potrudila tudi v nova predmestna naselja, Le-ta zgovorno pričajo o hitrem razvoju, ob katerem ni moč vedno misliti na take malenkosti, kot so zunanja podoba blokov in njihova okolica. Nedaleč od monotonih blokov enega izmed naselij, ki so jih arhitekti očitno načrtovali z levo roko, se kontrastno dviga pravo arhitektonsko čudo — moderna stavba, pravo sozvočje betona in stekla. V njej je muzej ljudske vstaje, ki je imela eno izmed svojih žarišč prav na območju Banske Bystrice. Bolj ko sva se od Banske Bystrice spuščala proti jugu (najzanimivejši objekt ob poti je bila gotovo ogromna ruska baza), bolj je hribovita pokrajina postajala zložna. Ko se je slednjič razlezla v rahlo valovit svet, sva vedela, da do Madžarske ni več daleč. Zato sva zbrala ostanke Češkega denarja po najinih žepih in se ustavila pred malo boljšo restavracijo. To je vredno omembe le zato, ker sva bila sicer redna gosta restavracij ljudskega tipa. Toda ostanki denarja so bili tako presenetljivo veliki, da za spomin na ta nenavadni pripetljaj doma še vedno hraniva nekaj čeških bankovcev. Nenavaden zato, ker sva se prejšnje leto vračala domov brez prebite pare v žepu. V žarišču: Budimpešta Prvi vtisi so bili pristno velemestni. Nepričakovana prometna gneča in zapletena pot do kampa po razdrapanih ulicah sta nama sladili prve budimpeštanske ure. Pred vhodom v kamp pa sva ugotovila, da je bil to šele uvod. Navajena že marsičesa hudega sva se mirno postavila v vrsto pri vhodu. Ko sva bila slednjič notri, sva si komaj priborila krpico sveta za najin šotorček, pa sva že spet stala v vrsti pred bifejem, nato pred umivalnicami, pa celo pred stranišči. Kamp z zapletenim imenom Romai ftirdo je bil torej predvsem kamp dolgih vrst. Naslednji dnevi so na srečo potisnili v pozabo začetno razočaranje in ublažili neugodje v kampu. Kot gotovo sleherni izmed številnih turistov, sva tudi midva hitro ugotovila, daje madžarska prestolnica slikovito mesto. Še več: stari Budim z imenitnimi stavbami, romantično mirno donavsko nabrežje, široke in živahne peštanske ulice ter pestra in lahko dostopna okolica so nama v nekaj dneh prirasli k srcu. Nič manj nama ni bilo všeč tudi tisto, kar k spozna1 vanju Budimpešte neizogibno sodi — prijetno urejeni lokali z imenitno pijačo in jedačo (in razmeroma nizkimi cenami). Ko sva v budimpeštanskem kampu pospravila svoje začasno prebivališče, nama je bilo hkrati prijetno in težko. Prijetno predvsem zato, ker sva bila soglasna, da sva preživela imenitne dneve v svojevrstnem velemestu, ki hkrati nudi občutek svetovljanskega vrveža (nekakšen odsev tistega, kar sva pred letom čutila v Parizu) in prijazne domačnosti (kakršno nudi stara Praga). Zato je razumljivo, da je v prijetne občutke ob slovesu kanila tudi kaplja žalosti. Spodaj asfalt, zgoraj sonce Za konec naju je Budimpešta malce neprijetno opozorila na svoje razsežnosti: ko sva se odpravljala proti Miskolcu, se zlepa nisva mogla izmotati iz labirinta mestnih ulic. Bluze z drobnimi vzorčki so vedno priljubljene. Iz jerseya v nežni drap barvi, potiskane z rjavim, se dobe na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Izdelek VEZENINE Maribor. Cena: 245 din Radi nosite čepico? Sicer je pa letos zelo moderna. Veliko izbiro ženskih, moftkih in otroftkih imajo v KOKRINI blagovnici na Titovem trgu. Cena: od 58,20 do 218,85 din Veliko lepih stvari za nafte najmlajfte je ftkofjeloftka NAMA uvozila iz Italije, med drugim tudi zelo lep plaftček za 1 leto starosti. Barvi: rdeča in modra v kombinaciji z belo. Cena: 140 din Marta — Jopica se zapenja na preklop, sega čez boke in ima V izrez. Rokavi so spodaj razširjeni in stisnjeni s črtasto manšeto. Obroba in manšete so iz črne volne, tudi pas in gumbi so črni. Slednjič sva le zadihala sveži zrak in se zapodila (tega ne gre jemati čisto dobesedno, saj je lepo otovorjeni jekleni konjiček zmogel le dobrih 100 km/h) prek neizmerne ravnine proti vzhodu. Ker sva madžarska vina kar dobro poznala, sva med potjo obiskala Eger, zibelko nekaterih imenitnih sort. Mesto, ki leži med grički, zasajenimi z bujno vinsko trto, preseneti že na prvi pogled. Nad stare mestne hiše se dviga vitek minaret. Pozneje, ko sva si mesto natančneje ogledala, sva izvedela, da je minaret pristno turški, kot so pristno turško delo razvaline katedrale na gričku poleg mesta. Vse do Egra je namreč pred stoletji seglo turško prodiranje. Cas, ki je prehitro meril vesele dneve, naju je gnal naprej. Vozila sva se in vozila, pokrajina pa se je komaj opazno spreminjala: ogromna strnišča in zaplate zorane zemlje so bile vedno bolj redke in slednjič naju je spremljala nenaseljena, od sonca ožgana zemlja. V tako pustem okolju je vožnja' postajala vedno bolj moreča, zato sva se pošteno oddahnila, ko sva zavila v senčen debre-censki kamp. Od Debrecena, ki sva mu mo'gla kljub številnim zanimivostim (naj omenim le njegov značilen' nižinski izgled in imenitno reformistično cerkev) posvetiti le en dan, sva imela do Romunije le borih 100 kilometrov. Vendar sva si tiste kilometre dobro zapomnila, ker nama je spet — vendar tokrat bolj zaradi zelo redkih bencinskih črpalk kot zaradi najine nepazljivosti — pošlo gorivo. Presenetljiva prijaznost prvega moža, ki sva ga srečala v bližnji vasi, naju je rešila nič kaj prijetne zadrege. Da beseda prijaznost ne bi bila zapisana neutemeljeno naj povem, da madžarski darovalec bencina o denarju ni hotel niti slišati, doma pa sva za pol litra plačala pet dinarjev. Torej, če se boste kdaj vozili po Madžarski, se ne jezite zaradi premajhnega števila črpalk — ker očitno tod človeška solidarnost tudi nekaj velja. Presenečenje po romunsko Ker knjižna modrost na potovanjih često prav malo velja, sva pred odhodom z veseljem prisluhnila vsaki bolj ali manj pristni informaciji. Na ta način sva o Romuniji izvedela od dobrega poznavalca vzhodnoevropskih držav (z dobrim poznavanjem se je sam pohvalil) prav zanimive stvari. Na kratko: prepričal naju je, da niti na romunski meji, niti za njo ne vlada preveč prijetno vzdušje. Ni čudno, da sva se, obogatena s takimi informacijami, počutila na mejnem prehodu precej nelagodno. Toda izkazalo se je, da je v trditvah o strogi meji le malo resnice: brez izjemnih sitnosti sva po primernem čakanju (treba je reči, da se vzhodnoevropski mejni organi nikjer ne morejo ponašati z naglico) zapeljala na romunsko cesto. Bolj ko sva se vozila v notranjost dežele, bolj sva spoznavala, da Romunija ni pusta in neprijazna, pač pa malo nenavadna. Ker sva se slabim cestam že privadila, naju romunske niso posebno presenečale-Razen takrat, ko sta se sredi prometne ceste nemoteno sprehajala dva prašička. Okolica cest je bila bolj nenavadna. Vasi so v primeri i madžarskimi ali slovaškimi precej skromnega izgleda. Vendar lepo dopolnjujejo slabo rodoviten svet med karpatskimi hribi. Posebnost, ki se imenitno poda nekolikanj melanholičnemu videzu pokrajine, pa so skupine Ciganov z razmajanimi vozovi in brljavimi kljuseti. (Se bo nadaljevalo) I. Bernik t marta \odgovarjg\ H Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ ^ P p [4 |5 [6 (7 [8 [9 [To [71 [12 13 14 15 16 17 HV® 19 HO 21 22 m 23----St||25---- 26 27 ■■■28 2^ 31 33 34 35 ■■■■■■36 37 38 39 ■■pO 43 44 ^jltZ47 49 50"~ 53 55 56 57 58 59 60 eor.P — L Pr,Prava za Štetje, 7. ime več čeških kraljev, 13. koloseum, 15. majhen pomol, 17. na llij 18. vzpetina nad Bledom z žičnico, 20. zadnja grška črka, 21. portugalsko ime za dvoživk rif- Piren 52' etilni alkohol, vinski cvet, 54. avtomobilska oznaka za Karlovac, 55. snnloi pi8.ate,j' znan po svoji poljudno prirodoslovni prozi, Fran, 57. drevo tise, 59. tele ženskega zelo mlada krava, 60. republika v Vzhodni Afriki z glavnim mestom Nairobi. DTedrrT^^! J' Preb'valec Škotske, 2. pri nekaterih primitivnih plemenih varovalna žival ali drugi bou - "l.18*4 3. kratica za element, 4. prebivalec Visokega, 5. Estonec, 6. Ceres, starorimska pralnJa po'JXlstva- 7'tenka bombažna tkanina z motnim leskom; drag kamen, 8. Tine Orel, 9. vrsta vale c globoka nezavest, 11. tuje žensko ime, 12. police za knjige, 14. speleolog, razisko- „ 1° J8^1, 1()- mera za zlato in drago kamenje, 19. svilenost, veselost, 22. jotacija, mehčanje ^glasnikov, 24. glavni števnik, eden, 27. arabski knez, 29. severnoromunski kraj na jugu Gozdnih vplit-OV' tekmovanje v smučarskem teku združeno s streljanjem na tarče, 34. angleški kipar z z ob d'21"82"0 mofj°' Henry, 35. moško ime, 37. pristaš grške filozofske šole v Elei, J. Italija, 38. izlet Dni • .na Pr°stem, 41. kratica za Izvršni odbor, 43. nogometu podobna travniška igra z žogo in plovk' podob"a 'S™ s ploščico na ledu, 45. ameriška filmska igralka Patricia, 47. otročad, 49. a f Ka> pernata žival, ki živi ob vodi, domače dajejo meso, perje in jajca, 51. mednarodne .n oznake za Romunijo, Vatikan in Italijo, 53. nadležne žuželke, 56. Emilijan Cevc, 58. nmska številka šest. Kiadl® P0^® do srede, 20. februarja, na naslov: Glas, Kranj, Moše 3-30 din * oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din„ očfna l2fi7 l^T'o'-?1 u Kris™ n> 14" rkin»s, 16. Ems, 17. ostrina, 19. Ati, 20. Metz, 22. Taine, 23. brin, 24. Ieper'46' Ria ii u ' 8' ea8t) 30' nalo& 32- AJ, 33. ok, 35. Morse, 37. igla, 39. Slak, 41. Olga, 43. 59- roleta St> 49- Zeta- 50. Aca, 51. vinotok, 53. tim, 54. mavrica, 56. omorika, 58. jantar, Otoče 9Qmo rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Klemen Eržen, 64244 Podnart, Mifia Ti kiAnagrado <40 din.) Boris Rupnik, 64000 Kranj, Zupančičeva 23; 3. nagrado (30 din) pa "looočnik, 64000 Kranj, Staneta Žagarja 12. Nagrade bomo poslali po pošti. Črni rekord tnega"nreZfr0^0dni0 8092 ton ™dnZ lhkmba S™*1 S° mdar* dosegli nooMctnlVkoZ P** Zemlja se vrti hitreje Zemlja se letos vrti hitreje. To zatrjuje francoski astronom Andre ifatlemand. Francosko in svetovno javnost Je obvestil, da so bili letošnji n nm Ln dnevi kraJši v poprečju za sekunde. Prejšnje »nerednosti« ? blLe "diko krajše, saj je zemlja anevno prehitevala s svojim gibanjem le za 0,0005 sekunde. Odkrili novo ptico Na zemlji skoraj nobena podrobnost ni več ostala skrita očem znanstvenikov in raziskovalcev. Zato se tudi zelo redko zgodi, da bi odkrili doslej še neznano žival. Ameriškima znanstvenikoma Tonyju in Jamesu Jacobyju pa je uspelo te dni v pragozdovih otoka Maudi v havajskem otočju odkriti popolnoma novo ptico. Na novo odkrita ptica ni večja od vrabca, ima sivo-zeleno perje in svetal trebuh. Kljun ima koničast, še posebej prilagojen za iskanje žuželk pod skorjo dreves. Nov aparat za masažo srca Sodelavci instituta za avtomatske in merilne naprave v Lodzu na Poljskem so naredili aparat za neposredno masažo srca, ki so ga lani preizkusili na kirurški kliniki medicinskega instituta. Preizkusi so omogočili izdelavo prototipa aparata, ki ga imenujejo rekod 4. Nov povzročitelj gripe Na severnem delu zemeljske oble letos sicer ni veliko obolenj za gripo, zato pa se je pojavil nov, precej nevaren virus. Novi virus, ki so ga raziskali v svetovnem centru za gripo v Londonu in mednarodnem centru v ameriški državi Atlanti, je dobil ime A-1/73. Prijateljica človeka Dva ameriška raziskovalca sodita, da je človek na Bližnjem vzhodu in tudi v Evropi (na območju sedanje Grčije in Jugoslavije) udomačil govedo, prašiče in ovce okoli leta 6000 pred našim štetjem. Po najdenih živalskih kosteh se da sklepati, da so ljudje približno ob istem času udomačili tudi pse v Grčiji in Mezopotamiji. Kosti udomačenih koz, ki so jih izkopali v Iraku, pa so bile stare 10.000 let. Najstarejši znani dokazi o udomačenem konju so iz leta 4000 pred našim štetjem, našli pa so jih v ukrajinski stepi. Seveda pa raziskovalci sklepajo, da je človek udomačil konja že veliko prej. Največ otrok Družina Raimunda Carnaube živi v predmestju brazilske prestolnice. Zakonca Carnaube veljata za najplodnejši par na svetu, saj se jima je rodilo 32 otrok, od tega jih je živih še 26. Pri starših jih živi še 13 ali 14, točno ne vedo, vendar pa njihova mati ve imena za vseh 32 otrok. Dolga turneja Znana črnska pevka jazza Ella Fitzgerald je ozdravela po operaciji na očeh in se že odpravlja na veliko evropsko turnejo. Obiskala bo kar devet evropskih dežel, skupaj pa kar v 42 mestih. To je njena prva turneja po letu 1972, ko so pevko takoj po koncertu v nekem francoskem mestu morali odpeljati v bolnišnico. Napor za mladost Miinchenski medicinski tednik piše o dognanjih psihologov, da namreč ljudje, katerih poklic terja le malo umskega napora, usihajo telesno in duševno hitreje od tistih, ki poklicno vsak dan napenjajo možgane. Psihologi so odkrili, da ljudje, ki v poklicu naporno mislijo, z leti postajajo v tem celo sposobnejši tudi za učenje na vseh področjih. Pasja razstava V Marseillu je bila nedavno tega ena največjih razstav rasnih psov z vseh kontinentov. Obiskovalci so si lahko ogledali 1100 štirinožnih človekovih prijateljev, in sicer kar vseh 285 pasem, kolikor jih priznava mednarodna kinološka zveza. Na razstavi je bilo tudi nekaj zelo redkih psov. Med njimi zelo redek in dragocen pes z Balearskih otokov. Strokovnjaki menijo, da so psi te pasme obstajali že pred 50(X) leti. Razstavljen je bil tudi »sveti pes« iz Tibeta. Ti psi so že v davnih časih stražili templje tibetanskih budističnih duhovnikov. V Evropi pa tega psa poznamo šele 24 let. