INTERVJU Jožef Petrovič, direktor podjetja Fersped »Čas je bistveni element poslovanja v našem podjetju« AKTUALNO Smučarski skakalci že sedmo leto z vlakom v Planico Sodobno forenzično označevanje na Slovenskih železnicah Na železniških postajah in postajališčih nova brezplačna in varna parkirna mesta za kolesa PREGLED LETA 2018 ZANIMIVOSTI Doumeti parni stroj Januar–marec 2019 Revija Slovenskih železnic povezujemo evropo SŽ-Tovorni promet, d. o. o. e-pošta: cargo@slo-zeleznice.si Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Blaž Uršič, Janez Krivec, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 30. 4. 2019. Razvejan poslovni sistem, v katerem delamo, potnikom in našim po- slovnim partnerjem zagotavlja širok izbor različnih storitev. Te so od nekdaj presegale naše državne meje, v zadnjih letih pa se je naše mednarodno so- delovanje in vpliv na mednarodnih trgih še okrepilo. Ker je logistika gonilo sodobnih gospodarstev in motivator globalizacije ter integracije, smo se od- ločili, da ji bomo letos v reviji namenili več pozornosti. Kot enega od pou- darkov tokratne revije Slovenskih železnic smo zato izbrali podjetje Fersped, ki je lani praznovalo petdeset let uspešnega dela v logistiki. Fersped sodi med petnajst najmočnejših logističnih podjetij v Sloveniji, in več kot petin- šestdeset odstotkov vsega posla ustvari s tujino. O prilagodljivosti, njihovi poslovni poti, rasti in načrtih smo se podrobno pogovorili z direktorjem Jo- žefom Petrovičem. Med drugim je z nami delil svoje poglede na sodobno logistiko, predstavil težave, ki jih vsak dan rešujejo, ter med drugim razložil, kako se delo v špediterskem oziroma logističnem podjetju razlikuje od dela v drugih železniških podjetjih. Logistika je tesno povezana z vsemi gradniki poslovnega, političnega in družbenega življenja. Zato se družbene spremembe in gospodarski trendi pri njej tudi najprej opazijo. Po podatkih najbolj vplivnih globalnih finančnih in- štitucij naj bi se v zadnjem času čezmejne investicije, trgovanje, posel, ban- čna posojila in oskrbovalne verige krčili ali stagnirali v primerjavi s svetovnim BDP. Podatki kažejo, da so se stroški transporta blaga nehali zmanjševati ter da se vse več pozornosti namenja storitvam. Eden od trendov preteklih let pa je tudi, da ladjarji, ogromne globalne korporacije, širijo svoje poslova- nje tudi na druge storitve, od kopenskih prevozov do carinjenja. To je res- ničnost, v kateri vsak dan poslujeta podjetji Fersped in SŽ-Tovorni promet, ki sta logistični del našega sistema. Vse omenjene spremembe in trendi pa pomembno vplivajo tudi na strateške odločitve skupine Slovenske železnice, naše države in tudi Evropske unije. Marca letos je EU preprečila združitev dveh največjih evropskih proi- zvajalcev železniških vozil, podjetij Alstom in Siemens. To je med finančni- ki in poznavalci železniških trgov zbudilo tako odobravanje kot nelagodje. Medtem ko prvi menijo, da je s tem evropsko gospodarstvo dobilo še eno priložnost za boljšo integracijo, pa se drugi bojijo, da je Evropa izgubila pomembno bitko pri konkuriranju ogromnemu kitajskemu podjetju CRRC. Slednje je ravno pred nekaj tedni podpisalo pogodbo za prvi posel v Evro- pi, proizvodnjo štiristotih vagonov. Je to rezultat izgubljene bitke, ki so ga predvideli finančniki in politika, ali pa je Evropska unija bolj daljnovidna in ima pripravljeno boljšo rešitev, se sprašujejo. Odgovor za zdaj še ni jasen. Vsekakor pa je povedno to, da se na evropski ravni zavedajo pomembnosti tega geopolitičnega in gospodarskega izziva. EU je namreč v začetku mar- ca objavila dokument s predlogi oziroma ukrepi za izboljšanje sodelovanja s Kitajsko. Ponavljajoča se tema poročila pa je bila izjava, da se mora Evropa prilagoditi spreminjajočemu se gospodarstvu in okrepiti domačo industrijsko bazo ter politiko, ki jo podpira. Zaradi velike vpetosti v mednarodno okolje pa bo tudi od tega odvisno, kako se bomo razvijali na Slovenskih železnicah in kako bomo v prihodnje poslovali. Na Slovenskih železnicah redno dokazujemo, da lahko nizamo uspehe, če smo enotni in zagotovimo, da vsa podjetja učinkovito sodelujejo. Naši poslovni rezultati so se v primerjavi z letom prej spet izboljšali, finančni ka- zalci so odlični, vendar pa tokrat o številkah neposredno ne bomo govorili. Največji del revije smo namesto številkam namreč namenili pregledu naše- ga dela v preteklem letu. Strategija razvoja prometa do leta 2030, ki jo je sprejela vlada RS, daje poudarek trajnostni mobilnosti in okolju prijaznejšim vrstam prometa. Kot boste lahko prebrali v Pregledu leta, na SŽ ogromno naredimo za njeno uresničevanje. Izboljšujemo konkurenčnost javnega pot- niškega prometa, spodbujamo trajnostni tovorni promet, posodabljamo in- frastrukturo, gradimo kolesarnice, promoviramo javni prevoz in mnogo dru- gega. Obseg opravljenega dela in seznam uresničenih projektov sta resnično impresivna. Zato je prav, da jih železničarji poznamo in skrbimo tudi za to, da drugi vedo, na kako raznolikih področjih smo dejavni, in kako pomemb- no vplivamo na naše okolje. Spoštovani, želim vam prijetno branje! Intervju Jožef Petrovič, direktor podjetja Fersped »Čas je bistveni element poslovanja v našem podjetju« 2 6 8 9 12 30 34 Aktualno Smučarski skakalci že sedmo leto z vlakom v Planico Aktualno Na železniških postajah in postajališčih nova brezplačna in varna parkirna mesta za kolesa Aktualno Sodobno forenzično označevanje na Slovenskih železnicah Pregled leta 2018 Zanimivosti Doumeti parni stroj Prosti čas 70 let PD Železničar Ljubljana INTERVJU Jožef Petrovi , direktor podjetja Fersped » as je bistveni element poslovanja v našem podjetju« AKTUALNO Smu arski skakalci že sedmo leto z vlakom v Planico Sodobno forenzi no ozna evanje na Slovenskih železnicah Na železniških postajah in postajališ ih nova brezpla na in varna parkirna mesta za kolesa PREGLED LETA 2018 ZANIMIVOSTI Doumeti parni stroj Marec 2019 Revija Slovenskih železnic Avtor fotografije: Miško Kranjec 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 Jožef Petrovič, direktor podjetja Fersped »Čas je