I. G a m s je napisal razpravo »Razvoj reliefa na zahodnem D olenjskem (s p o ­ sebnim ozirom na poplave)« (str. 63-96). N ovejši pogledi, ki posta ja jo čedalje kom ­ pleksnejši, bogatijo naše dosedanje vedenje o razvoju reliefa na Slovenskem . V prvem , uvodnem delu študije so prikazana poplavna obm očja v D obski uvali, ki predstavlja najnižji del Šentviške kotlinice, in ob Višnjici. Tudi v tem delu študije išče av to r tiste geom orfološke značilnosti v razvoju površja , ki so neposredno prispevale k nastanku poplavnih obm očij in jih je človek s svojimi raznovrstnim i posegi zm anjšal in om ejil na neznatne predele . D rugi, osrednji del G am sove razprave je nam enjen vprašan jem razvoja reliefa na obm očju zahodne D olen jske , in sicer m ed Posavskim hribovjem in Suho krajino . Na osnovi reliefnih, geoloških, litoloških in tektonskih prilik avtor ugotavlja in postavlja tezo , da je čez to ozem lje tek la stara L jubljanica od L jubljanskega barja proti Krški kotlini. K asneje jo je pretočila zgornja K rka skozi R adensko polje in v pleistocenu Sava skozi L jub ljanska vrata . Pri teh pretočitvah je im elo R adensko polje pom em bno vlogo; njegova širina in globina pričata o dolgo­ tra jnem poniran ju večje reke. Po njegovem dnu je tekla površinska L jubljanica z N o­ tran jskega podolja . - T o so novi pogledi, ki zaslužijo vso našo pozornost in izziv m la­ dim geom orfologom . M. Š i f r e r objav lja »Triglavski ledenik v letih 1974 - 1985« (str. 97 - 137). D e­ lo se v glavnem naslanja na ugotovitve vsakoletnega opazovanja in m erjen ja ledenika pod Triglavom , ki jih opravlja in evidentira G eografski inštitut A. M elika od leta 1946 dalje . Pričujoča študija p rikazu je sprem em be na Triglavskem ledeniku v zadnjih 12 letih , ko se je naglo k rčen je , ki je bilo značilno dom ala za vsa leta po zadnji vojni, v glavnem ustavilo. V zroke za m očna nihan ja ledenika avtor išče v količini snežnih padavin te r v poletn ih tem pera tu rah . Po podrobnejšem opisu vsakoletnih značilno­ stih na ledeniku, in sicer ob koncu njegove talilne dobe, je podana dragocena osvetli­ tev in p rim erjava življenja ledenika v posam eznih obdobjih v zadnjih štiridesetih letih (1946 - 1985). D . K o š i r je napisal »Ledenik pod Skuto v letih 1974 - 1985« (str. 139 - 153). T udi za ledenik v S avinjsko-K am niških A lpah so značilna ko leban ja njegovega obse ga in debeline snega ozirom a ledu. V obravnavanem obdob ju je imel ledenik dva vi­ soka stadija: prvega v letih 1978 do 1980 in drugega, ki je bil m anj izrazit, v letu 1984. N ajm anjši obseg in najtan jši je bil ledenik leta 1983. V zroke za taka n ihanja vidi av­ to r v snežnih padavinah te r tem pera tu rn ih prilikah v poletn ih mesecih (junij - sep­ tem ber). T opla po le tja ustrezajo nizkem u stan ju ledenikovih snežišč, m edtem ko so­ razm erno h ladna po le tja nakazu jejo začetek višjega stan ja snežišč tudi na ledeniku pod Skuto . - Z adnji dve razpravi sta oprem ljeni s številnim i dokum entarn im i fo to ­ grafijam i. M ilan N atek Drago M eze, Hribovske km etije v Selški dolini. - Loški razgledi, 33, str. 125 - 152 + 3 karte , Škofja Loka 1986 (1987). V lanskem letniku Loških razgledov, ki so izšli v letošnji pom ladi, je ob javljena tudi M ezetova študija. Z an jo je večino terenskega in drugega gradiva zbral 1983 in ga dopolnil v letu 1985. V študiji je obravnavanih 359 hribovskih km etij, ki so večinom a raztresene v obliki sam in in zaselkov, in sicer v 39 naseljih , ozirom a v 9 krajevnih skupnostih . V prvem delu študije so prikazane osnovne naravnogeografske prilike Selške d o ­ line, na katere se je naslonila sredn jeveška kolonizacija: najp rej so s tirolskim i Nemci obljudili levo, priso jno stran doline (13. sto l.), m edtem ko je večino desnih pobočij zajela m lajša poselitev (16. in 17. sto l.), in sicer s Slovenci s T olm inskega in iz vzhod­ nih loških predelov. D anes im ajo elek triko že vse km etije , razen p ropadajoče Špano­ ve dom ačije v D avči. Z gozdnim i in drugim i prom etnicam i so tudi že povezane z do ­ linskimi središči. V Selški dolini p rev ladujejo srednjevelike km etije (28,6 ha), katerih zem ljiška posest se zm anjšuje od zahodnega alpskega dela proti vzhodnem u L oškem u hribovju, k je r p rev ladujejo predalpske značilnosti v kulturni pokrajin i. D obrih sedem desetin zem ljiške posesti zavzem ajo gozdovi, ki da je jo km etijam po 55 m3 letnega etata . Km ečko gospodarstvo tem elji na govedoreji in gozdarstvu. Poljedelstvo je izgubilo nekdanji eksistenčni pom en. Na m očno skrčenih njivah sadijo krom pir in nekaj krm nih rastlin , tu in tam se je jo še oves in ječm en , m edtem ko je pšenica na hribov­ skih dom ačijah že prava redkost. K m etije posedu je jo tem eljno m ehanizacijo (trak to r in m otorno kosilnico), m edtem ko so drugi stro jn i in obdelovalni pripom očki še redki. Na obravnavanih km etijah je živelo 1.793 ljudi, m ed katerim i je bilo 46,5% km ečkega stanu. Na km etijo je prišlo po 5 ljudi, na 100 dom ačij pa 153 aktivnih km e­ tov in km etic. Z aščitenih km etij je bilo blizu tri če trtine , usm erjenih dve petini. Čistih km etij je bilo 22 ,4% , tre tjina polčistih in 44 ,3% m ešanih. Perspektivnih dom ačij je bilo 34 ,7% . desetina pa neperspektivnih . V študiji, ki tem elji na podrobni osvetlitvi današnjega gospodarskega stan ja na selškodolinskih hribovskih km etijah , so prikazani in z geografskim i dejavniki u tem e­ ljeni krajevni razločki. Š tudija, ki je oprem ljena s 6 tabelam i, 10 fotografijam i in 3 kartam i, pom eni teh ten doprinos k poznavanju današnjih geografskih razm er v Selški dolini. Milan N atek Slovenska krajevna im ena. Leksikoni Cankarjeve založbe, L jub ljana 1985, str. 358 N e bi bilo p rav , da bi G eografski vestnik šel m olče m im o tega dela. Prav ne bi bilo že za to , ker gre za obravnavo geografskih im en in ker so pri tem tako ali drugače sodelovali tudi geografi, čeprav je osnovno delo vsekakor jeziko(slo)vno. V naši stroki sm o Slovenskih krajevnih im en še posebno veseli, saj sm o pri svo­ jem delu večkrat v zadreg i, kako zapisati posam ezno obliko tega ali drugega nasel­ binskega im ena. M ed knjižnim i viri so bile doslej v opo ro predvsem vse štiri knjige K rajevnega leksikona Slovenije. Z gornjo publikacijo pa sm o dobili še popolnejši p ri­ pom oček , čeprav so oblike im en tvo rjene po jezikovnih zakonitostih tudi ted a j, ko niso žive. G eografi sicer ra je upoštevam o uveljav ljene oblike, kolikor jim sploh ne dajem o prednosti, k er so pač pom em ben vir m arsičesa, čeprav se z norm o knjižnega jezika ne u jem ajo . Z a to radi zapišem o tudi narečne ob like, še posebno tak ra t, ko se b istveno raz liku je jo od u radnih in so vsebinsko zgovorne. T oliko bolj je zato hvalevredno , da so urejevalci Slovenskih krajevnih im en pris­ luhnili tudi živim oblikam , ki so jih dodajali knjižnim . Postavlja pa se pri tem drugo v prašan je , nam reč, kako daleč naj pri tem grem o. K oliko naj bi upoštevali na p rim er sam oglasniške in druge redukcije , ki so prej izraz neskrbne izgovarjave, k ako r česa drugega, npr. T m in za T olm in , T rbo le za T rbov lje , Cele za C elje. L eksikon take re ­ dukcije ponekod om en ja , d rugod ne. V endar pa p rob lem atike , do kod slediti sploš­ nim jezikovnim zakonitostim in do kod živim ozirom a narečnim oblikam , na tem m e­ stu ne kaže načenjati. P odobna vprašan ja so bila nekdaj veliko bolj živa pri drugih ti­ pih im en, ki pa so danes splošno sp re je ta , na p rim er pri svetniških (S veti-Š en t), reci­ mo Sv. Vid - Šent Vid - Šentvid, pa tudi pri teh , k je r se je raba od prvo tne oblike še