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (7. zapis) Pesem je bila očitno zložena šele po smrti pesnikovih staršev, ki sta oba umrla 1. 1855 (na domu je ostal za gospodarja brat Matevž). In ko se je nekoč France vračal od doma proti Šentjakobu, je obstal na klancu nad jezerom in tedaj se mu je najbrž spočela pesem, ki je prvotno imela naslov Otožnost po domu. Prvič je bila objavljena (besedilo in melodija) 1. 1889 v Scheiniggovi pesmarici Narodne pesmi koroških Slovencev. Prej pa se je pesem le ustno širila, zato so nastale tudi razne variante v besedilu. Treiber sam je bil odličen pevec-tenorist, rad pa se je udejstvo-val tudi kot pevovodja. In tako je svojo pesem sam pomagal širiti med koroško ljudstvo tam okrog Šentjakoba in Bač. PESEM ŽIVI Najbrž je naravno, da pesem, ki se širi od ust do ust (pesem in melodija sta bili objavljeni šele 34 let po nastanku!), dobiva vedno nove in nove inačice. Tako, da je že težko reči, kaj je avtorjevo in kaj je poznejše, ljudsko. Le primer. Hiša očina, ljuba mamica, oh, ko b' najdov še kedaj oba. Al' ne najdem več mojih starejšov, ja le koj otožno grem domov ... Taka je bila najstarejša inačica. Potem se je besedilo med pevci uredilo nekoliko drugače: Hiša očina, ljuba mamica, oh, da b' hajdu še enkrat oba; najdu bi jo še, mamico mojo, pa bi spevljal spet haji, hajo ... Ali se bo kdo od popotnikov, ki bodo hiteli od Šentjakoba k Baške-mu jezeru, spotoma ustavil pri cerkvici sv. Jurija vrh klanca — in se spomnil, da je prav tu rojstni kraj najlepše koroške pesmi? In še to: naj mi prijatelji Ziljani in oni iz Podjune pa Dravci na Gurah in Poljanci okrog Celovca, ne zamerijo, če si upam trditi, da Rožani res najlepše pojo. Kajti tu, v osredju slovenske Koroške, žive veseli ljudje — otožni so le kdaj pa kdaj — ki radi prepevajo. Njihovi glasovi so mehki, ubrani, nežni pa tako, da ti sežejo do dna srca. Kdor je kdaj slišal to petje, ga ne bo nikoli pozabil. Tak pevec je bil tudi France Treiber. Za pesem, ki jo je daroval Korošcem in tako tudi vsem Slovencem pa bi zanj lahko rekli s Hora-cijem (Horatius Flaccus, živel 65—8 pred n. št.): , EXEGI MONUMENTUM AERE PERENNIUS (Postavil sem si spomenik, trajnejši od brona) Sicer pa je splošno mnenje, tudi med glasbenimi strokovnjaki, da je njegova pesem vredna nesmrtnosti. Kajti pomen čutečega besedila in pretresljive melodije je že zdavnaj prenesen s Treiberjeve hiše očine na usodo vseh koroških rojakov, posebno po nesrečnem plebiscitu 1. 1920. Tista tiha bol, ki je nekdaj napolnjevala pesnikovo srce, je poslej legla na dušo naših Korošcev in z njimi jo čuti ves slovenski narod. SMRT POD ARIHOVO PEČJO Kot Sveče in Bistrica v Rožu, se je tudi Šentjakob zapisal s krvjo v zgodovino naše osvobodilne vojne. Zaradi podlega izdajstva, ki je grdo umazalo najčistejše dneve junaških naporov tudi med rojaki onstran Karavank, je globoko v zasneženih gozdovih pod Arihovo pečjo moralo omahniti v zahrbtno smrt osem bork in borcev. Bilo je to dne 9. februarja 1. 1945, torej že ob zarji" svobode, ki se je zlatila na vzhodu. Padli so: Emilija Kmet-Andreja iz Maribora, Franja Markelj-Breda iz Maribora, Marija Živalič-Mira iz Škofje Loke, Cirila Kržišnik-Tona iz Ljubljane, Ivan Kordež-Ivan, Ivan Bohinc-Džon, Franc Bogataj-Rok, vsi trije z Gorenjskega ter partizan Rudi iz Mežiške doline. Da bi ustrahovali domačine — ta čas je nemška vojska bežala že z obeh front, tudi Beograd je bil že osvobojen, so nacistični policisti pobite partizane, med njimi je bila kar polovica deklet, razmetali ob cesti med Šentjakobom in Šempetrom. Tam so trupla ležala ves teden ... Zdaj počivajo ti junaki in junakinje na šentjakobskem pokopališču. Deveti partizan, ki leži v tem skupnem grobu, je domačin, inženir Ludvik Primožič-Milan. Padli partizani so bili po večini člani Okrajnega odbora OF za belja-ško področje. Tu so se zadrževali kot delegirani politični delavci iz raznih enot. Nad skupnim grobom je postavljen spomin z vklesanim napisom v obeh deželnih jezikih: Partizani, padli v borbi proti fašizmu — Partisanen, gefallen im Kampfe gegen den Faschismus. Pod tem napisom so vklesana še imena vseh padlih. VRNITEV V SVEČE Res je, da hočejo ti zapisi seznanjati bralce predvsem z lepotami in zanimivostmi slovenske Karantanije. In z njeno davno zgodovino, seveda. Toda naša pota bi bila jalova, plitvoturistična in nezavedna, če se ne bi pomudili tudi na krajih, pomembnih za naš narodnoosvobodilni boj. Padali so v smrt najboljši, ker tako je velel domovine ukaz ... V 5. zapisu smo bežno omenili, da se bodo koroški borci gotovo spomnili tudi tridesete obletnice smrti heroja Matije Verdnika-Tomaža, ki s tovariši počiva na pokopališču v Svečah. To se je res zgodilo. V nedeljo, 4. februarja, so se ob kamnitem spomeniku na pokopališču v Svečah zbrale stotine zavednih koroških rojakov in dostojno počastile spomin na padle junake, ki spe v skupnem grobu: Matija Verdnik-Tomaž, Aleš Einspieler, Valentin Schvvarz, Flori-jan Križnar, Ivan in Aleksander Čero ter še pet nepoznanih partizanskih borcev. (Se bo nadaljevalo) 'Vo ZORMAN 86 Draga moja Iza zd • if, HaJ naJ bi drugega? V dolini jih kar mrgoli, zdaj Nemcev aaj belih zdaj vlasovcev, da še miš ne pride živa na drugo stran.« »Zvezo bi vendar morali...«je poskušal Tinko. Noč pa mu je surovo segel v besedo: »Kar poskusi, če boš prišel! Druge bi vsak pošiljal.« °Prut je bolj spravljivo dodal: »Ub cesti vse noči po^a <( nist Sta oba Pretii'avala. Dolini se še približala nista, zato ta mogla zanesljivo vedeti, kaj je spodaj, še manj, kaj je na uJA~i- Lahko da so jih onkraj vsako noč čakali tovariši in kdo Zakaj jih ni s pošto ... če se niso tudi sami razbili. Le Ha iJe r,ac* nos'l glavo naprodaj v tistih dneh, ko smo vsi čakali, dal£*daj zdaj konec. men tu(lnega se je dogajalo z ljudmi, morebiti tudi z so n' Prav sem opažal spremembe samo pri drugih. Postajali B atUP '' razdražljivi in napadalni, la v b3 Se naJvee sukala okoli pečice in godrnjavo odganja-gibaf bi se bil rad Prilt)ližal loncu. Ker se je malo kerii . ve koliko mesecev je že preživela v Sandijevem bun-spom" Se nJeno telo razlezlo, koža pa je postala bleda in je imet^mja na surovo testo. Berta je morala že zaradi obilnosti iptwVe.C Pr°stora kakor drugi, zahtevala pa ga je še več, kot ga potrebovala. in iwUf in No£" sta tičala navadno kje v kotu, stikala sta glavi Prenir 1 na hrano> kadar smo jo delili. Zdelo se je, da nosita prav na koncu jezika in da bi planila, brž ko bi jima ne bilo kaj radh^° zvečer smo se združili v gručo in staknili glave nad bile si k1 aParatom. Takrat, ko so oddajali vesti. Baterije so riCo Vt v aParatu je hreščalo, da smo komaj razločili govo-Tinko ° S1 še (,ihati nismo upali naglas. Vlekli smo na ušesa in iskal » S1 Je Ves (;as zapisoval imena krajev in rek, da jih je potlej zemljevidu. Kr>iJf 0 vesti konec, smo se pogovarjali. 0 tednov še... koliko dni... To je bilo edino vprašaje, ki je bilo ves čas živo. Samo enkrat je poskusil Tinko načeti tudi druga. »Zabili smo se kakor skrivači, tovariši...« je začel. Sandi, ki mu najbrž že Tinkov glas ni bil všeč, je prežeče vprašal: »Zakaj pa si silil sem?« In Noč je zagodrnjal: »Sedaj bi nas rad pregnal.« »Ne moremo kar sedeti in čakati.« »Kaj pa bi rad?« »Med ljudmi...« »Ljudje bodo še najbolj zadovoljni, če jih pustiš pri miru,« je rekel Sandi. »Tudi brez tebe bodo dočakali svobodo.« Takega govorjenja Tinko včasih ne bi bil poslušal, tokrat pa ga je moral. V Sandijevem bunkerju niso veljali ustaljeni odnosi, v Sandijevem bunkerju so bili samo ljudje, ki bi radi preživeli. »Saj smo vendar . ..« je še zadnjikrat poskušal Tinko. Sandi pa ga je surovo zavrnil: »Drek!« Potlej je še svareče dodal: »Sam bom odločil, kdaj bo kdo zapustil skrivališče. Sprejel sem vas... nočem pa tvegati, da bi zaradi enega izgubil glavo ... sedaj ko je svoboda na pragu.« Nekaj čudnega se je nabiralo takrat v ljudeh, tudi v Tinku, ki se je proti pričakovanju vdal, tudi v Gašperju, ki se ves čas ni oglasil in je samo opazoval in čakal, celo v Jelki, ki se niti enkrat ni zasmejala, kar smo živeli pod zemljo. Varoval nas je gozd, varovala nas je voda, za hribom pa so se ves čas oglašale strojnice in nas opominjale, da je nevarnost blizu, in vsako noč so švistele pod nebo rakete in ga razsvetljevale kakor bliski. Kadar je bila loputa odprta, so segli glasovi tudi pod zemljo. Poslušali smo vsi, Sandi, ki je kraje tam okoli najbolje poznal, pa je ugibal, od kod prihajajo. Potem je odločil: »Stražili bomo.« Nenadoma ni več zaupal dolini Bele in vodi, ki je zabrisala sledove celo pred psi, in mlademu smrekovemu gozdu in nedotaknjenemu snegu na pobočjih. »Ce jih opazimo o pravem času, se še zmeraj lahko umaknemo,« je rekel. Določil je prostor nad loputo, kjer smo ždeli zaviti v odejo in gledali vzdolž vode. Prvi je začel zgodaj, ko se še ni zdanilo, zadnji pa se je umaknil pod zemljo pozno, ko je bilo že temno. »Čez noč je brez pomena,« je rekel Sandi, »ponoči ne bodo hodili sem gor,« Ure, ki sem jih presedel v snegu nad loputo, so bile polne pritajenega klokotanja vode, šuštenja snega, ki se je usipal z vej, in zateglih krikov neznanih živali. Ob glasovih iz gozda je bobnenje za hribom izgubilo svoj pravi pomen. Bilo je kakor nepotrebno ozadje, kakor gledališka kulisa, ki je bila napravljena za drugačno igro, pa so jo uporabili, ker boljše ni bilo. Najprej sem se straže bal. Ko sem spoznal, kako se lahko ogreješ, če giblješ s prsti, kako mine čas, če prisluhneš glasovom, če v sencah med drevjem odkrivaš pv)dobe preteklosti in iščeš podobe prihodnosti, ko sem se zavedel, da samota ni najhujše, kar lahko doživi človek, da je druščina lahko težje breme, sem rad hodil nad loputo, najraje zvečer, ko je dan ugašal in so se v mesečini srebrili vrhovi smrek. Takrat sem ostajal dlje, kakor bi bilo treba, ker sem bil zadnji. Že vnaprej sem užival ob misli na trenutek, ko se bom spodaj stisnil pod odejp in bo rekla Jelka: »Kar ogrej se, gotovo si ves premražen!« Nalašč sem ji pritisnil mrzlo brado na topli tilnik in se zahehetal, ko seje odmaknila in dahnila: »Saj si kot led.« V takih trenutkih je bilo skoraj tako kot nekoč pri Fleku. Samo vonja po svežem senu ni bilo. Namesto njega je ležal v bunkerju težak, vlažen zrak, ki je zaudarjal po trhlem lesu. Kakor osmrajena mlakuža. In za hribom so se venomer oglašali streli, ki nas pri Flekovih skoraj nikoli niso vznemirjali. In skozi odprto loputo so pobliskavali odsviti raket. V Sandijevem bunkerju smo bili kakor živi pokopani. Na to me je opomnil Olga, ki se je nekega večera, ko sem sedel na straži, potegnil skozi odprtino. Kakor bi bil vedel, da sem najraje sam, se je opravičeval: »Človek rad vstane iz groba, dokler more.« Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. C^ W J% IJjg: q Sobota, 16. februarja 1974 Moj oče v dražgoški bitki ■11 Pevski zbor osnovne Hole Reteče pod vodstvom Fride Prešiček je v nedeljo v kulturnem domu v Retečah nastopil na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. — Foto: J. Rant Letos smo pripravili Mojco in živali V Vzgojnem zavodu Kamna go: rica je 116 gojencev. Med seboj smo si dobri prijatelji, čeprav smo doma širom po Sloveniji. Obiskujemo po- Oh, tetka zima »Oh, tetka zima, nagajiva, kdaj nam dala boš snega? Pusti ga le dol z neba, vedno bolj sem žalostna!« Tetka zima kima: »Snega bo še dovolj, mraz bo bolj in bolj.« A tedaj premislim se: »Oh, ti tetka zima, nagajiva, meni ni všeč mraz, ne hodi več k nam v vas!« 1 Karolina Jenko, 6. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj sebno osnovno šolo. V prostem času pa vsak najde tisto, kar ga najbolj zanima. Manjši se radi igrajo in hodijo na sprehode v čudovito okolico, drugi berejo knjige, tretji so navdušeni športniki. Pripravili so si tudi drsališče in poizkušajo z igranjem hokeja. Nekaj gojencev pa se je vključilo v lutkovni krožek, ki deluje že drugo leto. Lani smo pripravili igrico Meh za smeh, za letošnje novo leto pa igro Mojca in živali. Pri tem sta nam pomagali dve naši tova-rišici. Igrali smo dvakrat; enkrat za gojence zavoda, drugič pa za otroke otroškega vrtca iz Kamne gorice. Nad igro so bili vsi navdušeni, zato bomo to delo še nadaljevali. Sonja Gole, 8. r. posebne osn. šole, Kamna gorica Mumps namesto Martuljka Bližalo se je novo leto. Začetka leta 1974 sem se veselila zato, ker bi rada šla v Martuljek. Bala sem se, da ne bo snega. Prišlo je novo leto. Ko sem se zjutraj zbudila, sem skozi okno zagledala sneg. V istem trenutku me je nekaj zabolelo. Opazila sem, da imam mumps. Kakšna žalost! Zdaj bom pa doma. Bila sem kot kak pujsek. Medtem ko so se moji sošolci smučali, sem jaz ležala v postelji, pila čaj in stokala. Bilo mi je zelo dolgčas. Ponoči se mi je večkrat sanjalo o sošolcih. Dnevi so se vlekli. Gledala sem televizijo in brala knjige. Opazovala sem otroke, ki so se smučali in sankali. Gledala sem ptičke, ki so hodili v krmilnico po hrano. Čeprav pozimi gobe ne rastejo, je šel moj Martuljek po gobe. Za njim pa še mumps. Alenka Šušteršič, 3. a r. osn. šole L. Seljaka, Kranj Pohod na Bičkovo skalo Ob občinskem prazniku smo šli očka, striček', tetka in jaz v gorsko vasico Dražgoše. Naše mesto je prekrivala gosta megla. V Dražgošah pa je sijalo prijetno zimsko sonce. Tudi snega je bilo precej. Ob deVetih je bila proslava v spomin na dražgoško bitko. Nato smo odšli na Bičkovo skalo. S prijateljico in stričkom smo šli po ozki stezi. Na jasi ob stezi smo opazili krmišče. Striček nama je pojasnil, da lovci nosijo v take hišice pozimi hrano za gozdne živali. Zavili smo s poti na strmo pobočje. Ostali so pot nadaljevali po stezi. Mi pa smo postali pravi planinci. Med pohodom smo doživeli več zanimivosti. Zaradi letošnje mile zime smo opazili celo trobentico. Pobočje je postajalo vedno bolj skalnato. Previdno smo nadaljevali pot in prišli do cilja. Prek zadnjega robu so nam pomagali taborniki. S prijateljico sva bili zelo ponosni, ker sva premagali strmino. Očka mi je povedal, da sta se na tem mestu bojevafa brata Biček v hudi dražgoški bitki. Tinka Teržan, 3. b r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka, novinarski krožek Po bitki na Pasji ravni konec decembra 1941 se je Cankarjev bataljon, kjer je bil tudi moj oče, premaknil v Selško dolino. V svetli mrzli zimski noči, na starega leta Muhasto vreme Pokrit z debelo toplo odejo se premetavam po postelji. Sanjam. Res, te sanje so nekaj posebnega, mračnega. Pred seboj vidim enolično, zamegleno, z golimi vejami prepleteno pokrajino. Bojujem se z močnim in čudnim bitjem . To bitje je vreme. Vsako jutro, ko veselo priskakljam na zrak, obstanem ko okamnel. Namesto sončnega jutra zagledam grdo, mrtvo sliko narave. Vsega je krivo vreme. Ni noči, da ne bi sanjal, kako se bo vreme spremenilo. Želim si snega, sonca, dobre volje... Toda vsega tega ni. Zdi se mi, da se je vse lepo, vsa lepota narave pogreznila v zemljo. Kot da vse to išče zavetja v neznanem, daleč, daleč v nam čisto nepoznanem svetu. Kaj pa če le ni tako? Nas bo vreme presenetilo? Bodo prišli lepši časi? »Bodo, bodo, bodo,« se tolažim in se pozibavam v kotu. Večkrat obrnem težko glavo k oknu. Neprijazno, skoraj sovražno me skozi steklo pozdravijo gole dolge veje. Mrko se nasmehnem meglenim oblikam hiš. Sem in tja glasno zabrni motor kakega avtomobila ali mopeda. Veselega čivkanja zadovoljnih ptic ni. Tu in tam se zbegano ozira kak psiček. Ljudje se ne ganejo iz hiš. Cesta ima podobo zapuščene ulice. Drobne, zamazane krpe snega tiho čepijo na zemlji. Vse je kakor mrtvo. »Saj to je strašno!« polglasno zahlipam in se zgrozim ob taki podobi. »Tega mora biti konec, te strašne podobe. Mora!« »Kje si, lepo vreme? Ne zataji!« Ko kličem, krilim z rokami in poskušam pregnati mračno razpoloženje. Toda kaj mi vse to pomaga? Kaj mi pomagajo te drobne »šale« proti velikemu, silnemu vremenu? Vendar nekje morda ždi nekaj, kar bo zbudilo gole veje, prijazno obarvalo hiše, pognalo veselo motor avtomobila in mopeda, zbudilo ptice in jih pripravilo do petja,, zbrisalo zbegani pogled kužka, zvabilo ljudi iz hiš, popestrilo ulico in cesto. BorutPrestor, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur dan, pa v Dražgoše. Moj oče, ki mu je bilo komaj 19 let, še ni imel prave partizanske uniforme. A imel je že puško, ki jo je zaplenil nemškim orožnikom v Poljanah. S seboj je nosil nahrbtnik, v njem je imel strelivo, volnene nogavice, ki mu jih je spletla mama, in risalni blok, v katerega je risal. Risal je tudi lepake in parole, ki so jih partizani nosili po bližnjih vaseh. V I3ražgošah so prirejali mitinge, ki so se jih udeležili tudi domačini. Najrajši so peli Nabrusimo kose in Kovači smo. 9. januarja zjutraj je stal oče na straži v globokem na novo zapadlem snegu in zagledal, kako se Dražgo-šam bližajo Nemci. Pričela se je bitka. Moj oče se s tistega položaja ni več premaknil dva dni. Z drugimi borci je v snegu in mrazu odbijal nemške napade. Zadnji dan je s svojo desetino odšel v zasedo na Jelovico. Njegov nahrbtnik z risbami borcev je ostal dražgoški šoli, kjer so ga dobili Nemci. Ponosna sem na svojega očeta, ki je bil velik borec. Maja Šubic, osn. šola Petra Kavčiča, Škofja Loka, novinarski krožek Doživetje Pozabi, pozabi, pozabi, pozabi, ... ne, tega ni mogoče pozabiti. Stojim pred trgovino. Nenadoma se ozrem. Stoji kakih deset metrov od mene in se smehlja. Gleda me. Oblije me rdečica, tisti topli dan postane vroč. Gleda me. Postaja mi nerodno. Tega več ne prenesem. Postane me sram. Najraje bi se vdrla v zemljo. Obrnem se proč. Ko se zopet ozrem, stoji tam le še drevo. Sem mar sanjala? Ne, to je res. Tako bujne domišljije pa nimam. Vesela sem, razočarana, obupana, sama, tako neskončno sama. Plačam, počasi hodim. Košara opleta okrog nog. Kuham se v poletni sopari. V želodcu mi kruli. Razmišljam. Grem. Zapuočam te misli. Ne zmorem tega. Razmišljam. Nenadoma, zopet ta obraz. Torej, res niso sanje, ah> domišljija. Zbudim se. Saša Drljača, 8. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj, iz šolskega glasila Brstje Intervju Bilo je v nedeljo. Deževalo je in meni je bilo zelo dolgčas, zato sem šel v kuhinjo in vprašal mamo, ki je likala robce in prtičke, kako je bilo, ko je ona hodila v šolo. Pripovedovala mi je: »Bilo je precej drugače kot sedaj. Šola, v katero sem hodila, je bila stara in je imela samo eno učilnico. V njej smo imeli pouk skupaj učenci od prvega do tretjega razreda. Kasneje, ko sem hodila v tržiško šolo, sem morala vstajati ob petih zjutraj, ker smo se tudi šolarji morali voziti z delavskim vlakom. S kosom kruha in morda še kakim jabolkom sem ostala v Tržiču do treh popoldne. Bilo nas je več učencev in skupaj smo v času, ko smo čakali na odhod vlaka, pisali naloge in se učili na železniški postaji.« »Ali takrat se niste imeli pouka v popoldanskem času?« sem vprašal. »Zadnji dve leti, da,« je odgovorila mama, »toda k popoldanskemu pouku smo hodili peš v šolo in nazaj, ker nismo imeli zveze z vlakom, avtobusi pa takrat še niso vozili.« »Zakaj nisi šla naprej v srednjo šolo?« »V družini smo bili štirje otroci, zaslužil pa je samo oče. Ni mi mogel plačati šolanja, zato sem se zaposlila v tovarni,« je povedala mama. Tonček Umek, 6. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Pet palčkov Šolski zvonec zvoni, pet palčkov v šolo hiti. Učitelj se močno jezi, palčkov pet v šolo ni. Pet palčkov je prišlo, ko pouka več ni bilo. Tako dolgo so hodili, da pouk so zamudili. Andrejka Pustovrh, 6. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Jutro je. Tokrat sem še vsa zaspana. Oblečem se površno, kajti urini »dolginci« so se že bližali sedmi in zato se mi zelo mudi na avtobusno postajo. Nataknem si še čevlje, plašč in že ni več sledu o meni. No, kaka smola; zopet sem komaj ujela svojega starega prijatelja. V šoli V šolo sem prišla zasopla. Pogledam na uro in glej: zopet pet minut zamude. Kakor neka osramo-čenka stopim v učilnico. Vsi pogledi se zapičijo vame. Oh, grozno, kako neprijetno! Copate sem imela le na pol obute. Stopim k učitelju in se mu opravičim; ah, ne, saj to sploh ni izgledalo kot opravičilo, temveč pravo jecljanje. »Učenjak« majhne postave, z ostrim pogledom in z naočniki, ki mu niso prav nič pristajali, me ošine s pogledom in s kazalcem namigni, naj se že enkrat spravim v klop. Ko grem v klop, vem, da me spremljajo vse glave in ko se končno le usedem, si. oddahnem. »Danes je razkačen,« zaslišim sošolkin glas. Zdrznila sem se, kajti bila sem prepričana, da bo sedaj vso jezo spravil name. , Človek vstane, prime palico, ki je ležala vedno pred njim na njegovi mizi in začne: »Danes se bomo spoznali z nekoliko bolj zapletenimi računskimi operacijami.« »Zakaj ravno danes, zakaj?!« premišljujem. Toda njegove ustnice se že »prepletajo« z matematiko. Poslušam, vsaj trudim se poslušati, toda neki iks na kvadrat mi sploh ne gre v glavo. »Ah,« si mislim, »bolje da ne poslušam. Bom še tisto zmešala, kar znam!« Tako je minila ura matematike in sreča je bila, da me ni vprašal, kakor vedno: »Vida, ponovi, kaj in s čim smo se danes spoznali!« Za matematiko je bila kemija, nato slovenščina, kjer smo ponavljali neke odvisnike, potem pa predvo-jaška. Urini kazalci so se klavrno plazili in končno — zvonec. Rešil me je vsega težkega in neprijetnega. Vida Ziherl, 7. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka OFENZIVA NA BLEGOŠ NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Tudi ostali smo začeli streljati in pričel se je ognjeni ples. Skupina nemških telefonistov pa se je izognila naši zasedi, točneje rečeno, naši so jo spustili mimo in to se nam je kasneje maščevalo, ker nam je ta skupina prišla za hrbet. ; . 1 0 t j \ t V 4 ^ 0 >» I. )'r '! .1- Nemci so se žilavo branili iz župnišča. Krogle so cefrale okna in vrata hiše. Toda Nemci se niso vdali. Mitja je zlezel v zvonik in začel spuščati rafale po trdovratnih branilcih. Na sleherno okno, izza katerega so streljali Nemci, smo skoncen-trirali ogenj. Pred šolo je stal nemški oklopnik. Nemci so pridrli iz šole, da bi pomagali »kameradom« v župnišču. Pritekli pa so prav pred Bineta, ki seje vkopal na bližnji njivi, ta pa jih je z rafali pognal nazaj, kar jih ni obležalo. Iz lesene šole je zalajalj nemški mitraljez. Toda Birtetu ni mogel do živega. Is šolskih j klopi i 7 S ^ Poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 15 io i«! (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. o Hm« •? VLadiiski dnevnik), 22. (dogodki in odmev.X 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. ■ki H« ° 12" 13- 14• 15- 19-30 (radij- 8kl dnevnik), 22. 23. in 24. o o SOBOTA, 16. FEBRUARJA uf D*>bro Jl'tro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 u'0"lr,sftklntednik, 9.35 Studio za najdene sklad-in.= s"Posl»Sate radio - gledate televizijo?, nw Jlasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z dan ,i?iln na Pot>. 12-1° Melodije za opol-in n, J. '1" kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in i J Priporoč ajo vam, 14.10 S pesmijo "71^P0 Jugoslaviji, 15.40 Fojo naši operni VrtilJak- 1645 S knjižnega trga, W gle v ritmu- 17 2() Gremo v kino, 18.15 1 al?bm° sye ob isti 18.45 Naš gost, 19.00 S^v=°t? \0trod' 1915 Minute z ansamblom m ,v ton,Kla> 2()-°° Spoznavajmo svet in do-22 9(1 £ j Majhni ansambli zabavne glasbe, in „ "aja za naSe izseljence, 23.05 S pesmijo ln Plesom v novi teden ' Urugi o am 0 1 r dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.(K) »n«« Li .k<> ~~ kako Pa mi> 14-2() Majhni ansambh, 14.35 Glasbeni variete. 15.35 Iz cve- m„ri w?„lepih melodij, 16.00 Pet minut hu- 1 inn S Plesnim orkestrom RTV Ljub-,Jn "a: 7'40 Rezervirano za mlade, 17.40 Svet ■n mii, 17.50 S pevko Kldo Viler, 18.00 Vročih nev<. vatov, 18.40 Revija jugoslovanskih Pevcev zabavne glasbe Tretji program danost m družba, 19.20 W. A. Mozart: aroona p.ščal — opera v dveh dejanjih, 22.10 n noCni koncert, 22.55 lz slovenske poezije NEDELJA, 17. FEBRUARJA - i £ j"tr0, 807 ladijska igra za otroke »<■ reldek: Zeleni jeleni, 8.47 Skladbe za m ad.no 9.05 še pomnite, tovariš,. 10.05 Prvi apiavz, 11.15 NaSj pos|HSa|,.j čestitaj„ in po--oravijaj,,, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, J,,, ""moreska tega tedna - S. Iiozman: O d., i'-7J,?r epa1, 1510 Nedeljsko športno popol-»e, i /.(),, Nedeljska reportaža, 17.25 Popular-l A()Pe,rn> melodije, 18.0;} Radijska igra -oirr, - ,?,rt,: Iz zla se zl° r()d'. 1900 ''ahko noč, iroei, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V ne-"r'jo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.05 -'lerarni nokturno, 23.15 Jazz za vse "»Program mn ^Vwkl za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni mozaik, 9.35 Nedeljski sprehodi, 10.35 Naši 1320 t" ljudje- 1200 Opoldanski cocktail, Pod in, tV iz albuma lahke glasbe, 14.00 p ,nte«r*l>, 15.00 Nedelja na valu 202 ^j'Program mo,'kareJeji^ V,ef'erna reportaža, 19.15 Igraste ubral,, 22.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 18. FEBRUARJA Pisan . ? JUtT0' 810 Glasbena matineja, 9.05 lahlJ ,i LPrav'j'c in zgodb, 9.20 Pisana paleta n ' ,r ra8be: »0.16 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z v J ', ,a ln na Poti, 12.10 Majhni ansambli iimiS - 12 ;}() Kmetijski nasveti, 12.40 S tu-14 10 a godbami, 13.30 Priporočajo vam, Saioi ?materski zbori pojo, 14.30 Naši poslu-Sivi (jest..tajo in pozdravljajo, 15.40 Pavel cer y^.nar°dni, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Kon-slov PVf'Jah PosluSalcev, 18.15 Lahka glasba IflhL avtorjev, 18.45 Interna 4(59, 19.00 ^anKo noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom line Dovžana,-20.00 Ti in opera, 22.15 Za lju-Pr„ i Jazza. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 * opevke se vrstijo "»Program vori . a"orama zvokov, 14.00 Nenavadni pogo-riete i:r Pot telegrami, 14.35 Glasbeni va-revii' i« 5 Melodije iz filmov in glasbenih n<„> i 00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenske Pot« \ 1640 Rezervirano za mlade, 17.40 Sj|.a n?SeRa gospodarstva, 17.50 Z ansamblom Pln8 • mgla, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S 1111 orkestrom RTV Ljubljana JJ*^ Program I„0 ' lz. zborovske zakladnice, 19.30 Violinist 20 n""' 19'r,() Naš eksperimentalni studio, vena L ■ V l|ssy in Enescu, 21.15 Večeri pri slo-slov i skladateljih: Karol Pahor. 