bistveni element poslova Gospod Petrovič, podjetje Fersped je lani praznovalo pol stoletja odličnega dela v logi- stiki. Kako bi opisali njegovo poslovno pot? Petdesetletna tradicija Fer- speda je v logistični dejavnosti prava redkost. Sodimo med petnajst najmočnejših logistič- nih podjetij v Sloveniji. V pod- jetju se je zbiralo znanje in vsak zaposleni je k temu ogromno prispeval, zato bi rad že na za- četku poudaril, da so ključni, ki so zaslužni za uspeh podjetja, njegovi zaposleni. Največja po- zornost naj bo zato namenjena njim. V polstoletni zgodovini podjetja pa je bilo tudi obdo- bje, na katerega ne moremo biti ponosni. To je bilo v času, ko so poskušali podjetje privatizirati, kar je med drugim povzročilo izgubo. Za sanacijo pa se mo- ramo zahvaliti poslovodstvu SŽ, ki je nato podjetje vzelo pod okrilje, ga dokapitaliziralo, da se je lahko leta 2013 začela tudi finančna sanacija. Kakšno je delo v sedanji logi- stiki in kje so glavni izzivi? Logistika je odsev gospodar- skih razmer. Nanjo vplivajo med drugim vsa politična gibanja, v zadnjem času pa predvsem do- gajanje med Kitajsko in ZDA, povečevanje carin in podobno. Logistika se globalizira, in pri- ložnost za podjetje Fersped je v tem, da najdemo tržne niše, v katerih bo lahko uspešno poslo- valo. Glavni igralci na svetovni ravni so velika podjetja, Fersped pa je lahko pomemben člen logistične verige. V današnjem poslovnem svetu namreč vsi iščejo najcenejši prevoz, naj- krajšo pot, ki navadno vključuje glavna pristanišča. Ena od po- membnih luk, ki je dobro po- vezana z Daljnim vzhodom, pa je tudi Koper. Fersped zato tam poleg prevozov ponuja tudi pre- tovor, carinjenje in druge luške storitve, s katerimi sodelujemo v logistični verigi. Tukaj smo obli- kovali svojo nišo, v kateri dobro poslujemo. Logistika se globalizira, pravi- te, torej to pomeni, da lahko Fersped svoje storitve ponuja kjer koli po svetu? Se osredo- točate na več regij? Nismo omejeni samo na eno regijo, vendar smo sami prešibki, da bi lahko igrali po- membnejšo vlogo tudi v drugih lukah, kot sta denimo Trst in Pirej. V največjih lukah so naj- bolj dejavni glavni špediterji, največji logisti, Deutche Bahn, Schenker, in seveda največji ladjarji. Slednji navadno ne po- slujejo neposredno z majhnimi podjetji, kot je Fersped. Majhna podjetja se morajo prilagajati. Prav to, da smo majhni in pri- lagodljivi, pa je naša prednost. Velikokrat lahko ponujamo sto- ritve, ki jih večja podjetja sama ne opravljajo ali pa zanje iščejo podizvajalce. Kako je še mogoče preseči omejitve, ki jih imajo navadno majhna podjetja? Fersped je špedicijsko in lo- gistično podjetje. Znanje in tehnologija v tej dejavnosti pa neverjetno hitro napreduje- ta. Naše pomanjkljivosti so pri informacijski podpori, te pa Jožef Petrovič, direktor podjetja Fersped 2 Intervju nja v našem podjetju« zaposleni nadoknadimo z iz- najdljivostjo in fleksibilnostjo. Dejavnost, ki jo opravljamo, zahteva od vodstva in zaposle- nih izjemno hitro prilagajanje. V tem smo dobri. Poslovno omrežje Ferspeda je razvejano po vsem svetu. Vaš največji partner pa je iz Južne Koreje … Tako je. Naš največji partner je podjetje LG iz Južne Koreje. Ta ima svoje logistično podjetje na Poljskem, in zanj opravljamo določene storitve. Pogajamo in dogovarjamo se posredno z menedžmentom LG-ja na Polj- skem, ki tudi neposredno nad- zira logistiko in naše delo. Je tudi večina drugih strank iz tujine? Fersped ustvari med 65 in 67 odstotki posla s tujino. Pred približno dvema letoma je bilo to razmerje 50 : 50. Posle veči- noma sklepamo s tujimi pod- jetji, saj se nasploh logistika globalizira. Naše podjetje bi sicer lahko več svojih dejavnosti usmerilo v špediterske dejavno- sti za slovensko gospodarstvo, vendar moramo vedeti, da je samo v Sloveniji več kot šest- sto špediterjev, in bi bila bitka za posel zelo ostra. V podjetju smo se odločili slediti filozofiji, da se osredotočamo samo na posle z ustrezno visoko dodano vrednostjo. Kakšno pa je bilo poslovanje podjetja Fersped v preteklem letu? Lansko leto je bilo konjunk- turno leto, in ta veter smo uspešno ujeli v svoja jadra. Ustvarili smo odlične poslovne rezultate in povečali prihodke za skoraj tretjino, z osemnajst na triindvajset milijonov evrov. Največji delež tega se ustvari v koprski enoti, vendar pa ni- kakor ne moremo zanemariti vseh drugih enot. Nekoliko se je spremenila tudi struktura posla, saj se je povečal obseg cestne- ga transporta, ki zdaj dosega že okrog deset milijonov evrov pri- hodkov. V zadnjih dveh letih se je zmanjšal delež železniškega transporta, s šestdeset na tride- set odstotkov, povečal pa se je delež drugih logističnih in skla- diščnih storitev. Zakaj se po vašem mnenju zmanjšuje delež železniškega transporta? Razlogov je več, med drugim tudi ta, da te dejavnosti nepo- sredno prevzemajo sami želez- niški prevozniki. Lani je bilo tudi nekaj težav, povezanih z obse- žno prenovo infrastrukture v Sloveniji. Vendar pa zmanjševa- nje deleža, o katerem sem go- voril, nikakor ne pomeni, da bi na Ferspedu zanemarjali želez- niški transport. Glede na ana- lize in izkušnje drugih podjetij je videti, da je dodana vrednost železniških prevozov dokaj niz- ka v primerjavi z drugimi stori- tvami, ki jih lahko ponujamo na trgu. Zato smo se tudi odločili okrepiti druge segmente. Fersped posluje zelo uspešno. Kako ste sanirali podjetje? Kot sem že dejal, je bila ključ- na odločitev poslovodstva Slo- venskih železnic, da je Fersped dokapitaliziralo in ga tako rešilo pred stečajem. Nato pa smo po več fazah začeli sanacijo. Prva faza je bila dokapitalizacija, druga kadrovska optimizacija, tretja pa sanacija poslovanja. Zasluge, da smo to uspešno uresničili, moramo pripisati vsem zaposlenim v podjetju, saj so se zavedali, da popravnega izpita ne bo. Če se nam ne bi uspelo izkopati iz rdečih številk, podjetje ne bi več obstajalo. Pri sanaciji smo najprej začeli zapirati podjetja v tujini in tako zaprli podjetja na Madžarskem, na Poljskem in v Trstu. Za zdaj imamo še podjetje Fercargo v Bosni, ki dobro posluje. Si pa želimo narediti korak naprej tudi