22.55 Iz 81°venske poezije O o Ull^8/^ »Gorenjski tisk«, Kranj, "ca Moše Pijadeja 1. Stavek: ČP žen J8kl ti8k<< Kranj, tisk: Zdru- iPodjetje Ljudska pravica, Ured u18' Kopitarjeva 2. — Naslov Mnfi'. Va in uprava lista: Kranj, Pri J$adeJa 1- — Tekoči račun 5l*nn„ K v Kranju številka 'I694 ~ Te,ef°nJ: «,aVni un. odgovorni urednik in prava 21-190, uredništvo 21-835, nJ'5,fii 21-860, malooglasni in ro*« n,Ski oddelek 21-194. — Na-45 H?na: letna 90 din, polletna Oif' C6na za 1 stevilko 1 dinar, oproščeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72. Q 6 TOREK, 19. FEBRUARJA RadiUt j? ^utro' 810 Glasbena matineja, 9.05 bom« u ,a za srednjo stopnjo, 9.35 Poslušali zbor r ).°rovske skladbe, ki jih bosta izvajala 1015 S" 'a Sarajev<) in zbor RTV Beograd, 1U5 7m,°mfni plesi na koncertnem odru, barve i'lami dotna na poti, 12.10 Zvoki in na8vl0r , ,stra Kurt Krammer, 12.30 Kmetijski poroči'' 2 40 Z domačimi ansambli, 13.30 Pri-Na 3 Vam- 14-1() Srečanja z glasbeniki, 14.40 Schw" ' Sc kltarw- ir> 40 Leopold Ferdinand Podlistek Š^fTi*' ,6-°° Vrti,Jak' 16 40 NaS R°st-. i7 a Koncertni oder za domačina in Bost,' u 1 Svet tehnike, 18.15 Z orkestrom Lahko ?P8' 18;}0 V torek na svidenje, 19.00 n°<-\ otroci, 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Od premiere do premiere, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Nočni koncert Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba: Marij Kogoj, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Tri domače kantate, 22.40 Alban Berg: Sonata za klavir, op. 1, 22.55 Iz slovenske književnosti SREDA, 20. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Otroške igre 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 W. A. Mozart : finale opere Kigarova svatba, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Dva kontraba-sista iz našega studia, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Naj narodi pojo, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Komornoglasbeni studio, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S slovenskim pevcem Jankom Ropretom, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Zmaga Kumer: Zanimivosti iz arhiva glasbenonarodopisnega instituta, 19.50 Jean Philippe Rameau: Suita za čembalo v e-molu, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Vinko Vodopivec, 20.35 Deseta muza, 20.45 Orkester festivala v Mariboru, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 21. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radi jska šola za viš jo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Mehurčki, 15.40 Poje sopra-nistka Maria Callas, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Kulturna kronika, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Bojana Adamiča, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Nočni komorni koncert, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Popevke in plesni ritmi Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14,(X) Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Iz jugoslovanske operne literature, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Nemška zborovska glasba, 21.(K) Flandrijski festival 1973,22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 22. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 I/, mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Danilo Svara: Trio 1972 za violino, violončelo in klavir, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert. 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s kvartetom Do, 20.00 Top-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli J RT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni coc ktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — Milan Rale Nikolić: Dvakrat dlan ob dlan, pa še dvakrat, 20.00 Iz Partenijev Vilka Ukmarja, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije O Smurha Trgovsko podjetje Lesce objavlja naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju za preurejeno tekstilno trgovino v Radovljici: 1. več prodajalk ali prodajalcev 2. 6 blagajničark Prošnje vložite v splošni sektor podjetja do 28. februarja 1974. kino Kranj CENTER 16. februarja amer. barv. film GETAWAY ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma MLADI MAŠČEVALEC ob 22. uri 17. februarja amer. barv. risani film MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 10. uri, amer. barv. film GETAWAY ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma BOMBA IZ^KANSAS CITYJAob21.uri 18. februarja amer. barv. film MLADI MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri 19. februarja amer. barv. film MLADI MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽiC 16. februarja amer. barv. risani film KNJIGA O DŽUNGLI ob 10. uri, amer. barv. risani film MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 16. uri, amer. barv. film METULJI SO SVOBODNI (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 17. februarja amer. barv. risani film MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 14. in 18. uri, amer. barv. film SHAMUS - SLA PO NEVARNOSTI ob 16. tiri, premiera amer. barv. CS filma POZIMI LEV ob 20. uri 18. februarja amer. barv. film GETAWAY ob 16. in 18. uri, mar. barv. CS film POZIMI LEV ob 20. uri 19. februarja amer. barv. CS film POZIMI LEV ob 17.30 in 20. uri Tržič 16. februarja nem. barv. film SMRTNA NAPAKA ob 16., 18. in 20. uri 17. februarja nem. barv. film SMRTNA NAPAKA ob 17. in 19. uri 19. februarja amer. barv. CS film HIŠA IZ KARToU.18. in20. uri Kamnik DOM 16. februarja ital.-franc. barv. film PRINCU JE POTREBNA DEVICA (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 17. februarja ital.-franc. barv. film PRINCU JE POTREBNA DEVICA (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 18. februarja amer. barv. film HIŠA IZ KART ob 18. in 20. uri Duplica 16. februarja ital.-amer. barv. film VIVA DJANGOob 19. uri 17. februarja ital.-amer. barv. film VIVA DJANGOob 17. in 19. uri Krvavec 17. februarja it al.-špan. CS film LEGIJA PREKLETIH ob 16. uri Škofja Loka SORA 1«. februarja amer. barv. film LEGENDA O ČRNEM CHARLEYU ob IH. in 20. uri 17. februarja amer. barv. film LEGENDA O ČRNEM CHARLEYU ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 16. februarja angl. barv. film DEKLE Z OTROKOM ob 20. uri 17. februarja angl. barv. film KRALJICA ZA TISOČ DNI ob 17. in 20. uri Radovljica 16. februarja franc. barv. film BREZ NALOGA ob 18. uri, franc. barv. film BEG SKOZI PUŠ0A VO ob 20. uri 17. februarja franc. barv. film BREZ NALOGA ob 16. uri, franc. barv. film BEG SKOZI PUŠČAVO ob 18. uri, ital. barv. film SKRIVNOST CRNE ROKAVICE ob 20. uri 18. februarja turški barv. film DZEM SULTAN ob 20. uri 19. februarja angl. barv. film SINJEBRA-DECob20. uri Jesenice RADIO 16. in 17. februarja amer. barv. film GROF JORGA VAMPIR 18. in 19. februarja amer. barv. CS film rancer.ii napadajo Jesenice PLAVŽ 16. in 17. februarja ainer. barv. CS film RANCERJI NAPADAJO 18. in 19. februarja amer. barv. film GROF JORGA VAMPIR Kranjska gora 16. februarja franc. barv. film PUSTOLOVŠČINA JE PUSTOLOVŠČINA 17. februarja slov. film NE JOCl, PETER Prešernovo gledališče SOBOTA, 16. februarja, ob 10.30: Ustvarjalni in gledališko-izvedbeni aspekti slovenskega dramskega avtorja — tema Tedna slovenske drame 74; ob 19.30 — Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR; gostuje Mestno gledališče ljubljansko; zaključna beseda Tedna slovenske dranve 74: Ljubo Milivojevič, predsednik sindikalne organizacije Sava Kranj: NEDELJA, 17. februarja, ob 10. uri; ZLATA PIŠCAL, baletna pravljica; nastopa baletna skupina iz Kranja. poročili so se V KRANJU Stružnik Alojz in Jenko Ivanka V ŠKOFJI LOKI Tavčar Franc in Oblak Marija, Šarič Vladimir in Lipušček Marjeta, Ziherl Janez in Kej-žar Barbara, Maver Ivan in Osredkar Neža V TRŽIČU Zupan Milan in Meglic" Vera umrli so r~j H M SOBOTA, 16. FEBRUARJA 10.35 TV v Soli (RTV Zagreb), 12.50 Falun: smučarski skoki na 70-metrski skakalnici — barvni prenos (EVR), 16.25 Košarka Partizan : Bosna — prenos (RTV Beograd), 18.00 Obzornik, 18.15 Daktari — serijski barvni film, 19.05 Moda za vas — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališfe v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar (RTV Ljubljana), 20.30 Moji gostje in jaz: »4 M« (RTV Zagreb), 21.35 Pravnuki — barvni risani film, 22.00 TV dnevnik, 22.15 Colditz — serijski barvni film (RTV Ljubljana) NEDELJA, 17. FEBRUARJA 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 10.15 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 11.00 Otroška matineja: Poly in črni diamant. Enciklopedija živali, Pravnuki, 12.20 Poročila, 14.40 Na Loškem gradu — barvna oddaja, 15.20 Pisani svet, 16.05 Energetska kriza: Sonce — rešitev (RTV Ljubljana), 16.55 Državno prvenstvo v smučanju na Jahorini (RTV Sarajevo), 17.20 Za konec tedna, 17.40 Moda za vas — barvna oddaja, 17.50 Poročila, 17.55 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Solunski atentatorji, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.35 A. Kovačič: V registraturi — 1. del zagrebške barvne nadaljevanke (RTV Ljubljana), 21.35 Športni pregled (JRT), 22.25 TV dnevnik (RTV Ljubljana) ponedeljek, 18. februarja 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 9.30 TV v šoli (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.30 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.40 Kljukec kot Indijanec — lutkovna serija, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.30 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 19.45 Barvna risanka, "20.00 TV dnevnik, 20.35 Strindberg: Pelikan — drama TV Zagreb, 21.45 Kulturne diagonale: Prešernovi nagrajenci, 22.15 TV dnevnik (RTV Ljubljana) tržni pregled JESENICE Solata 12 do 22 din, špinača 12 din, korenček 4,50 do 8,50 din, slive 20 do 23 din, jabolka 6 din, pomaranče 6 din, limone 10,80 din, česen 35 din, čebula 5,20 din, fižol 11 do 12,80 din, pesa 3,50 din, kaša 9 din, paradižnik 18 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,30 do 1,40 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 48,50 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 7,50 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 10 din, paprika 36 din, krompir 2,20 din KRANJ Solata 16 din, špinača 24 din, korenček 6 din, slive 18 din, jabolka 3,50 din, česen 32 din, čebula 5 do 6 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 11 din, med 35 din, žganje 30 din, kokoši 28 do 30 din, suho meso 4,50 din, slanina 30 din, radič 24 din, ajdova moka 10 do 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 16 din, jedrca 40 din, klobase 16 din, skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 4 din, cvetača 18 din, krompir 2,50 din TRŽIČ Solata 13 din, špinača 15 din, korenček 7 din, slive 10 din, jabolka (i din, pomaranče 8 din, limone 15 din, česen 28 din, čebula 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 10 din, regrat 5 din, motovileč 5 din, banane 8 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 6 din, jajčka 1,40 din, surovo maslo 28 din, smetana 16 din, orehi 46 din, krvavice 20 din, skuta 11 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 12 din, krompir 2 din loterija V KRANJU Pibernik Stanislav, roj. 1896, Kodrič Terezija, roj. 1889, Kepic Pavla, roj. 1924, Furlan Gabrijel, roj. 1895, Toporiš Ana, roj. 1900, Stare Alojz, roj. 1933, Rogelj Frančiška, roj. 1884, Cunk Neža, roj. 1902, Vidmar Stanko, roj. 1913,s Skrbenc Silvo, roj. 1913, Kramolc Luka, roj. 1892, Festin Alojz, roj. 1920, Podobnik Alojz, roj. 1901, Tišlerič Franc, roj. 1923, Udir Frančiška. roj. 1889 V ŠKOFJI LOKI Ferjančič Marija, roj. 1894 V TRŽIČU « S m O XJ| 0 36660 51810 16430 85930 90160 08640 96220 375780 428790 ■ 071 72001 91771 82 12 47502 168302 059002 23 863 7943 1683 39953 84 324 53054 92494 33234 77334 354614 380404 370924 "0 T3 4< ta .t! N js ti T3 10 600 600 600 800 800 1.000 1.000 5.000 5.000 60 66788 68168 66678 89308 89 23829 25149 190809 H H TOREK, 19. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 9.35 TV v šoli (RTV Sarajevo), 10.05 T V v šol. (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.35 TV v šoli — ponovitev (RTV Sarajevo), 16.05 TV v šoli — ponovitev (RTV Beograd), 16.45 Falun: smučarski teki na 15 km — barvni posnetek, 17.45 S. Kosovel: Pesmi, 18.00 Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra, 19.00 Starost in staranje, 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Mi n.ed seboj, 21.35 H. Fallada: Sam n.ed volkovi, 22.20 TV dnevnik (RTV Ljubljana) SREDA, 20. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.55 TV v Soli, 15.20 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd),.. . 