pri poslovanju tega pod- jetja, ki je za zdaj osredotočeno na železniški transport. Načrtu- jemo, da bomo njegovo poslo- vanje razširili tudi na druge sto- ritve, kot je denimo carinjenje. Kateri so zdaj prioritetni pro- jekti? Največ pozornosti za zdaj namenjamo informacijski pre- novi. V tem segmentu najbolj zaostajamo za globalnimi špe- diterji. Prenovljeni informacijski sistem potrebujemo najprej za vsakodnevno delo, saj moramo biti pri delu s carinami absolu- tno urejeni, natančni in ažurni. Potrebujemo pa tudi informa- cijsko podporo odločanju. Na tem področju z ekipo SŽ na- predujemo. Za zdaj deluje plat- forma, na kateri lahko redno spremljamo vse poslovne rezul- tate. Naredili pa bomo še korak naprej in načrtujemo, da bomo informacijsko prenovo končali letos. Zakaj se je leta 2017 Fersped povezal s podjetjem VV Log? Podjetje VV-Log je ekonom- sko zelo donosno podjetje. Z njim smo združili znanje in kadre za obvladovanje tržnega položaja na logističnem trgu. Na tem področju je namreč iz- jemno močna konkurenca, saj je denimo samo v Kopru okrog stopetdeset špediterskih pod- jetij. Fersped lahko raste samo po dveh poteh. Organsko, kar je omejeno zaradi konkurence, in s prevzemom drugih podje- tij. Menim, da je bila odločitev o nakupu podjetja VV Log pra- vilna. Dobro vidni so že finančni učinki, saj je Fersped leto 2018 sklenil z milijonom evrov dobič- ka iz poslovanja ter še približno 870 tisoč iz naložbenja. To po- meni, da smo ustvarili čisti po- slovni izid 1,7 milijona evrov, v primerjavi s 439 tisoč evri do- bička leto prej. Ali načrtujete še kakšno širi- tev, akvizicijo? Načrtov je več, vendar pa moramo pri njih upoštevati tudi to, da spadamo v logistično skupino SŽ, za katero poslovod- stvo Slovenskih železnic izbira strateškega partnerja. Vstop strateškega partnerja bi tudi za Fersped pomenil reorganizacijo in lahko večje spremembe. Za naše podjetje bi bilo dobro, da bi strateškemu partnerju lahko zagotavljali servis in podporo njihovim dejavnostim. Kaj je največja razlika med Ferspedom in drugimi podje- tji skupine SŽ? Menim, da je temeljna razli- ka med Ferspedom in drugimi podjetji v skupini ta, da pri nas ne moremo razviti bolj dolgo- ročnih partnerskih odnosov, saj na leto opravimo med trinajst in štirinajst tisoč individualnih poslov. Mnogokrat delamo tudi ob sobotah in nedeljah, saj se lahko zgodi, da ladja prispe v Fo to : M iš ko K ra nj ec 3 Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 Intervju Koper denimo v četrtek zvečer, zahteva poslovnega partnerja pa je, da je prvi tovor v pone- deljek že na Poljskem. Skratka pri nas je delovno okolje stre- sno sedem dni v tednu. Tako je, če želiš biti odgovoren in skrbiš za vse segmente dela. Skrbiš za posel, za izterjavo, za kadrovske stvari idr. Veliko pozornosti mo- ramo nameniti tudi carinski za- konodaji in dokumentaciji. Kako pomembna je za uspeh dobra ekipa? Brez ekipe, na katero se lahko absolutno zaneseš, tega posla ne bi mogli učinkovito opravljati. Za vsako napako v našem poslu je podjetje kazno- vano, zaposleni so vedno pod časovnim pritiskom in pritiskom zakonodaje. Čas je bistven element poslovanja v našem podjetju, in zato je dobra eki- pa, ki jo imamo na Ferspedu, nujna. Katere uspehe štejete kot svoje največje, v obdobju, ko delujete kot direktor podjetja Fersped? Uspehov ne bi pripisoval sebi, ker so rezultat dela vseh zaposlenih. Delo pri nas je tim- sko in napredek je opaziti v vseh poslovnih enotah. Posebej pa moramo pohvaliti koprsko enoto, saj ustvarjajo okrog 65 odstotkov vsega posla našega podjetja. Ker se gospodarstvo ohlaja in je ravno v logistiki opaziti prve znake ohlajanja, ne morem natančno napove- dati, kakšni bodo rezultati v prihodnjih letih, se pa zmanj- šuje število naročil. Poslovne načrte smo zastavili tako, da bi presegli rezultate preteklega leta. Vendar pa je to odvisno tudi od okoliščin. Naši primarni poslovni partnerji so evropska podjetja, in znano je, da deni- mo Nemčija napoveduje nižjo gospodarsko rast. Vsekakor pa bomo nadaljevali z iskanjem novih kupcev in nadaljevali s filozofijo »kmetovanja« pri obstoječih partnerjih ter filo- zofijo »lovca« pri novih tržnih nišah. Bi lahko bolj pojasnili to filo- zofijo? Pri obstoječih poslovnih par- tnerjih si prizadevamo čim bolj utrditi odnose, skrbeti zanje in na njih razvijati posel, kot kmet, ki skrbno vlaga v svoje posestvo, ga razvija in skrbi zanj. Hkra- ti pa se želimo tudi širiti, zato moramo iskati nove tržne niše. V tem pogledu smo kot lovec, ki raziskuje, zasleduje in išče priložnosti za ulov. Na Ferspe- du pri poslovanju razmišljamo o obojem. Lani smo tako po- večali prodajo novim strankam ter predvsem občutno povečali prodajo obstoječim strankam. Pri slednji kategoriji smo pro- dajo povečali za štiri milijone in pol evrov. Povečala se je pozi- cijska razlika. Povečalo pa se je tudi število individualnih poslov. Bi lahko povedali kaj o dolgo- ročni viziji Ferspeda logistike? Logistika je izjemno perspek- tivna panoga. Dolgoročna vizija Ferspeda je povezana z razvo- jem skladiščnih zmogljivosti lo- gističnega centra ter z načrti, ki jih ima skupina SŽ s strateškim partnerjem. Že danes pa mora- mo začeti razmišljati tudi o no- vih zaposlenih. Leta 2023 se bo namreč na Ferspedu upokojilo kar nekaj zaposlenih z bogati- mi izkušnjami. Mlade moramo zato začeti kmalu zaposlovati, da jih lahko primerno vpeljemo v logistični posel. Kakšen je vaš način vodenja tega podjetja? Ljudem navadno zaupam, tako sem se naučil iz svojih iz- kušenj. Menim, da tega posla enostavno ne bi mogel opra- vljati, če svojim zaposlenim ne bi zaupal. In če ravnaš tako, se zaupanje vrača. Četudi ni vedno vse gladko, se trudimo biti drug do drugega strpni, strokovni in delati brez zamer. Kaj bi svetovali ljudem, ki bodo začeli delati v logistiki ali v Ferspedu? Sam imam do upokojitve še okrog tri leta. V tem času želimo Fersped narediti tako uspešnega, da bodo delo v tem podjetju zaposleni priporočali svojim otrokom. Biti špediter je izjemno zanimivo in dinamično delo, ki zahteva ogromno str- pnosti, odgovornosti in izjemne natančnosti. Vsekakor je to za- nimiva panoga in lep posel. Kdaj začenjate svoj dan? Vstajam navadno ob 4.30, da zjutraj v miru popijem kavo in se pripravim na nov delovni dan. Je to tudi oblika sproščanja? Imate še kakšno? Tudi. Najbolj pa se sproščam poleti na kosu zemlje, ki ga imam. Delo na posestvu mi je v veliko veselje in popolnoma se strinjam s Francetom Bučarjem, ki je dejal, da zemlja sprošča. V zadnjem času me poškodba rahlo omejuje pri tem delu, vendar je čas, preživet v nara- vi, neprecenljiv in odlična alter- nativa dinamiki dela v sodobni logistiki. Gospod Petrovič, najlepša hvala! Fo to : M iš ko K ra nj ec 4 Intervju Podpisali pogodbo za štiri nove premikalne lokomotive Direktorica SŽ-Tovorni pro- met, d. o. o., mag. Melita Roz- man Dacar, je 12. februarja s podjetjem CZ Loko podpisala pogodbo za nakup štirih pre- mikalnih lokomotiv. Z njimi bo podjetje SŽ-Tovorni promet še izboljšalo storitve, ki jih ponuja na izjemno konkurenčnem trgu železniških prevozov v Evropi. Dizelske lokomotive Effishunter 1000 Nove lokomotive CZ Loko so za četrtino bolj zmogljive od obstoječih premikalnih loko- motiv in tudi tišje. Poganjajo jih motorji C23 podjetja Caterpil- ler. Lokomotive porabijo bistve- no manj goriva, izdatno nižji pa so tudi stroški njihovega vzdr- ževanja. Kje bodo vozile nove premikalne lokomotive? SŽ-Tovorni promet ima z no- vimi štirimi v lasti 41 premikal- nih lokomotiv. Po vsej Sloveniji jih uporabljamo za ranžiranje, sestavo vlakov, dostavo vago- nov, na progah z minimalnim naklonom pa tudi za vleko laž- jih tovornih vlakov. Nove premi- kalne lokomotive bodo vozile na tovorni postaji Koper, ki je po obsegu dela najpomemb- nejša tovorna postaja na slo- venskem železniškem omrežju. Vsak dan namreč na koprski to- vorni postaji naložimo oziroma razložimo okrog tisoč dvesto vagonov. Do 2025 še dvajset lokomotiv in štiristo novih vagonov Nakup novih premikalnih lo- komotiv je del dolgoročne celo- vite posodobitve voznega parka SŽ-Tovornega prometa. Podjetje je pred nekaj meseci prevzelo že stoti sodobni vagon tipa Sggrs, do leta 2025 pa načrtujejo še nakup dvajsetih sodobnih in zmogljivih električnih lokomotiv ter štiristotih tovornih vagonov. Poleg tega pa podjetje posoda- blja tudi obstoječe premikalne lokomotive. V prihodnjih dveh letih jih bo posodobljenih dva- najst. EffiShunter 1000 Štiriosna dizelelektrična lokomotiva – moč - 895 kW – najvišja hitrost - 100 kilometrov na uro – vlečna sila - 267 kN – masa - 80 ton – tip motorja - (C32) znamke Caterpiller Fo to : M iš ko K ra nj ec 5 Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 Aktualno Smučarski skakalci že sedmo leto z vlakom v Planico Planica je od 21. do 24. marca gostila finale svetovne- ga pokala v smučarskih skokih. Slovenski skakalci so se dan pred začetkom tekmovanja že sedmo leto zapored tradicio- nalno zapeljali v Planico z vla- kom. Roberta Kranjca, ki je letos v Planici končal svojo kariero, so na peron ljubljanske železniške postaje na ramenih prinesli kar njegovi sotekmovalci. Skupaj so se nato v odličnem vzdušju proti Planici odpeljali z vlakom. V Planico so tudi letos vozili podaljšani redni vlaki, v soboto in nedeljo pa izredna vlaka do Hrušice. Od tod do Planice je bil organiziran brezplačni prevoz z avtobusi in kombiji. Slovenske železnice so v preteklih letih do Jesenic ali Hrušice prepeljale več kakor dvanajst tisoč špor- tnih navdušencev. Tako dejavno sodelujemo pri projektu trajno- stnega razvoja in skrbi za okolje ter skupaj z organizatorji FIS finala svetovnega pokala v po- letih Planica skrbimo za čistejšo prihodnost. Obiskali so nas kurenti Na Slovenskih železnicah so kurenti tudi letos preganja- li zimo in pozdravljali pomlad. Več kot dvajset kurentov iz Društva koranti Destrnik je v Ljubljani najprej obiskalo pod- jetje SŽ-VIT, kjer so se srečali s sodelavci in vodstvom podjetja. Nato so se odpravili v Železniški muzej, kjer so jih pričakali otroci iz bližnjih vrtcev in šol. Zaposle- ni v Muzeju so otrokom poleg edinstvenega obiska pripravili tudi prav posebno presenečenje in jih z miniaturno lokomotivo zapeljali po vrtni železnici. Kurenti so svojo pot nadalje- vali peš proti železniški postaji Ljubljana ter nato do upravne stavbe Slovenskih železnic. V imenu poslovodstva Slovenskih železnic je zbrane pozdravil di- rektor, član poslovodstva Slo- venskih železnic, Tomaž Kraško- vic. V imenu vseh železničark in železničarjev jim je predal darila, zaželel veliko uspehov ter jih povabil na srečanje tudi prihodnje leto. Direktor, član po slovodstva Slovenskih železnic, Tomaž Kraškovic predaja darilo. Fo to : M iš ko K ra nj ec Fo to : M . R . 6 Aktualno Konec preteklega leta smo v Portorožu sodelovali na regijski konferenci medijskih trendov, SEMPL, ki smo jo tokrat podprli kot zlati sponzor. Na konferenci se je srečalo več kot tisoč dve- sto strokovnjakov s področja marketinga in komuniciranja z mediji. Na letošnjem dvajsetem Semplu pa se je za nagrade Sempler, za medijske presežke sodelujočih organizacij, pote- govalo več kot devetdeset pro- jektov iz šestih držav. SŽ-Potniški promet je pred- stavljal svojo ponudbo ter obši- ren oglaševalski prostor, ki ga ponujamo na SŽ. Hostese, oblečene v uniforme sprevo- dnic Slovenskih železnic, so ob vhodu v predavalnice pozdra- vljale obiskovalce, jih usmerjale in delile promocijsko gradivo. Odzivi obiskovalcev in rezul- tati letošnjega sodelovanja na največji regijski konferenci me- dijskih trendov so bili odlični. Železniškemu muzeju Kosova smo podarili železniško uniformo Na pobudo beograjskega združenja European Station smo se s Slovenskih železnic ko- nec novembra udeležili srečanja na železniški postaji Kosovo po- lje, ki stoji v bližini Prištine. Sre- čanje je organiziralo podjetje Infrakos, ki skrbi za železniško infrastrukturo na Kosovu ter upravlja železniški muzej na postaji Kosovo polje. Srečanja so se poleg koso- vskih predstavnikov udeležili še gostje iz Nemčije, Srbije in Slo- venije. Iz Nemčije je bil navzoč prof. Gerd Neubeck, predstav- nik infrastrukturnega odbora za evropska in mednarodna