17.40 Polv in črni diamant -— serijski film,.,* 18.10 Obzornik, 18.25 Na sedmi stezi (RTV Ljubljana), 19.00 Zabavno glasbena oddaja . (RTV Sarajevo), 19.20 Ne prezrite: Beneško,', slikarstvo 18. stoletja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Film tedna: Monolog — sovjetski barvni film, 22.10 TV dnevnik (RTV Ljubljana) ČETRTEK. 21. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 9.35 Francoščina (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.35 Francoščina — ponovitev (RTV Beograd"), 16.30 Falun: smučarska štafeta 4x 10 km — barvni posnetek, 17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — TV igra v barvah, 18.10 Obzornik, 18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Tako je govoril Richard Strauss, 19.15 Naš ekran, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 K. Zola: V kipečem Loncu — barvna TV nadaljevanka, 21.40 Četrtkovi razgledi, 22.10 Likovni nokturno: Janez Pirnat, 22.25 TV dnevnik (RTV Ljubljana) PETEK, 22. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 Angleščina (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.45 Angleščina — ponovitev, 17.00 Rokomet Jugoslavija : Japonska — prenos (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.25 Kuhinja pri violinskem ključu, 18.55 Cesta in mi, 19.05 Nalezljive bolezni, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Bunny Lake je izginila — ameriški film, 22.25 TV dnevnik, 22.40 Umetnost in človek — barvna oddaja (RTV Ljubljana) ta teden na TV Nedelja, 17. februarja, ob 17.55: SOLUNSKI ATENTATORJI — jugoslovanski film; režiser Žika Mi-trovič, v gl. vlogah Aleksander Gavrič in Petre Prličko; Danes bodo prišli na svoj račun tisti, ki jih zanimajo filmi z zgodovinskim ozadjem in razgibano akcijo. Film, ki sicer ne presega poprečja, pripoveduje o makedonskih rodoljubih — izobražencih, ki se borijo proti turškemu jarmu. V Solunu nameravajo dvigniti v zrak avstrijsko ambasado, da bi tako izzvali svetovni škandal in opozorili na krivice v tedanji turški Makedoniji. Sreda, 20. februarja, ob 20.35: MONOLOG — sovjetski barvni film; režiser Ilija Averbah, v gl. vlogah Mihail Gru/.ski, Margarita Ta-rekova; Film pripoveduje o življen ju, kakršno je, brez olepševanja, kar je nekakšna novost v sovjetski kinematografiji. Zgodba je grajena tako, da sili k razmišljanju in iskanju konca. Predstavlja nam profesorja in znanstvenika Sreten-skega z vsemi človeškimi tegobami, osamljenostjo in razočaran ji. Petek, 22. februarja, ob 20.40: BUNNY LAKE JE IZGINILA — ameriški film; režiser Otto Premin-ger, v gl. vlogah Laurence Olivier, Carol Lynley (na sliki), Keir IKll-lea; H « ji v c« .ti N £> m "O 20 40 600 1.000 5.000 10.000 10.000 10 800 800 1000 5.000 10.000 K).O(M) 30 30 40 -80 KM) 600 800 50 500 'XX) 600 8(X) l.(KK) 20 8(X) 8(X) 5.000 Ko pomislimo na besedo thriller ali srhljivka, se obenem spomnimo tudi mojstra Hitchocka. V nekem obdobju ustvarjanja je bil eden od njegovih posnemovalcev tudi znani režiser Preniin-ger. Takrat je nastala srhljivka Bunny Lake je izginila. V napetosti in grozi bomo spremljali usodo majhne deklice, ki je brez sledu izginila. Izginili pa so tudi vsi dokazi, da je mala Bunnv sploh živela in naj bi bila le plod materine domišljije. Dobro sodelovanje z vojaki Tekmovanje mladih zadružnikov Danes popoldne ob 16. uri bo v Zadružnem domu na Primskovem gorenjsko tekmovanje ekip mladih zadružnikov na temo »Kaj veš o kmetijstvu?« Organizatorji tekmovanja so Zadružna zveza "Slovenije, mladinska organizacija in Kmetijsko veterinarski zavod Kranj. Na tekmovanju na Primskovem bo nastopilo sedem tričlanskih ekip, ki bodo odgovarjale na vprašanja iz živinoreje, poljedelstva, mehanizacije itd. Podobna tekmovanja so v teh dneh tudi v drugih krajih Slovenije. Najboljše ekipe se bodo uvrstile na republiško tekmovanje, ki bo na začetku marca v Škofji Loki. A. Boc Tradicionalna »Svinjska glava« na Črnem vrhu Pripravljalni odbor za organizacijo tradicionalnega predpustnega tekmovanja za svinjsko glavo na Črnem vrhu nad Jesenicami se je sestal že večkrat in trdno in resno sklenil, da bodo prireditev organizirali tudi letos ne glede na snežne razmere. Pri tem računajo na obilo Eustnih mask in humoristov, ki se odo potegovali za to najvišje priznanje. Pred tekmovanjem, ki bo nepreklicno 24. februarja, bodo 22. februarja organizirali koncert godbe na pihala v dvorani kulturnega doma na Hrušici. D. S. rv£Wj [O hotel . ^^ duar Radovljica vas vljudno vabi na veselo pustovanje v soboto, 23. februarja, in torek, 26. februarja, ob 20. uri Najlepše maske bodo nagrajene. Rezervacije sprejema recepcija tudi po tel. 75-585. Vstopnina 20 din. Krajevna skupnost in turistično društvo Lesce si že dlje časa prizadevata, da bi odstranila divje odlagališče smeti pri križišču cest za Jesenice in Kranj (na vrhu klanca), vendar doslej nista imela kaj prida uspeha. Upajo, da bodo ta kraj dokončno očistili, ko bo krajevna skupnost dobila tri nove zaboje (kontejnerje), kijih bodo namestili v Lescah —A. Z. — Foto: F. Perdan Najboljše društvo v občini Pred dnevi so imeli starploški gasilci svoj redni letni občni zbor. Iz poročil, podanih na enem najbolj množičnih zborov v zadnjih letih, je bilo moč ugotoviti, da je delo društva v zadnjem času izredno uspešno. Pionirke in pionirji so v preteklem letu osvojili kar dvanajst priznanj in odlikovanj. Vitrine v prostorih gasilskega doma krasijo medalje in diplome za osvojena prva in druga mesta na občinskem in področnem tekmovanju, za šesto mesto pionirjev A skupine na republiškem prvenstvu v merjenju moči na temo »Spoznavaj gasilsko organizacijo«, za osvojena prva mesta na drugih občinskih tekmovanjih ter za prvo in tretje mesto na memorialu Janeza Dolinarja, ki ga je lansko leto prvič pripravila občinska gasUska zveza v spomin na v rani mladosti tragično preminulega starološkega gasilca. Na slednjem so bili mladi gasilci nagrajeni tudi s prehodno plaketo Janeza Dolinarja. - Društvo se je v preteklem letu močno okrepilo. O tem dovolj zgovorno priča' tudi številno članstvo: 42 mladih in 61 starejših gasilcev. Lani je bilo starološko g p"" druš+"o najaktivnejše v občinski gasilski zvezi. Člani društva so se na vseh tekmovanjih odlično odrezali. Izkazali pa so se tudi v svoji osnovni dejavnosti. Kar štirikrat so se morali spopasti z rdečim petelinom, enkrat pa so se morali spoprijeti ž vodno stihijo. V preteklem letu so gasilci kupili novo 800-litrsko motorno črpalko »rosenbauer« in več druge opreme. Polovico denarja za novo motorko je prispevala občinska gasilska zveza, drugo polovico pa so zbrali z nabiralno akcijo. Urejena je bila orodjarna, prav zdaj pa obnavljajo dom ter urejajo stanovanje za hišnika. Nov upravni odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru je za delo v bodoče sprejel precej nalog. Poskrbel bo, da se bodo člani, mladinci, pionirke in pionirji udeleževali vseh tekmovanj, pripravili bodo več mokrih in suhih vaj, tečaje za pridobitev naziva gasilec, predavanja za vse člane društva, tradicionalno gasilsko veselico ter pregledali vse hidrante na področju starološkega gasilskega društva. In seveda, požrtvovalno kot doslej bodo priskočili na pomoč, kadar in kjer bo potrebno. J. Govekar Občni zbor gasilskega društva Mojstrana Preteklo soboto je bil v Mojstrani redni letni občni zbor domačega gasilskega društva. Poleg številnih članov društva so se zbora udeležili tudi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in predstavnik občinske gasilske zveze Jesenice. Člani društva so najprej pregledali delo v preteklem letu. Iz poročila predsednika in poveljnika je bilo razvidno, da so vse zastavljene naloge dobro opravili. Med najbolje izvršenimi nalogami je bila izvedba proslave ob 80-letnici društva in ureditev ter izpopolnitev prostorov gasilskega doma. V razpravi so člani menili, da je društvo v preteklem letu posvečalo premalo pozornosti vključevanju novih članov, predvsem mladih. Lani so v društvo sprejeli le dva nova člana. Sanitarni referent društva je nato prisotne seznanil, da je sanitetni material dotrajan in je nujno potrebno nabaviti novega., Predlagal je tudi, da se v okviru občine organizira seminar za sanitetne referente, na katerem bi izpopolnili potrebno znanje. Člani društva so se nadalje zavzeli, da se v letošnjem letu več časa posveti strokovnemu izobraževanju, ker bodo le v tem primeru akcije lahko hitre in učinkovite. Na občnem zboru so podelili odlikovanje druge stopnje Anici Hleba-nja iz Mojstrane, ki jo je odlikovala republiška gasilska zveza za vestno in požrtvovalno delo. Na koncu so izvolili nov upravni odbor društva in tri delegate za občinsko gasilsko zvezo. Za novega predsednika gasilskega društva Mojstrana so izvolili Franca Zima. J. Rabič V torek, 12. februarja, je bil v prostorih vzgojnovarstvene ustanove Janina v Kranju redni letni občni zbor članov postaje gorske reševalne službe Planinskega društva Kranj. Udeležilo se ga je 50 kranjskih gorskih reševalcev in pripravnikov, razen njih pa še načelnik komisije za gorsko reševanje pri Planinski zvezi Slovenije Bine Vengust ter predstavniki vojašnice Staneta Žagarja iz Kranja ter vojaškega planinskega društva Planinac. Sodelovanje med kranjskimi planinci in gorskimi reševalci ter vojaki je zadnja leta že dokaj dobro utečeno, na torkovem občnem zboru pa je bila izrečena želja po še boljšem sodelovanju in skupni organizaciji »plezalnega vrtca«, v katerem dobivajo ljubitelji gora osnovno praktično znanje o plezalnih in gorskih veščinah. Torkov občni zbor je bi združen^z manjšo slovesnostjo. Predsednik PD Kranj Franci Ekar je izročil Tonetu Dovjaku iz Kranja najvišje jugoslovansko planinsko priznanje »Zlati planinski znak PZJ«. Tone Dovjak je bil eden izmed prvih organizatorjev gorske reševalne službe v Kranju in obenem tudi eden prvih načelnikov. Posebno aktiven je bil med 1945. in 1955. letom. Zdravniku dr. Gorazdu Zavr-niku pa je predsednik PD Kranj izročil slovensko srebrno planinsko priznanje. Kranjska postaja gorske reševalne službe je bila lani nedvomno med najuspešnejšimi in najprizadevnejši-mi v republiki. Organizirana je bila velika vaja v gorskem reševanju v severni steni Grintavca. Kranjska postaja je pripravila 1. državno prvenstvo v vožnji z akia reševalnimi čolni, člani postaje pa so se še bolj usposobili v reševanju s helikopterjem. Posadka reševalnega helikopterja s pilotom Andrejem Andol-škom na čelu je zaradi prizadevnosti in zglednega sodelovanja z reševalci prejela posebno priznanje Planinske zveze Slovenije. Gorski reševalci so pozdravili pozitivne premike pri financiranju te humane družbene dejavnosti, ki se v kranjskem primeru ne kaže le pri reševalnih in poizvedovalnih akcijah, temveč tudi v reševanju in pomoči ponesrečenim na smučiščih. Precejšnja je tudi preventivna vloga gorskih reševalcev. Zato je prav, so menili na občnem zboru, da je dobila reševalna služba stalnejše vire financiranja tudi v okviru civilne zaščite. Za načelnika postaje GRS pri PD Kranj je bil ponovno izvoljen Emil Herlec. J. Košnjek Živahna aktivnost družine »Hitre veverice« pri Kokrškem odredu Pred nedavnim je bil 6. redni letni občni zbor taborniške družine »Hitre veverice« pri Kokrškem odredu na osnovni šoli Franceta Prešerna na Zlatem polju v Kranju, na katerem so govorili o delu v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 1974. V lanskem šolskem letu se je v družino medvedkov in čebelic »Hitre veverice« vključilo 80 pionirjev te šole. Z letošnjim letom se je njihovo število zmanjšalo na 46, ker se je po- Še enkrat: Smučanje že, toda za koga ? V Glasu z dne 30. januarja 1974 je bil objavljen zanimiv in hkrati zelo aktualen članek, pod naslovom: Smučanje že, toda za koga? Brez dvoma se je avtor članka lotil problema, ki tare mnoge družinske proračune oziroma ljubitelje belega športa. Kratek pretres že samih direktnih stroškov marsikoga odvrne, da bi segel v žep in svoje želje raje pomakne v naslednje leto. Smučarsko zanesenjaštvo se res izkrivlja v snobizem. Posledice so znane: smučanje postaja vse bolj modna revija in vse manj rekreacija. Žrtve postajajo tudi tisti z bolj plitkimi žepi... Za vsako ceno! Ze kratek skok čez mejo pokaže, da prekašamo samega sebe, tako v osebni potrošnji kot v turističnih uslugah. Plačujemo dražje domače hotelske storitve kot tudi prevoze z žičnico, da ne govorimo o kvaliteti priprave smučišč, odnosu do gosta, posiljevanja s parkirnino itd., itd. Težko je deliti recepte, ki bi imeli splošno uporabnost, velja pa opozoriti na resnico, da takemu stanju največkrat botrujemo tudi sami. Samo primer: V letošnji sezoni je bilo nekaj smučarskih sejmov, kjer je bilo na voljo dosti smučarske opreme, drage in cenene. Celo take, skoraj zastonj, za nekaj starih tisočakov. Kot nalašč za začetnika, ki še dvomi v lastno vztrajnost ali za takega, ki nima veliko denarja. Pa se pojavi paradoks, da je ravno poceni oprema šla slabo v denar — rajši nič, kot znanju ali denarnim možnostim primerno... Smučanje je lahko za mnoge, če ga res želijo, si ga bodo znali tudi organizirati. J. Bertoncelj lovica učencev vključila v osnovno šolo na Kokrici. Toda kljub vsem organizacijskim spremembam je v preteklem letu družina uspešno opravila svoje naloge. Na