var- nostna vprašanja Nemških že- leznic, iz Srbije Nata Živanović, ustanoviteljica združenja Euro- pean Station, Slovenijo in SŽ pa sem zastopal Mitja Vaupotič. Predstavnike je sprejel izvršni direktor podjetja Infrakos Agron Thaçi. Gostje so kosovskim go- stiteljem v znak dobrega sode- lovanja in nadaljnjega razvoja muzeja podarili različna darila. Prof. Gerd Neubeck je v imenu Nemških železnic izročil model vlaka, Nata Živanović je v ime- nu združenja European Station izročila dioramo z železniško tematiko, Slovenske železnice pa so podarile aktualno zeleno železniško uniformo. Mitja Vaupotič Železniški muzej Kosova obstaja od leta 2006 Železniški muzej Kosova je na postaji Kosovo polje za- čel nastajati leta 2006. Muzej je v zastekljenem prostoru postaje, tako da si ga je mogoče vedno ogledati. Vsebin- sko združuje vse pomembnejše sklope železnice, kot so vzdrževanje prog, vleka, telekomunikacije in signalna var- nost. Muzejska zbirka je nastala zaradi volje zaposlenih na železnici in se še zmeraj dopolnjuje. Med razstavljenimi eksponati izstopa tirna tehtnica s postaje Kacanik, iz leta 1874, ko je bila na Kosovu zgrajena prva proga. Bogata je tudi zbirka telekomunikacijskih naprav. Pred postajnim po- slopjem pa stoji mogočna parna lokomotiva 01-043, edina ohranjena parna lokomotiva na Kosovu. Sprevodnice na portoroškem Semplu 7 Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 Aktualno Na železniških postajah in postajališčih nova brezplačna in varna parkirna mesta za kolesa Na ljubljanski železniški pos- taji smo postavili kolesarnico in uredili parkirišča za kolesa ter vsa zavarovali z videonadzo- rom. Ob postajni zgradbi ter ob južnem vhodu v podhod je kolesarjem na voljo novih 244 parkirnih mest, od tega 96 po- kritih, vsa pa bodo lahko upora- bljali brezplačno. Na pokritem delu je tudi stojalo z orodjem za popravilo koles in tlačilka. Na postaji je tako po novem skupaj 334 parkirnih mest za kolesa. Poskrbeli smo tudi za ve- čjo varnost kolesarjev, saj smo postajno območje prometno prenovili. Ob vstopu na glavno avtomobilsko parkirišče smo zgradili krožišče ter ob njem zarisali kolesarsko stezo. Dela je opravila SŽ-Infra- struktura, d. o. o., financiralo pa Ministrstvo za promet ozi- roma Direkcija RS za infrastruk- turo. Nova parkirišča tudi na celotnem železniškem omrežju Slovenije V prihodnje bodo ne le ljubljanska, temveč tudi druge postaje po Sloveniji dostopnej- še za kolesarje. Na vseh 220-ih postajah in postajališčih načr- tujemo postaviti kolesarnice in urediti parkirišča za kolesa ter postaviti polnilnice za električ- na kolesa. Tudi na teh postajah bo mogoče kolo brezplačno parkirati, hkrati pa si ga tudi iz- posoditi. Projekt bo financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, in sicer iz Sklada podnebnih sprememb. Skrb za čistejše okolje Slovenske železnice si de- javno prizadevamo za večjo uporabo javnega potniškega prometa, spodbujanje trajno- stne mobilnosti in zmanjševa- nje onesnaževanja okolja. V ta namen med drugim urejamo tudi nova brezplačna parkirišča za kolesa. Strategija razvoja prometa do leta 2030, ki jo je sprejela vlada RS, daje poudarek okolju prijaznejšim vrstam prometa, železniškemu prometu, in traj- nostni mobilnosti. Po Opera- tivnem programu zmanjševa- nja emisij toplogrednih plinov za obdobje 2014-2020 naj bi se do leta 2020 izpusti TGP iz prometa zmanjšali za devet odstotkov glede na leto 2018, do leta 2030 pa za petnajst odstotkov. Za uresničitev tega cilja se udejanjajo ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti javnega pot- niškega prometa, spodbuja se trajnostni tovorni promet, ener- getska učinkovitost cestnih mo- tornih vozil, gradnja kolesarskih stez in podpornih objektov ter promovira kolesarjenje. Fo to : M .R . 8 Aktualno Slovenske železnice so raz- vejan poslovni sistem, ki svoje storitve zagotavlja po vsej Slo- veniji. Podjetja v skupini SŽ so prevozniki v tovornem in potni- škem prometu, upravljajo 1207 kilometrov prog, imajo več kot 7500 zaposlenih in pri svojem delu uporabljajo ogromno predmetov z visoko vrednostjo. Svoja osnovna sredstva imajo podjetja na različnih lokacijah po vsej državi, zaradi česar je njihovo varovanje velik izziv in velik strošek. Železniška podjetja po vsem svetu se spopadajo s krajami žic, kovinskih in drugih predme- tov, to pa pomeni ne le poslov- no škodo, temveč lahko tudi nevarno znižuje varnost ude- ležencev v prometu. V skupini SŽ smo analizirali več možnosti za zavarovanje naših osnovnih sredstev in po skrbnem pregle- du izbrali kombinacijo klasičnih in sodobnih metod. Med njimi je tudi forenzično označevanje oziroma DNA-kodiranje. Kaj je SelectaDNA in forenzično označevanje? SelectaDNA je patentirana, edinstvena forenzična raztopi- na za označevanje, ki temelji na DNA kodiranju. Uporabnikom omogoča, da svoje premoženje in predmete označijo z mikro- skopsko majhnimi delci ter tako olajšajo njihovo identifikacijo in identifikacijo tatov. Metoda je v tujini precej razširjena in učin- kovito odvrača tatove. Snov je nemogoče odstraniti s predme- tov, policija pa lahko predmete razmeroma enostavno odkrije tudi po več letih. Na železniš- kem območju so tako denimo označene žice voznega omrež- ja, ki bi jih – če bi jih kdo ukradel – lahko odkrili na smetiščih in povezali z natančno lokacijo in lastnikom. Na Slovenskih železnicah označena že dobra tretjina predmetov Snovi, ki so v obliki gela, tekočine ali razpršila, smo na Slovenskih železnicah začeli uporabljati leta 2014. Odkar sodelujemo s podjetjem Selec- ta DNA, nismo zaznali nobe- ne tatvine kovin. Poleg tega ni bil v tem času ukraden niti en predmet, ki smo ga zaščitili s to metodo. Za zdaj smo snovi nanesli na dobro tretjino naših predmetov, nanašanje pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje. S sodelovanjem podjetja Se- lecta DNA smo zelo zadovoljni, prav tako tudi z učinkovitostjo njihovih izdelkov. Vodja služ- be za varovanje pri SŽ-ŽIP je o nameščanju raztopine Selecta- DNA in sodelovanju s podje- tjem povedal: »Z družbami v skupini Slo- venske železnice sodelujemo že od aprila 2014, ko smo z iz- delki SelectaDNA prvič označili vrednejše kovinske predmete in vrednejšo zunanjo infrastruk- turo v lasti Železnic. Uporabili smo izdelka SelectaDNA Trace in mast SelectaDNA. Označe- na območja smo opremili z opozorilnimi tablami, ki tatove opozarjajo na posebno vrsto zaščite in jih s tem odvračajo od tatvine. Na označenih ob- močjih tatvin, zaradi katerih je podjetje prej utrpelo precejšnjo škodo, praktično ni več. Tovr- stna metoda varovanja se je tako pokazala kot zelo uspešna. Izdelki SelectaDNA so izjemna rešitev za zmanjšanje kriminali- tete - rešitev, ki je gospodarna in enostavna ter pomeni modro naložbo. Rešitev tipa SelectaDNA je primerna tako za varovanje za- sebnega premoženja kot pre- moženja podjetij. Snovi Selecta- DNA je mogoče nanesti na vse vrste materiala, izpostavljenega najrazličnejšim vremenskim vplivom.