sestankih in pohodih so pridobivali razne spretnosti. Najboljši so se udeležili športnega tekmovanja v Sori, kjer so dosegli več prvih mest. Dalje so si ogledali kraje po Sorškem polju, ob pustovanju so se pridružili maškaradi v telovadnici šole. Mnoge maske je Turistično društvo Kranj celo nagradilo. Konec marca so se v velikem številu udeležili pohoda v Planico, kjer so proslavili obletnico bitke nad Crngrobom. Med potjo so se ustavili tudi pri spomeniku Iva Slavca-Jokla ter počastili njegov spomin z recitacijami in pesmimi. Bili so tudi na letnem taborjenju v Fažani. Spominjali so se vseh spominskih dni v letu. Radi so sodelovali tudi pri drugih taborniških enotah v Kokrškem odredu Vključevali pa so se tudi v vse akcije rdečega križa, planincev, KS, ZB in vojnih invalidov. Vse to delo in še mnogo drugih akcij je bilo vključenih v tekmovanje za značko Zivka Lovšeta v Divači, kjer so dosegli 3. mesto. Mladi taborniki v družini medvedkov in čebelic zaslužijo za dosežene uspehe vse priznanje. A. Boc Planinsko predavanje Pretekli torek je kranjske planince in ljubitelje narave razveselil inž. Danilo Ravnik, ki je z doživeto besedo in s čudovitimi barvnimi posnetki prikazal lepote, bogastva in neizčrpne naravne in kulturne zaklade iz Južne Amerike, zlasti iz visokih planot Bolivije. V torek, 19. februarja, pa se bomo preselili v evropske gore. Alpinist Peter Janežič iz Ljubljane nam bo ob 210 izbranih diapozitivih pričaral najprej zimsko Veliko planino, turni smuk Komna-Krn-Triglavska jezera, potem pa pomladne idile v Martuljku, Vratih in v Kamniški Bistrici. Od tu nas bo popeljal v tuje gore, najprej na Mont Blanc, nato pa na Grand Combin, na Bernino, na Piz Palu in na Hoch Gale. Slikovito reportažo bo zaključil doma v Julijcih in v Kamniških planinah. Vabimo vas na planinsko srečanje 19. februarja ob 19. uri v dvorani občinske skupščine. R. Z. Valvasorjev dom oskrbovan 23. in 24. februarja, ko bo že 9. tradicionalni pohod na Stol in ki se ga bodo nedvomno udeležili člani Planinskih društev in Alpinističnih odsekov iz vse Slovenije, bo deloma oskrbovan Valvasorjev dom pod Stolom, obenem pa bodo poskrbeli za oskrbo Prešernove koče na Malem Stolu. D. S. 10 šT1^ H J% iggj: Ne hranimo doma starega papirja Morda ni ravno najbolj znano, da uporabljajo naše papirnice kot drugotno surovino pri izdelavi papirja nemajhne količine starega papirja. Doslej se je količina predelave starega papirja gibala tam okoli 66.000 ton. Po lanskoletnih rekonstrukcijah v naših papirnicah pa bodo zmogljivosti predelave starega papirja v novega že letos veliko večje. Slovenske papirnice nameravajo letos predelati kakih 92.000 ton starega papirja. Vendar pa letno zbrane količine starega papirja v Sloveniji za tolikšno proizvodnjo ne zadoščajo. Zbe- remo namreč le okoli 35.000 ton starega papirja, ostalo količino pa iz uvoza in pa iz drugih republik. Letos predvidevajo, da bo v Sloveniji zbranih 40.000 ton starega papirja, vendar so to le predvidevanja. Ta količina je vsekakor premajhna za tolikšne zmogljivosti predelovanja starega papirja, premajhna pa je tudi glede na količine papirja, ki propada neizkoriščen na smetiščih, na podstrešjih ali se uničuje na kak drug neustrezen način. Ce pa bi imeli pred očmi, da so v toni starega papirja skriti trije in pol kubični metri lesa, bi vsakdo, ki so mu količkaj pri srcu naši gozdovi, star papir namenil v ponovno predelavo. S predelavo starega papirja v novega namreč dobesedno ohranjamo naše gozdove. Še bolj kot pa Zavest, da s starim papirjem ohranjamo gozdove, pa je zadnja leta razširjeno zbiranje starega papirja v humanitarne namene, predvsem za boj proti raku. V ta namen ga zbira Unija papir servis pri delovnih organizacijah in tudi pri gospodinjstvih in sploh pri vseh, ki hočejo darovati papir v humanitarne namene. Dosedanje zbiranje papirja v te namene ni bilo zadostno, zato je bilo treba to vrsto dejavnosti bolje organizirati. Letos od marca do decembra bo teklo zbiranje starega papirja po trdnejšem rednem programu, vsi, ki bodo hoteli oddati papir v humanitarne namene, pa bodo o kraju in času zbiranja papirja pravočasno obveščeni po radiu in časopisih. Da bi tako zbiranje papirja še bolj spodbudili, bodo tovarne papirja z Unijo papir servisom pripravile še žrebanje za zbiralce. Vsak deseti darovalec bo prejel izdelek ene naših papirnih tovarn. Stroški za darila ne bodo bremenili čistega dohodka od papirja darovanega v humanitarne namene. L. M. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam Prodam nov TRAKTOR DEUTZ o KM s kosilnico. Valburga 21, Smlednik 845 Vodarn TELEVIZOR RR-NIŠ in ^ektrični loščilec na tri krtače. Jan Marjan, Kidričeva 21, Kranj 846 prodam KONJA. Zadraga 18 854 prodam eno leto stare KOKOŠI. Zadraga 18 855 prodam mlado KRAVo s telič-m enoletnega BIKCA. Pleste-nJak, Govejek 6, Medvode 856 "rod a m kombinirane GRABLJE in jSrtr ali konJa »AKERMAN« n LATE za kozolec. Prevc, Studeno. Železniki 880 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov Slare. Lahovče 47, Cerklje 881 rnl??am TELICO, visoko brejo, in MI VOZ 16 col. Sp. Gorje 39 882 Prodam 15-colski GUMI VOZ, Krompir, čebulo in jabolka. Žirovni- 883 Prodam pomivalno MIZO in PEC if pJ?' Bešter, Roblekovo naselje Radovljica 884 Prodam KRAVO s teletom ali Cerne Janez, Poljšica 54, Zg. GoDrJe 885 * rodam semenski KROMPIR in kuPim KOMAT za konja col. Sifrer, Zabnica 15 886 np^dam dobro ohranjeno KRE-J^^NCO. Marinšek, Struževo 55, anJ 887 Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol. Voglje 88 888 Prodam BANKINE in PUNTE. d .r Mai>ija, Sp. Duplje 66 889 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voglje 59 890 Prodam KOSILNICO BCS, hramova DRVA in droben KROMPIR, korenja vas 39, Reteče, Škofja Loka p j 891 prodam električni MOTOR in motor na nafto za žaganje drva. Za- goriška 24, Bled 892 "rodam mlade PSlCKE — križa- tr;wsrp,anince — d()bri čuvaji. Pe-' L,r6e 14, nasproti Mlekarne p ^ 893 7 A,,^nam več lepih plemenskih ^AJKEL in ZAJCA ter ročno sla-moreznico. Jama 35 894 Ugodno prodam novo PEC za cen- 30 0OO . kurJavo STADLER UB dn kalorij, rabljeno opremo za cjTMnr* s°bo, pogrezljiv šivalni stroj ^^bER, okrogli čolniček. Eržen, Črtomirova 28, Bled, telefon 77-733 novrlar?ria B»KCA, stara 6 tel zasen" R^Tt P°biralne VI£S Pop««; P , ' KranJ 896 diln?kom Pr<:d,am KUHINJO s šte-zX°?2<}n hladilnikom- K-nj, Je- sobo0Mm P?HlSTVO za dnevno sobo. Mavec, Šorlijeva 31, Kranj te mesecev ejojNova vas 3, Preddvor 905 avto PRIKOLICO za osebni CEK !nVl8!obok OTROŠKI VOZI-Kleindinst Ciril, Brezje 27 SeK8?1 KRAVO, brejo 9 mesece^ Porf'Zlrovnica 907 Nov , , lJr°dam komplet BOB-V; Jenko Ivo, Zg. Brnik 85 908 KOMATmnx,dVa GUMI V0ZA- več Kokršk; i J TELICO in KONJA. Belei!i°g l°> Kranj 909 v dom,! državljan zaradi vrnitve goji;TJgf proda pod ugodnimi po-steliin " !lj0 z žimnico, otroško po-Palno\°aro8ki stolček, otroško ko-Potovani • Ponosno posteljico za Se Po 2 111 snež"e verige. Oglasite zerskar Si P°P°ldan: Baetens, Je-Prnrl B' Kranj 910 štirimi^lektrični Štedilnik s i----- ------- M t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Veliko sezonsko znižanje cen ženski konfekciji od 20—50 % v trgovinah v Kranju, Kamniku in Tržiču. Prodam 6 let starega KONJA, sposoben za vsako delo. Zg. Brnik 15 991 Prodam kompletni STROJ HA-NONIAG z menjalnikom, glava diferenciala polosevine kardan, zimske gume 16x600 in MOPED dvo-brzinec, Poizve se v trafiki Cerklje 992 Prodam 100 kg težkega BIKCA za rejo. Naslov v oglasnem oddelku 993 Otroški globok VOZIČEK s športnim vložkom, poceni prodam. Telefon 45-040 994 Prodam dobro težko KRAVO s četrtim teletom. Pipanova 40, Šenčur 995 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Senično 15 996 kupim Prodajam zdravilna JAJCA japonskih prepelic, katera zdravijo zvišan krvni pritisk, srce, živce, astmo, migreno in rano na želodcu. Pošljem po povzetju z navodili. Ja-kovovič Simo, Vladimira Gortana 11,56000 Vinkovci 969 Ugodno prodam tedensko URO za dvotarifni števec. Informacije vsak dan od 16. do 20. ure na tel. št. 064-61-681 ali na naslov Dolinar Janez, Frankovo naselje 135, Škofja Loka 970 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Voglje 43 971 Prodam rabljeno dnevno SOBO, skoraj novo vitrino za dnevno sobo in pomivalni stroj ZOPPAS, nov, še ne priklopljen. Nazorjeva 10, stan. 4. pritličje, Kranj 972 Poceni prodam kombiniran otroški VOZIČEK (pleten), PEC na olje GI BO-8000, Falle, Otoče 17, Podnart 973 Prodam mlado KRAVO, 8 mesecev brejo. Voglje 101 974 Prodam večjo količino REPE in kupim semenski OVES. Srednja vas 41, Šenčur 975 Prodam dobro ohranjen globok, nemški OTROŠKI VOZIČEK. Hrast je 115 976 Prodam zakonsko SPALNICO. Ogled vsak dan popoldne. Zorman, Kidričeva 23 977 Prodam rabljeno kompletno SPALNICO iz orehovega lesa. Pa-njan, Škofja Loka, Vincarje 10, tel. 60-202 978 Poceni prodam TV SPREJEMNIK RR-NIŠ. Pintarjeva 2, Kranj (Cirče) 979 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, dobro mlekarico. Zorman, Zapoge, Vodice .A 980 Prodam dve breji KRAVI, ki bosta telili aprila. Šlatnar, Ambrož 7, Cerklje 981 Prodam PRAŠIČA za zakol. Dvor je 17, Cerklje 982 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 8, Cerklje 983 Prodam PRAŠIČA za zakol, 130 kg težkega. Cešnjevek 28, Cerklje 984 Prodam semenski KROMPIR igor in krmilno PESO. Sp. Brnik 25, Cerklje 985 Prodam 2000 kg jedilnih JABOLK in VRT na Visokem. Velesovo 4, Cerklje 986 Prodam večjo količino krmilne REPE, Grad 17, Cerklje 987 Prodam suhe BUTARE. Dvorje 44, Cerklje . 988 Prodam zbran FIŽOL. Šmartno 28, Cerklje 989 Prodam polovico SVINJE za zakol. Poženik 34, Cerklje 990 Suhe bukove PLOHE, debeline^ 5 cm, kupim. Tarman Ivo, Celovška 99 c, Ljubljana 944 Kupim LATE za kozolec. Hudo-bivnik Joža, Kokrica, Cesta na Brdo 28, Kranj 945 Kupim pločevinasti tokovni PU-HALNIK za seno ter KULTIVA-TOR z ježem na 7 peres. Navedite ceno. Cesenj, Tacen 42, Šmartno pod Šmarno goro 946 Kupim hrastove suhe DESKE, 35—50 mm. Omahen, Dežmanova 9, Kokrica, Kranj 947 Kupim stoječ LES za drva in butare. Ponudbe pošljite pod »Kokri-ca-Golnik« 948 Kupim več smrekovih in borovih PLOHOV, debeline 8, 5 in 2,5 cm. Ovsenik Alojz, Jezerska 108 c, Kranj 949 Kupim rabljeno KIPER PRIKOLICO. Bašelj 16, Preddvor 1004 vozila Prodam avto VW 1300, letnik 1966, registriran do konca 1974. Tu-šek, Lenart 11, Selca nad Škofjo Loko 858 FIAT 850 sport kupe, odlično ohranjen, dobro opremljen, prodam. Ogled v nedeljo. Hribar Janez, Golnik 38 859 Kupim RENAULT L 4, od letnika 1967 naprej, na mesečno odplačevanje. Naslov v oglasnem oddelku 861 Prodam ZASTAVO 750. Zalog 53 864 RENAULT 4 — katrco, junij 1971, odlično ohranjeno, prodam. Hočevar, Prešernova 34, Bled. Ogled popoldan 865 A USTI N 1300, ugodno prodam, letnik december 1969. Ogled vsak dan. Zorč, Betonova 22, Kokrica, Kranj 779 Prodam ŠKODO po delih. Catar Rudi, C. kokrškega odreda 26, Kranj 926 Poceni prodam vozno KATRCO za 700.000 S din. Rakovec, Šempe-terska 1, Stražišče (nasproti samopostrežne) 927 Ugodno prodam, tudi na kredit, FIAT 750. K. Miran, Suha 3, Škofja Loka n 928 Prodam ZASTAVO 750, garažira-no. Planina 17/11 št. 10 929 Prodam ZASTAVO 750. Moša Pijade 17, tel. 22-236 930 Prodam karamboliran avto — sprednji del — motor intakten, ZASTAVO 750. Ogled in dogovor: Kranj, Koroška 18, vsak dan popoldan od 16. do 18. ure. 931 Prodam osebni avto FIAT 750, letnik 1963. Mole Vanjo, Žiri, Dobračeva 8 932 Prodam SPAČKA. Informacije po telefonu 45-016. Klakočar Tone, Sr. Bela 41, Preddvor 933 Prodam PONI EXPRES, dobro ohranjen. Lahovče 61 934 Prodam RENAULT R 10, letnik 1971, prevoženih 43.000 km. Stefeto-va 24, Šenčur 935 Prodam MOPED 15 SL. Mandelj-čeva pot 13, Kranj - 936 Prodam avto AUSTIN, letnik 1970 november, z 41.000 km in Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 15. do 22. februarja od 19. do 7. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, telefon 68-260. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka telefon 60-440. STROJ za izdelovanje strešne opeke »folc« z modeli. Vopovlje 5, Cerklje 937 Ugodno prodam VW 1200, zaprt kombi, po generalni, odlično ohranjen. Oblak Janez, Dolenja Dobrava 13, Gorenja vas 938 Ugodno prodam RENAULT 8, letnik 1969. Sr. Bitn je 58 939 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Govekar, Stošičeva 5, Kranj 940 Ugodno prodam ali zamenjam FIAT 1300 za manjši avto. Gmajni-ca 30 c, Komenda 941 Prodam FIAT 750, letnik 1962, motor 6000 km po generalni, za 350.000 S din. Informacije na telefon 50-260, int. 250 942 Prodam dobro ohranjen AUDI 60 L, letnik 1970. Ogled vsak popoldan. Zlato polje 3, Kranj 943 Prodam avto AMI 8, letnik 1970. Jezeršek Milan, Naklo 160 997 Prodam FORD CAPRI 1500 XL, letnik 1970. Ogled popoldan. Pru-snik, Britof 21, Kranj 998 Prodam dobro ohranjen VW 1200. Na logu 17, Škofja Loka, Cadež Jože 999 Prodam spredaj karamboliran avto ZASTAVO 750, letnik 1968. Ogled možen vsak dan. Kovor 4, Tržič 1000 Ugodno prodam FIAT 125, italijanski. Ogled v soboto in nedeljo. Loka 12, Tržič 1001 Po ugodni ceni prodam FIAT 600 in 100-litrski akvarij z aparaturo. Zg. Duplje 70 1002 Prodam FIAT 750. Breg ob Savi 10, Kranj 1003 stanovanja Nujno iščem STANOVANJE, neopremljeno sobico, kuhinjo, po možnosti tudi kopalnico, v okolici Kranja do Lahovč. Naslov v oglasnem oddelku 950 Nudim hrano in STANOVANJE brezplačno ženski, ki bi mi pomagala v ostarelosti. Olip Jakob, Krnica 39, pri Gorjah 951 Iščem STANOVANJE (sobo in kuhinjo) v Poljanski dolini v okolici Gorenje vasi. Možnost predplačila za 2 leti vnaprej. Ponudbe pod »Dobra stranka« 952 Uslužbenec išče SOBO v Kranju, najkasneje s 15. 