« Na Slovenskih železnicah varnosti v prometu namenja- mo veliko pozornosti. Na pro- metno varnost lahko vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi s prometom navidezno nepovezana dejanja, kot so kraje bakra in drugih kovin s signalnovarnostnih naprav ali voznega omrežja. Tako kot na drugih varnostnih področjih si tudi pri varovanju izjemno kom- pleksnega železniškega sistema najprej prizadevamo usklajeno delati na preventivi. Forenzična identifikacija je nadvse učin- kovita komplementarna var- nostna metoda, s katero smo pomembno izboljšali varnost našega premoženja. Sodobno forenzično označevanje na Slovenskih železnicah 9 Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 Aktualno Japonska Novi Shinkasen bo vozil 360 na uro Japonske železnice, natančneje železniško podjetje JR EAST, bodo letos testirale novi hitri vlak Shinkasen serije 956. Vlak bo vozil s še višjo hitrostjo kot prejšnje generacije, in sicer namesto zdajšnjih 320 kar s 360 kilometri na uro. Decembra lani so javnosti predstavili prvi vagon kompozicije s podaljšanim aerodinamičnim nosom. Testiranje vlaka z desetimi vagoni pa se bo začelo maja letos. S testiranjem bodo tlakovali pot novi generaciji hitrih vlakov, ki bodo vozili na hitri progi Toho- ku. Vlaki naj bi začeli voziti leta 2030, ko bo končana tudi proga med prestolnico Tokio in dvomilijonskim Sapporom. Vožnja med mestoma se bo z osmih skrajšala na pet ur. Alfa-X testni program ALFA-X je oznaka testnega programa, med katerim bodo med drugim analizirali udarni tlak in hrup, ko vlak z zelo visoko hitrostjo zapelje v predor. Prvi testni vlak bo imel kopijo nosu vlaka serije E5 podaljšano s petnajstih na šestnajst metrov, testni vlak številka 10 pa bo imel še daljši, 22-metrski nos. Med testnim obdobjem desetih let bodo analizirali prototipe, po katerih bodo nato izdelali vagone za vožnjo na hitri pro- gi Tohoku. Med drugim bodo imeli vlaki nove se- rije še izboljšani sistem samodejnega zaviranja v sili, sistem za preprečevanje iztirjenja ob potresu ter aktivno vzmetenje za zmanjševanje vibracij. Hello Kitty hitri vlak Lani je začel na hitri progi na vzhodu Japon- ske, med mestoma Hakata in Shin-Osaka, voziti hitri vlak Hello Kitty. Vlak je pobarvan v roza od- tenke s pentljicami, ki jih nosi priljubljena animi- rana junakinja, mucka Hello Kitty. Severna Afrika Prva hitra proga v Afriki Konec lanskega leta so v Maroku odprli prvo hitro progo v Afriki, ki je dobila ime Al Boraq. Proga med Tangerjem ob Gibraltarski ožini in Kenitro na atlant- ski obali je dolga 186 kilometrov, in je bila zgrajena za hitrosti do 320 kilometrov na uro. Na progi je trinajst viaduktov v skupni dolžini deset kilometrov. Progo sta za poskusno obratovanje sredi novembra odprla ma- roški kralj Mohammed VI in francoski predsednik Macron. Kralj je ob tej priložnosti prvo hitro progo na afriški celini poimenoval Al Boraq, po mistični krilati pojavi, ki v njihovi mitologiji prenaša preroke. 137 kilometrski odsek od Kenitre do Casablance mimo mesta Rabat pa so nadgradili za hitrosti do 160 kilometrov na uro in do- dali še tretji tir za povečanje pretočnosti prometa. Ta odsek bodo v prvi polovici letošnjega leta še prenovili za hitrosti 220 kilometrov na uro. Pot od Tangerja do Casablance bo trajala 2 uri in 10 minut, kar bo več kot prepolovilo dosedanje štiri ure in 45 minut. Nacionalni 10 Na kratko iz tujine operater ONCF načrtuje, da bodo v prvih treh le- tih prepeljali šest milijonov potnikov. Maroko je pri Alstomu za to progo kupil dva- najst vlakov Euroduplex. Vsak ima dva pogonska modula in osem potniških vagonov, ki v dveh razredih sprejmejo 533 potnikov. Avtor: Artur Švarc Evropa Od januarja je operativen Jantarni koridor Sredi januarja je z objavo vlakovnih poti začel delovati Jantarni koridor. Omogočal naj bi čezmejni železniški tovorni promet med industrijskimi središči ter intermodalnimi terminali Poljske, Slova- ške, Madžarske in Slovenije. S koridorjem je povezano tudi koprsko pristanišče, s čimer so čez obmejno poljsko postajo Maleszewice proti Belorusiji zagotov- ljene dobre evroazijske povezave. Krak Jantarnega koridorja sega tudi proti vzhodnoevropskim državam, čez madžarsko postajo Ke- lebia v Srbijo. Jantarni koridor oziroma RFC 11 je novi koridor v mednaro- dnem železniškem tovornem prometu, ki je nastal na temelju do- ločil evropske regulative iz leta 2010. Štiri države, pet upravljavcev infrastrukture in upravljalni organ koridorja so se zavezali, da bodo organizacijo razvijali kot sestavni del evropskih transportnih kori- dorjev. Njihov glavni cilj je pomagati transportnim operaterjem, upravljavcem terminalov ter logističnim podjetjem in ladjarjem. Evropska unija proti združitvi Alstoma in Siemensa Evropska unija je preprečila združitev podjetij Alstom in Sie- mens, ki bi pomenila nastanek največjega evropskega podjetja v železniški industriji. Podjetji naj bi združitev načrtovali zaradi bolj učinkovitega konkuriranja na svetovnem železniškem trgu, pred- vsem z ogromnim kitajskim proizvajalcem železniških vozil CRRC. Če bi se podjetji združili, bi nastala ogromna korporacija, podob- na Airbusu v letalski industriji. V začetku februarja je združitev z vetom preprečila evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Takšna združitev za Evropsko unijo ni sprejemljiva, ker naj bi uničila konkurenco v določenih poslovnih segmentih in močno povišala cene železniških vozil v Evropi. Medtem ko so združitev podpirali denimo nemška kanclerka Merklova, francoski predsed- nik Macron in finančni ministri obeh držav, pa je komisarka ostala pri svoji odločitvi neomajna. Po mnenju strokovnjakov, ki naspro- tujejo zdru žitvi, so glavne težave EU v premajhni integraciji go- spodarstev držav članic. Nastanek poslovnega giganta v železniški industriji bi bil tako po njihovem mnenju le rešitev za simptom – tj. pomanjkanje evropskih podjetij, ki lahko konkurirajo na globalni ravni – ne bi pa odpravil pravih vzrokov. Rešitev bo zato EU iskala v dodatnem povezovanju gospodarstev držav članic. Koridor pomembno prispeva k razvoju in upravljanju medna- rodnega železniškega tovornega prometa in hkrati pomaga pri preusmerjanju cestnega tovornega transporta na železnico. 11 Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 Na kratko iz tujine VI.V.IV.III.II.I. Prenavljali, gradili in obnavljali smo Prenavljali smo progo Zidani Most–Celje Med Rimskimi Toplicami in Cel- jem so se 19. julija začela obse- žna gradbena dela pri prenovi proge št. 30. Zaradi njih je med drugim spremenjen tudi vozni red vlakov. Dela na levem tiru proge so se končala decembra lani, februarja letos pa smo se lotili del na desnem tiru. Dela oprav- lja konzorcij podjetij Kolektor Koling, SŽ-ŽGP in CGP. Proga in vozno omrežje na tem odseku bosta prenovljena, ukinjeni bodo trije nivojski prehodi ter zgrajena nov most in nov zunajni- vojski prehod. Sanirani bodo obstoječi objekti na progi, mostovi, nadvoz, podvozi, oporni zidovi, prepusti in zgrajeni novi. Zgrajena bo protihrupna zaščita ter prenovljene signalnovarnostne in tele- komunikacijske naprave. Postavili smo elektronapajalno postajo Hrastovlje Sočasno z graditvijo izvlečnega tira koprske tovorne postaje je bila postavljena tudi elektrona- pajalna postaja Hrastovlje, ki zagotavlja dodatno električno energijo na železniški progi Di- vača-Koper. Z njo je povečana pretočnost težkih tovornih vla- kov na tem odseku proge. Vlaki so začeli voziti po prenovljeni progi Pesnica–Šentilj–državna meja Sredi decembra, po petdeset- dnevni zapori proge med Pe- snico in Šentiljem, je po novih tirih zapeljal prvi tovorni vlak. S tem so se končala dela v prvem od štirih sklopov nadgradnje 15,5-kilometrskega odseka že- lezniške proge od Maribora do meje z Avstrijo. Od 25. oktobra do 15. decembra je bilo na gradbiščih povprečno vsak dan okrog štiristo delavcev in dvesto delovnih strojev. Predvidoma maja letos se bodo nadaljevala dela v drugem sklopu projekta, in sicer nadgradnja železniških postaj Maribor in Tezno, odseka Maribor–Počehova ter zgraditev protihrupne zaščite. Rok za končanje del je avgust 2019. 12 Pregled leta 2018 P R E G L E XII.XI.X.IX.VIII.VII. Obnovljeni postaji Celje in Laško Pred koncem leta smo končali prenovo železniških postaj Celje in Laško. Dela je večinoma opravilo podjetje SŽ-ŽGP Ljubljana. Prenova je delno financirana z evropskimi sredstvi Slovenija je za projekt posodobitve železniške proge Zidani Most– Celje, v dolžini 26,2 km, februarja 2016 uspešno kandidirala na razpisu Evropske komisije za nepovratna sredstva v okviru Instru- menta za povezovanje Evrope (IPE). Novembra 2016 sta ministr- stvo za infrastrukturo in Evropska komisija tako podpisala spora- zum o dodelitvi EU sredstev iz IPE nacionalne kohezijske ovojnice v višini 90,6 milijona evrov. Rok za dokončanje projekta je 31. de- cember 2020, skupna ocenjena investicijska vrednost pa je okrog 292 milijonov evrov. Glavni namen projekta je izboljšanje tehničnega stanja javne že- lezniške infrastrukture, povečanje varnosti in dostopnosti. Postaja Celje Postaja Celje leži na glavni dvotirni progi št. 30, Zidani Most–Šen- tilj–državna meja, in je cepna postaja za enotirno regionalno pro- go Celje-Velenje. Razdeljena je na potniški in tovorni del. Postaja je bila že večkrat obnovljena in povečana, nazadnje pa v več fazah v sedemdesetih letih. V tem času so bili postajna infrastruktura, železniški pragovi in pritrdilni material že zelo dotrajani. Zato so se odločili za celovito obnovo. Sanirati je bilo treba tudi podhod in omogočiti lažji dostop funkcionalno oviranim osebam, zato so v sredinsko os podhoda vgradili tudi tri dvigala. Postaja Laško Postaja Laško je postaja na dvotirni progi Zidani Most–Maribor. Svojemu namenu je bila predana pred natanko šestdesetimi leti, zato jo je bilo treba celovito prenoviti. Projekt je bil kon- čan novembra 2018. Zgradili so podhod za pešce in kolesarje ter dvigala do peronov. Poleg postaje je po novem več parkirišč, prenovljena je intervencijska pot, premostitveni objekti, tirne na- prave idr. Kompleksno prenovo omenjenih postaj je ekipa SŽ-ŽGP, pod vodstvom vodje projekta Aleksandra Turšiča, končala uspešno in zastavljenih rokih. Trenutno potekajo dela na odprti progi Rimske Toplice–Laško in Laško–Celje, v drugi polovici leta pa se začneta obnavljati postaja Rimske Toplice in železniški odsek Zidani Most–Rimske Toplice. 13 Pregled leta 2018D L E T A VI.V.IV.III.II.I. Prenovljena spominska soba na postaji Bled jezero Prenovili smo muzejsko razstavo in spominsko sobo postaje Bled jezero. Prenova je bila nujna zaradi zastarele muzejske postavitve ter poškodb v prostoru. Prenova sedmih postajališč na širšem območju Ljubljane Lani je bila končana prenova sedmih postajališč na širšem območju Ljubljane. Na peronih so postavljeni nadstreški, klopi, koši za smeti, informacijske table. Na vseh postajališčih so po novem tudi stojala za kolesa. Zgrajena nova postajališča Lavrica, Ljubljana Dolgi most ter Novo mesto–Šmihel V Novem mestu je bilo lani zgrajeno postajališče Šmihel, v Ljubljani pa postajališči Dolgi most in Lavrica. Z novimi postajališči naj bi razbremenili glavne mestne vpadnice, potnikom pa omogočili ve- čji dostop do javnega potniškega prometa. Temeljni cilj projekta je namreč preusmeritev dela potnikov primestnega in mestnega prometa s cest na železnico, s čimer naj bi razbremenili mestne vpadnice in občutno prispevali k varovanju okolja. Vlaki so na po- stajališčih začeli ustavljati 9. decembra. 