4. 1974. Ponudbe pod »Koper« 953 Tobak Ljubljana, Kotnikova 10 proda 4-stanovanjsko hišo v centru Tržiča s tremi vseljivimi stanovanji. Prednost ima kupec, ki bi kupil vsa stanovanja, možen pa je tudi nakup posameznih stanovanj. Cenjene kupce prosimo, da se za vse podatke obrnejo na gornji naslov ali pa na telefon 316-158. zaposlitve Iščem DELAVKO za delo v šivalnici, po možnosti iz okolice Preddvora ali Bele. Osebni dohodki po učinku. Klakočar Tone, Sr. Bela 41 956 Dober samski fant išče v popoldanskih urah ZAPOSLITEV. Navajen tudi kmečkega dela, najraje v okolici Škofje Loke. Svoj naslov oddajte v oglasnem oddelku. 957 obvestila Lesene in plastične ROLETE in ZALUZIJE naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom 502 REZERVNE DELE ZA TRAKTORJE, traktorske gume, akumulatorje, nudi KŽK 'Agromehanika po tovarniških cenah v trgovini Kranj, Koroška cesta, nasproti restavracije Park. Podjetja, večji potrošniki, dobijo še posebne rabate. 874 AMD Podnart obvešča kandidate za šoferje B kategorije, da bo vpisovanje in začetek novega tečaja v nedeljo, 17. februarja 1974, ob 8. uri v domu AMD v Podnart u 876 NARODNO - ZABAVNI ANSAMBEL — trio lahko naročite za PUSTO VAN JE na tel. 21-886 964 Kvalitetno, hitro in poceni, to vam nudi na Kokrici EXPRES KEmična Čistilnica »zdenka«. Odp rto torek, sreda, četrtek, pt'tek od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Čistimo vse vrste tkanin, oblek, semiš, zavese ter odeje Rok čiščenja 2 dni. Se priporočamo. 965 Avtomobilske gume vseh vrst in akumulatorje, po tovarniških cenah, nudi trgovina v Kranju, nasproti restavracije Park, KZK Agromeha-nika, Kranj 875 Iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO in KUHINJO, po možnosti s souporabo kopalnice. Plačam zelo dobro. Naslov oddajte v oglasnem oddelku 1005 SOBO in KUHINJO, na relaciji od Kranja do Bašlja, išče uslužbenec. Dobro plača. Telefon 45-040 posesti Oddam v najem večje asfaltirano SKLADIŠČE. Naslov v oglasnem oddelku. ^ 870 Prodam HIŠO v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku 958 Kupim PARCELO na relaciji BRITOF—PRIMSKOVO. Naslov v oglasnem oddelku 959 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe pod »Lokacija« 960 Ugodno prodam PARCELO v izmeri ca. 15 a, ki je zasajena s trto. Možnost graditve weekenda. Voda in elektrika v bližini. Dostop možen z avtomobilom. Ponudbe pod »20.000« 961 izgubljeno Na avtobusni postaji Podbrezje pozabljeno mrežo z očaii in otroško kučmo, prosim, vrnite: Prinčič, Šorlijeva 17, Kranj 966 najdeno Zatekel se je ŠKOTSKI OVČAR. Dobi se v Podbrezjah 81, Duplje 967 ostalo Preklicujem besede, izrečene Zima Stanku iz Gozd-Martuljka 6 dne 26. 11. 1973 v hotelu Razor. Marija Cerne, Kranjska gora 121 968 prireditve Zaposlim VAJENCE in DELAVCA za previjanje in popravilo elektromotorjev in rotacijskih strojev. »Elektromehanika«, Drole* Ljubljana, Prešernova 30, tel. 310-119 1007 HIŠNIKA, honorarna zaposlitev, sprejme NK TRIGLAV Kranj, poštni predal 126 1008 Sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno moč z vsaj dveletno prakso. Frizerski salon, Kunstelj, Kranj 869 Sprejmem moškega za pomoč na kmetijo. Nudim vso oskrbo, morda ste že tudi socialno zavarovani, ostalo po dogovoru, ali pa vam pre-skrbim službo. Jerman, Snebrška 42, Ljubljana Polje 954 DEKLE ali mlajšo upokojenko sprejmem za čiščenje stanovanja. Naslov v oglasnem oddelku 955 Vsako soboto MLADINSKI PLES v Bukovici pri Vodicah. Igra ansambel STALAGMITI 1009 MLADINSKI AKTIV DUPLJE, prireja v nedeljo, 17.2.1974, ob 18. uri PLES. Igra ansambel ATLANTIK l()t() Vabimo vas na PUSTNO ZABAVO, ki bo v Delavskem domu dne 23. 2. 1974 ob 18. uri. Zabaval vas bo ansambel TONETA KMETCA iz Ptuja z avtorjem in pevcem 1011 MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto MLADINSKI PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni 337 BALETNA ŠOLA KRANJ uprizori v nedeljo, 17. 2. 1974, ob 10. uri v Prešernovem gledališču pravljico ZLATA PIŠCAL. Ponovitev ne bo! Vabljeni 873 AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV Kmetijske zadruge Sloga Kranj prireja KVIZ in PLES z zabavo. Pričetek ob 16. uri v Zadružnem domu Primskovo. Vabljeni! 879 DPD SVOBODA Primskovo uprizori 17. 2. 1974 ob 17. uri igro MIKLOVA ZALA na Kokrici v dvorani KUI). 962 NOGOMETNI KLUB Primskovo priredi v soboto, 23. 2. 1974, ob 19. uri VESELO PUSTOVANJE v Zadružnem domu Primskovo. Najboljše maske nagrajene. Zabaval vas bo ansambel METODA PRAPROT-NIKA s pevcem. 963 O LAS 13 Priporočamo vam — naročila oddajte takoj! lesnina Kranj Velika prodajna akcija pohištva v novem salonu na Primskovem od 15. februarja do 2. marca 1974 Popust do 15% Ker Lesnina praznuje 25-letnico, vas v času akcije postrežejo brezplačno z merkator kavo. ^^mammmmmm^tKmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmKmm^^ Posojilo brez porokov. Dostava brezplačna. Izbira pohištva neomejena. Poleg pohištva, preprog in bele tehnike lahko kupite tudi barvni televizor. Ne zamudite priložnosti — Lesnina Kranj vas pričakuje v novem salonu na Primskovem. Gorenjska predilnica Škofja Loka proda na javni licitaciji osebni avto citroen D-20-S, letnik 1970, izklicna cena 30.000 din poltovorni avto renault-4 furgon, letnik 1969, izklicna cena 12.000 din Licitacija bo v torek, 19. februarja 1974, ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri pa za zasebni sektor v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva 75. Vse informacije daje uprava podjetja. ATROSTALNA Zenica TOZD OTS-2 Jesenice razglaša prosto delovno mesto šefa materialno-finančne službe Pogoji: dipl. ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj, ekonomist in 5 let delovnih izkušenj. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Stanovanja ni. Prijave pošljite na naslov: Vatrostalna Zenica, TOZD OTS-2 Jesenice, Savska cesta 6 v 10 dneh po objavi razglasa. Dodatne informacije lahko dobite na telefon 064-81743. Fizično delo voznika Veletrgovsko podjetje Kranj vabi k sodelovanju za delo TOZD zunanja trgovina in TOZD detajl sodelavce s srednjo strokovno izobrazbo za samostojna administrativna dela z znanjem strojepisja. Prijave sprejema in daje pojasnila kadrovsko-socialna služba podjetja Kokra Kranj, Poštna 1. Upravljanje vozila katerekoli vrste in oblike je predvsem fizično delo, če namenoma prezremo duševno delo, ki je sicer sestavni del vsakega zavestnega dela. Vendar je vožnja fizično delo posebne vrste, saj pri tem telesna moč le malo pomeni..Telesno moč upoštevamo le pri vzdržljivosti voznika. Telesno delo, ki ga opravlja voznik, uravnava kot vsa ostala telesna dela naše živčevje. Naše živce so mnogi primerjali z električnimi žicami, zato ostanimo pri tej primerjavi. Od možganov, ki ukazujejo, pa do mišic, ki izvršujejo, ne poteka ena sama in nepretrgana živčna povezava. Ta živčni vod je na več mestih pretrgan in spet zavozlan. Da pride ukaz preko živčnega vozla, je potreben določen čas, ki ni pri vseh ljudeh enak. Zaradi tega, tako na oko, razvrščamo ljudi na hitre in počasne. Nekateri se pač hitro za nekaj odločijo in izvršijo, drugi spet neko stvar po odločitvi izpeljejo počasneje. Pravimo, da nekdo hitro reagira, drugi spet počasneje, da ima nekdo daljši drugi spet krajši reakcijski čas. Seveda merimo dolgost teh reakcijskih časov v stotinkah sekunde. Hitrost reagiranja pa je odvisna od človekove zgradbe, starosti, zdravja in tudi izurjenosti. Ko že govorimo o živčnih reakcijah, poglejmo še njihov izvor. Voznik odgovori ali reagira na to, kar vidi in sliši. Vid in sluh sta torej najvažnejša pri vožnji. Ostali čuti le izjemoma vplivajo na ravnanje voznika. Velja Kocič Zahvala Po hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta Ivana Beraldi Zahvaljujemo se vsem," ki so nam pomagali, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Žgajnar-ju, gospodu kaplanu in sosedom. Žalujoči: sestri, nečaki in nečakinje. Spodnja Bela pri Preddvoru, 15. februarja 1974 Zahvala Oh nenadni smrti nas je v 89. letu starosti zapustila naša stara mama Frančiška Rogelj Nabrnikova mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in iskreno sožalje, za podarjene vence in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajželju in g. kaplanu za pogrebni obred. Žalujoči: sin Jože z družino z Jezerskega, sin Anton, hčerki Marija, Manca ter ostalo sorodstvo. Potoče pri Preddvoru, 11. februarja 1974 V 82. letu starosti, je po kratki bolezni umrl naš ljubi ata, ded, praded, brat in bratranec Jože Gregori p. d. Bvaželj Pogreb bo v soboto, 16. februarja 1974, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Podkorenu. Žalujoči: sin Jože, hčerke Anica; por. Petrič, Minca; por. Martelj, Jožica; por. Andolšek z družinami, sestre Mina; por. Oblak, Cilka; por. Bohač, Tončka; por. Basrak, vnuki, — pravnuki in drugo sorodstvo Podkoren, Rateče, Kranj, Celje, Beograd, Kranjska gora, 14. februarja 1974 Zahvala V 80. letu starosti nas je nenadoma zapustil nenadomestljivi oče, stari oče in stric Franc Grobovšek Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom iz Otoč za izrečeno sožalje in pomoč v najhujšem trenutku. Posebno se zahvaljujemo čebelarskima družinama iz Podnarta, Krope in Radovljice, kolektivu UP Ljubljana, ZB Ljubno-Otoče, vaščanom iz Otoč, Iskri iz Otoč, trg. podjetju Kokra za podarjene vence. Enaka zahvala gre tudi govornikom tov. Križnarju iz Lipnice, tov. Špendovu in čebelarske družine Radovljica, tov. Gusteljnu iz Ljubnega in tov. Justinu iz4 Zaloš za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi č. g. Zabkarju, župniku iz Krope za pogrebni obred in govor ter sosedu tov. Cirilu Markelju ml. za iskreno pomoč. Še enkrat vsem lepa hvala Žalujoči: sinova Franc in Ivan z družinama ter hči Cilka. Otoče, 15. februarja 1974 Zahvala Ob smrti drage tete, sestrične in svakinje Terezije Kodrič upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za vsestransko pomoč, posebno družini NADIŽAR in g. Pavli FLORJANCIC, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala č. g. župniku BLAJU in g. kaplanu za pogrebni obred in poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi pevcem Društva upokojencev in zvonarjem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči domači. Kranj, Stražišče, Jesenice, Koroška B&la, 13. februarja 1974 Zahvala Ob smrti drage mame, sestre in tete Pavle Kepic se najlepše zahvaljujemo tovarni I HI, veletrgovini MKRKIJR in tovarni SAVA za podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku iz Naklega, g. kaplanu iz Cerkelj za obred ter šenčurskemu oktetu za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem in prijateljem, posebno sosedi Malki, dr. Janharjevi, dr. Prašnikarju in strežnemu osebju oddelkg 600 bolnice Golnik. Žalujoči: hčerka Anica, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Cerklje, 13. februarja 1974 Smrtna nezgoda V sredo, 13. februarja, popoldne sta Štefan Rozman (roj. 1909) z Raven pri Boh. Bistrici in njegova žena žagala drva s krožno okroglo žago. Nenadoma je od žage silovito odletelo poleno in Rozmana zadelo v prsni koš, mu zlomilo nekaj reber in poškodovalo srce. Prepeljali so ga v zdravstveni dom, vendar mu tam že niso več mogli pomagati. Zdravnik je lahko le ugotovil, da je Štefan Rozman umrl že kmalu po nesreči. Neprimerna hitrost V četrtek, 14. februarja, ob 18.40 se je na cesti drugega reda v vasi Senično pripetila prometna nezgoda. Voznik pony ekspresa Franc Škrjanc (roj. 1951) iz Seničnega je vozil z neprimerno hitrost jo po klancu navzdol proti Golniku in se je pred vasjo Senično zaletel na svoji desni strani v pešca Franca Škrjanca (roj. 1927) iz Novakov pri Tržiču. V nesreči sta bila oba huje ranjena in soju prepeljali v bolnišnico. V 52. letu starosti je umrla naša žena, mama, teta in sestra Jožica Gradišar medicinska sestra Pogreb bo v soboto, 16. 2. 1974, ob 16. uri na kranjsko pokopališče. Žalujoči: mož Stane, sin Miro, mama, brat Tonček z družino, Jože z družino, Vinko z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, 16. februar ja 1974 Množična telesna kultura postaja nepogrešljiv zaveznik delavcev S posveta športnih strokovnjakov v Škofji Loki ,„2 .ftP?rtni rekreaciji je bilo v^in/8 leta» ko 8mo 8e zavedli veiiKega pomena množične teles- Sfi« Ulture za dobro počutje, delovno storilnost in obrambno vLifunaro,?a' Povedanega izredno veliko. Vendar ne samo po-veaanega, ampak tudi storje-®aJ je po najnovejših F°datkil? Republiške telesnokul-turne skupnosti v rekreativno 2Ev!P8t vključenih okrog 15 odstotkov Slovencev, s skrbno organiziranimi akcijami pa naj m.!*!jShodn*ih mesecih vanjo pritegnili dodatnih 5 odstotkov ®?t6anov- To so osnovne ugotovitve podpredsednika IO RTKS m£?a*na Lenarei6a, enega izmed • cev Pekovega posveta o SS?*1 rekreaciji v delovnih ko!!kiiv^» ki 8ta ga v SkofjeloS-hotelu Transturist ob XVI. Sli 15 i§Tah tekstilcev pripravila prireditveni odbor »tekatili- ade« in občinski sindikalni svet Škofja Loka. Na posvetu je član RSS Jože Malnarič izrazil prepričanje, da bo z ustanovitvijo telesnokulturnih skupnosti nastopil preobrat v realizaciji ustreznih programov v podjetjih, kajti nikakor ne moremo biti zadovoljni, če je le vsak deseti zaposleni v Sloveniji vključen v ŠR. Lenarčič je nato pristavil, da utegne tudi spremenjeni način financiranja telesne kulture, ki predvideva pretakanja republiških sredstev nazaj v občine, pripomoči k bolj intenzivnemu razmahu množičnega športa. S strokovne plati pa je problem osvetlil profesor ljubljanske VŠTK Herman Berčič. Med drugim je pojasnil, da ni vseeno, kako pristopamo k človeku, ki naj bi mu čimbolj nazorno predočili pomen in koristi gibanja. Odpornost in dobro počutje sta najvažnejši pridobitvi, s katerima bo poplačan v rekreacijo TRIM steza tudi v Stražišču nJfc0rxn°.,dru8tV0 Sav« je drugo najmočnejše društvo v kranjski ob- nem P°dročje delovanja je na des- Sedvnm'egU ?ave- Med klubi je sai z ! ° najuspešnejši kolesarski, ie mMt T V javnem merilu tret-S Kranjski kolesarji že nekaj v E ^ljajo največjo kvaliteto tiirii Y .telesnovzgojnem društvu. usnl1 8? zabeležili vrsto lepih hkztv' iF* čem.er 80 najbolj TuHn«. Za8ar> Ropret in da so n, Pobv,alno Je Povsem to, 88fsfilo zanimanja dovolj. Moramf „ priznati, da sem po skoraj "petrrfdvajsetih letih ponovno sedel v šolske klopi. Normalno obiskovanje šole pred tremi desetletji mi je namreč preprečila vojna. Zdi se mi, da je za tiste, ki so mladi, dosti lažje. Snov, ki so jo obravnavali v osnovni šoli, jim je še vedno dobro poznana. No, ker imamo dobre predavatelje, tudi nam starejšim tečaj ne dela posebnih preglavic. Po tečaju bom kvalificiran Žagar in brusač kamna.« J. Govekar Kranjske sindikalne igre preložene Nadaljevanje s 1. str. Inž. Emil Ažman, predsednik HK Jesenice: »Prešibki smo, da bi v zvezi lahko kaj naredili, čeprav si že leta prizadevamo ustvariti red, zdrave odnose in pravilnejši sistem tekmovanja. Vsi po vrsti nam obračajo hrbet. Zato se moramo Jeseničani združiti in prispevati, da bodo stvari tekle kot je treba ... Kaj lahko, ZDKŠJ naredi, imamo izkušnje. Vsi, s predsednikom na čelu, so nam obljubljali, da bo sedaj drugače. Kaj so naredili? Bore malo... HK Jesenice mora obstajati in ostati član ZDKŠJ. Igralci morajo držati z nami!« Lojze Kalan, predsednik centralnega delavskega sveta Železarne: »Jeseniški hokej ni last tovarne, čeprav imamo nad njim patronat. Hokej je last Jesenic, last ljudi, mesta in Gorenjske. Želimo, da se razmere v hokeju uredijo, ne pa da se hokej odpravi!« Tomaž Ertl: »Železarna Jesenice se ne vtika, kdo je kriv ali nekriv za dogodke na ledu. Vendar tega, kar se na ledu dogaja, ne bomo trpeli. Leta in leta se trudimo, da bi razmere uredili, vendar zaman. Ce smo na Jesenicah vsega krivi, pa smo ... Od resolucije, ki smo jo sprejeli, ne smemo odstopati. Igralci morajo biti 1. marca na delu! Hočemo red v ZDKŠJ in tudi v našem klubu odpraviti pomanjkljivosti.« Teo Lipicer: »Ce so bili hokejisti vztrajni, bomo še mi in vztrajamo do konca. Ce so enkrat za nekatere nemogoče razmere normalne, je treba iti v skrajnost. Hočemo zdrave odnose v hokejskem športu, ne glede, kaj bomo na Jesenicah dobili ali izgubili. Veliko prijateljev imamo v Sloveniji in že zaradi njih ne smemo popustiti. Jeseniški delavci moramo seznaniti s svojimi stališči slovensko športno javnost. Pismo naj bo kratko, jedernato. Predvsem naj pove, kje je problem. Tudi beseda jeseniškega delavca mora nekaj veljati!« To je le nekaj povzetkov razprav, ki smo jih slišali v sredo na Jesenicah. Nekaj je povsem jasno. Dokler odnosi v našem hokeju ne bodo urejeni, dokler glas najboljšega hokejskega kolektiva v državi, ki sam vzgaja in skrbi za svoj kader, ne bo upoštevan in enakopraven, toliko časa fantov s šestnajstimi zvezdicami na majicah najverjetneje ne bo na naših ledenih ploskvah. In toliko časa bomo priča dogodkom, kakršen je bil v nedeljo v Ljubljani. J. Košnjek »Jeseničani, mi smo z vami!« Organizacijski odbor za izvedbo VII. zimskih sindikalnih športnih iger pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju je za jutri in v nedeljo napovedano tekmovanje v veleslalomu v Moj- strani moral zaradi pomanjkanja snega odpovedati. Odbor bo osnovne sindikalne organizacije in prijavljene tekmovalce pravočasno obvestil, kje in kdaj bo tekmovanje. A. Ž. Jeseniški železarji, ogorčeni zaradi sklepa TK ZKDŠJ, da se derbi med Olimpijo in Jesenicami po členu 637/a registrira s 5:0 v korist Olim-pije, so v četrtek onemogočili hokejistom Jesenic, da odpotujejo v Ljubljano na prvo tekmo z Olimpijo za jugoslovanski hokejski pokal. Delavci jeseniške železarne, ki so vedno z vsem srcem podpirali jeseniške hokejiste in se vedno zavzemali za športni odnos, sicer obsojajo odhod moštva z igrišča, vendar jim je v istem trenutku nerazumljivo, da na nekem hokejskem derbiju ne priznajo kar treh golov! Ne strinjajo se s tem, ker je TK omalovaževala pritožbo Jesenic, v kateri poudarjajo, da člen 637/a zares dovoljuje v takih situacijah registriranje tekme s 5:0, vendar le v primeru, če je zares zadoščeno vsem določbam tega člena. Hokejski derbi v Ljubljani pa ni bil ^regularno zaključen! Sodnik je jeseniške igralce ob prvem odhodu z ledu zares opozoril, naj se vrnejo, medtem ko ob drugem odhodu z ledu tega ni storil — tako kot zahteva člen — in je ob zaključku 41. minute tekmo neregularno zaključil. Še vedno obstaja možnost, da bi se jeseniški hokejisti ob pozivu vrnili na led. Sodnika sta tako nekajkrat materialno kršila pravila hokejske igre. Glede na nekatere podobne primere in izkušnje iz preteklosti, da skoraj nobena pritožba Jesenic ni bila upoštevana in na nedavne dogodke so jeseniški železarji že na dopoldanski dnini izvedli med seboj popolnoma samoiniciativno — anketo, po kateri je 61 odstotkov železarjev želelo, da hokejisti izstopijo iz tekmovanja za pokal in prvenstvo. Po 14. uri so se začeli zbirati pred halo — bilo jih je več kot 1000 — in povsem mirno, a povsem odločno preprečili odhod avtobusa s hokejisti. Nobeno prigovarjanje direktorja inž. mag- Petra Kunca in predsednika delavskega sveta jeseniške železarne ni odvrnilo železarjev od tega, da bi se umaknili. Šele ob 17. uri, ko so hokejisti zapustili avtobus, so se povsem mirno razšli. Tudi v primeru, ko bi jeseniškim hokejistom nekako uspelo zapustiti Jesenice, bi jih zaustavili železarji na Javorniku, z vsemi sredstvi in načini pa so jih bili pripravljeni zaustaviti Begunjčani in še drugi na gorenjski magistrali. Če pa jim bi na kakršen koli način uspelo prispeti pred dvorano Tivoli, bi jim Trbo-veljČani preprečili vstop v dvorano Tivoli! 1 Odločitve jeseniških železarjev, da zaradi, očitnih krivic ne pustijo ho- Uradno sporočilo postaje milice Jesenice Informacijo, da bo jeseniška športna javnost — navijači hokejskega kluba, če bo potrebno tudi s pasivno silo preprečila odhod igralcev v Ljubljano, smo sprejeli že v jutranjih urah. Po 14. uri se je pred športno halo začela zbirati množica, vendar prihod ljudi ni kazal elementov organiziranosti. Prihajali so posamično, bilo jih je okoli tisoč različnih starosti in spolov. Napravili so obroč okoli avtobusa, izgredov ni bilo, obnašali so se disciplinirano, ni bilo nobenih žaljivih izjav, gesel ali med-klicov. Tako kot so mirno stali, dokler hokejisti niso zapustili avtobusa, so se potem tudi mirno razšli. kejistov več na tekme z Olimpijo, odločno podpirajo ljubitelji hokeja iz raznih krajev Slovenije. Na Jesenice prihajajo brzojavke iz Maribora, Celja, Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in celo iz drugih republik z vsebino: »Z vami smo«, »Podpiramo vas« in podobno. Četrtkov dogodek, ki je brez primere v dosedanji zgodovini hokeja, Pa smo jih namahali! Špance namreč. »Nadmudrili« smo jih v vseh bistvenih prvinah nogometne in navijaške znanosti. Čeprav nisem nikakršen žogobrcniški ekspert, mi je popolnoma jasno, da vstopamo v prelomno obdobje, v čas temeljite preobrazbe odnosov znotraj naše družbe, ki so jo zaradi inflacije, visokih cen, stabilizacije, nelikvidnosti, nizkih plač, električne krize in podobnih elementarnih katastrof že začele načenjati apatičnost, melanholija, pesimizem in nekonstruktivno kritikarstvo. Zdaj smo postali finalist svetovnega prvenstva v nogometu in drobne, trenutne stiskice delovnih ljudi so pozabljene. Veste, tovariši, ni majhna reč, če po dolgem, dolgem času človek spet vidi Džajiča steči za žogo in jo celo ujeti ter nesebično podati sotrud-niku, kajti splošno znano je, da ta »vanserijski« igralec zadnjih par sezon praviloma ni bil pripravljen narediti več kakor pet srednjehitrih korakov naenkrat. Tudi ni za odmet dejstvo, da se je minulo sredo zvečer usedla k televizorju celo 78-letna popolteta mojega najboljšega prijatelja, ki sprejmniku sicer pravi »pohujšljiva hudičeva iznajdba«. Menda je zjutraj, malo pred mašo, slišala v zakristiji fajmoštra in mežnarja razpravljati o izidu srečanja v Frankfurtu, pa je domnevala, da bo dogodek gotovo kaj v zvezi z nebesi. In ko so Jugoslovani potem spravili žogo v mrežo, je navdušeno vzkliknila: »Koš!« »Ne koš, mama, gol, gol je padel!« so ji dopovedovali sorodniki. »Kakšen gol!? Saj vas vendar iz sobote v soboto slišim vpiti, da je tisti Jeloc spet zabil en prima koš!« je užaljeno odvrnila. ... in potem je Katalinski zabil koš! Le redki so čudaki, ki jih »majs ter ca« med Španci in našimi ni prikovala pred mali zaslon. V priljubljenem, zmeraj polnem škofjeloškem lokalu je natakar v usodnih treh urah moral postreči le peščici prišlekov; trije čili upokojenci so ušli direndaju doma ter se zatekli v blaženo pivsko okolje. Toda namesto ubranega cinglanja kozarcev, vilic in krožnikov so poslušali rjovenje iz do kraja odprtega tranzistorja, ob katerem je čepel grozd strežnega osebja. Nobeno negodovanje ni zaleglo: športna mrzlica in patriotizem sta popolnoma preglasili osnovno pravilo gostincev, ki uči, da je treba vedno in povsod upoštevati želje gostov. Možakarji so nazadnje nehali godrnjati. Raje so naročili še pol litra rdečega ter jeli debatirati o Španiji, o Francu, o španskih borcih, o temperamentnih Špankah in o vinu, ki ga pridelujejo na Pirenejskem polotoku. Ko pa je nato belgijski sodnik Ix)reaux odpiskal zaključek tekme, so v oštarijopridrle trume razvnetih občanov. Žejna množica je brž izravnala primanjkljaj v blagajni ter spravila kuharje v živahno gibanje. Pri bližnji mizi so zaneseno razpravljali o doseženi zmagi in strokovno napovedali, da bomo enako odločno potolki tudi Brazilce. »Pomislite, samo po pet milijonov nagrade naj bi doblili naši! Svinjarija! Spancem je država baje obljubila po 20.000 dolarjev!« je glasno razmišljalplečat dedec. »<-Ja, kriminal!« so mu pritrjevali kompanjoni, ki jim v normalnih okoliščinah nikakor ne gre v glavo, kako direktor podjetja, v katerem delajo, lahko prijavi davkarji astronomskih 6. milijonov dohodka-Baraba očitno živi od njihovih žuljev! * ■ Ugotavljam, da je človeška pamet resnično zelo zelo zjapletena in skrivnostna reč. ' ' " Čez prazni, mrtvi glavni trg mesta je počasi stopala ženska srednjih let s kanglico mleka v roki. Dobil sem občutek, da vidim poslednji primerek v atomski vojni izumrle gole opice. »Gospa, mar ne gledate nogometa ?« Očitajoče, kot bi ji stopil na kurje oko, nie je premerila z očmi. »A jaz? Mislite, da sem nora? Hišo imam polno bedakov, ki kričijo kakor obsedeni. Pa sem rekla možu, naj nikar ne kupi barvne televizije!« »Potemtakem vaš soprog le spremlja tekmo?« »Spremlja, spremlja, vendar ne sam. Sin je zraven — in moj brat in štirje sosedje in svak in njegov brat in dva moževa službena kolega. Grozni so, čisto zmešani! Galamijo in se prerekajo, da jih ni prepoznati. In vinjak pijejo. Ravno ko sem odhajala, so razbili prvi kozarec. Bog ve kako je zdaj! Oh, saj pravim!« »In vi ste šli medtem po mleko ?« »rla, vsak teden dvakrat grem ponj k sestri. Ne pomnim, da bi bilo na placu kdaj prej takole mirno. Užitek se je sprehajati, ko ni nikjer nobenega divjaka v avtomobilu. Stari ljudje so pravilno ugotavljali, da je v sleherni, tudi najslabši stvari nekaj dobrega.« Konec intervjuja. I. Guzelj P. s.: Ker podrobnih študij in analiz stranskih posledic športnega velespektakla za zdaj še ni, vam, dragi bralci, obljubljamo, da bomo o številu živčnih zlomov, srčnih kapi, kalitev nočnega miru in o sorodnih nezgodah poročali naknadno, brž ko dobimo (in če dobimo) uradne podatke. nedvomno dokazuje, da so nesoglasja dosegla tisto mejo, kjer je športni javnosti prekipelo. Namigovanja, da je bil protest organiziran ali kakršenkoli že, so hudo zmotna in neresnična.'Jeseničanom — in še drugi slovenski športni javnosti — je enkrat za vselej dovolj omalovaževanja, krivic in škandalov na hokejskem ledu!