14 Pregled leta 2018 P R E G L E XII.XI.X.IX.VIII.VII. Prenova odseka proge med Pesnico in Šentiljem Od oktobra do sredine decembra je bilo na progi med Pesnico in Šentiljem vsak dan okrog štiristo delavcev in dvesto delovnih strojev. V tem obdobju je bilo to največje gradbišče v Sloveniji. S tem so se končala dela v prvem od štirih sklopov nadgradnje 15,5-kilometrskega odseka železniške proge od Maribora do meje z Avstrijo. Od 25. oktobra do 15. decembra je bilo na gradbiščih povprečno vsak dan okrog štiristo delavcev in dvesto delovnih strojev. Predvidoma maja letos se bodo nadaljevala dela v drugem sklopu projekta, in sicer nadgradnja železniških postaj Maribor in Tezno, odseka Maribor–Počehova ter zgraditev protihrupne zaščite. Dela naj bi bila končana avgusta letos. Z največjega gradbišča v Sloveniji Največje gradbišče v Sloveniji Med izjemno obsežnimi gradbenimi deli so urejali spodnji in zgornji ustroj proge, prenovili signalnovarnostne naprave, vozno omrežje ter sanirali več kot dvajset objektov, med drugim tudi pre- dor Šentilj. Na železniških postajah Pesnica in Šentilj sta zgrajena podhoda za pešce in kolesarje, dvigala ter novi peroni z nadstre- šnicami. Skupna vrednost opravljenih del je okrog 44,5 milijona evrov. Iz skupine SŽ pri projektu sodelujeta podjetji SŽ-ŽGP in SŽ- -Infrastruktura. 15 Pregled leta 2018D L E T A VI.V.IV.III.II.I. Nadgradnja železniških postaj Pesnica in Šentilj Nadgradnja proge Maribor–Šentilj (2018–2022) Nadgradnja obstoječe enotirne proge med Mariborom in Šentiljem bo uresničena v štirih sklopih: I. sklop: Nadgradnja železniškega odseka Pesnica–Šentilj–državna meja II. sklop: Nadgradnja železniške postaje Maribor, nadgradnja železniške postaje Tezno in nadgradnja progovnega odseka Maribor– Počehova ter postavitev protihrupne zaščite III. sklop: Nadgradnja odseka železniške proge Maribor–Šentilj–d.m. od km 595+900 do km 599+600 (gradnja nove trase za bodočo dvotirnost - predor Pekel, viadukt Pesnica) IV. sklop: Ureditev križanj cest z železnico Nadaljevanje del v prvem sklopu projekta Letos se bodo dela nadaljevala z gradnjo nove železniške pove- zave od Počehove do postaje Pesnica, gradnjo 1,5 kilometra dol- gega predora Pekel ter gradnjo viadukta čez pesniško dolino. Do leta 2022 bodo pri Pesnici urejena zunajnivojska križanja ceste in železnice, poleg pasivno zavarovanega prehoda Pesnica pa bodo ukinjeni še trije označeni prehodi in dodatno zavarovan nivojski prehod Ranca. Predvidena je tudi postavitev 5,4 kilometra proti- hrupnih ograj. Pri Šentilju pa bodo do 2021 ukinjeni nivojski pre- hodi Štrihovec 1 in 2 ter Šentilj 1 in zgrajen nadvoz čez železnico. Na obeh železniških postajah, Pesnica in Šentilj, sta bila zgrajena po dva nova perona ter podhod z dvigalom. S tem lahko do pero- nov dostopajo tudi gibalno ovirane osebe. Na postajah pa sta bili zgrajeni tudi parkirišči za osebne avtomobile. S končanjem prvega sklopa se je nosilnost proge povečala, in sicer na 22,5 tone na os. Proga zdaj sodi v kategorijo D4, po njej pa vlaki lahko vozijo do sto kilometrov na uro. Postajna infrastruktura je bistveno bolj sodobna in varna, novi so peroni, podhodi, dvigala, parkirišča, občutno večja pa je tudi raven prometne varnosti. 16 Pregled leta 2018 P R E G L E XII.XI.X.IX.VIII.VII. Slovenska olimpijska bakla po Sloveniji z vlakom Z vlakom smo po Sloveniji za- peljali olimpijsko baklo. Sloven- ski športniki so pred zimskimi olimpijskimi igrami v korejskem Pjongčangu obiskali domače kraje tistih, ki so za Sloveni- jo dosegli največje olimpijske uspehe. Ponosno smo podpirali slovenske športnike Fersped, logist slovenskih olimpijcev Slovenske železnice smo veliki sponzor slovenske olimpijske repre- zentance. Skupaj s hčerinskim podjetjem Fersped smo poskrbeli za logistiko opreme slovenskih olimpijcev. Prav tako smo prepeljali opremo za Slovensko hišo, v kateri so športniki in drugi predstavni- Miha Butara novi direktor HK SŽ Olimpija Pomočnik generalnega direktorja Miha Butara je na mestu direk- torja hokejskega kluba SŽ Olimpija zamenjal Tomaža Vnuka. Ta je klub vodil preteklih šest let in bo še vedno vpet v njegovo ope- rativno delo. V izvršnem odboru HK SŽ Olimpija je od lani tudi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. ki promovirali Slovenijo in slovenske izdelke na zimskih olimpijskih igrah v korejskem Pjongčangu. 17 Pregled leta 2018D L E T A VI.V.IV.III.II.I. Razstavljali smo doma in v tujini Skupaj na 51. sejmu MOS v Celju Več podjetij iz skupine Slovenske železnice je razstavljalo na naj- večjem sejmu podjetništva in obrti pri nas. Na mednarodnem obr- tnem sejmu je letos sodelovalo 1478 razstavljavcev iz tridesetih držav, ogledalo pa si ga je več kot 120 tisoč obiskovalcev. Tudi letos na Otroškem bazarju v Ljubljani Podjetje SŽ-Potniški promet je razstavljalo na Otroškem bazarju, prireditvi, ki je tudi lani na ljubljansko Gospodarsko razstavišče privabila več kot 25 tisoč obiskovalcev. Na berlinskem Innotransu sta SEESARI in Shift2Rail podpisala sporazum o sodelovanju Predsednik iniciative SEESARI in direktor Prometnega instituta, dr. Peter Verlič, ter izvršni direktor Shift2Rail, Carlo Borghini, sta na prvi dan mednarodnega železniškega sejma Innotrans v Ber- linu, ob navzočnosti evropske komisarke Violete Bulc, podpisala sporazum o sodelovanju. Sporazum med drugim določa tesnejše sodelovanje organizacij ter izmenjavo informacij o raziskavah in inovacijah. 18 Pregled leta 2018 P R E G L E XII.XI.X.IX.VIII.VII. Praznovali smo visoke obletnice Dnevi Slovenskih železnic v Rimskih Toplicah Železničarke in železničarji že tradicionalno v prvih junijskih dneh v več slovenskih krajih praznujemo dneve Slovenskih železnicah. Praznovanje nava- dno sestavlja več prireditev ter kulturnih in športnih dogod- kov, s katerimi se spomnimo prihoda prvega vlaka na Slo- vensko. Na prireditvah predsta- vimo uspehe preteklega leta, se srečamo s sodelavci in poslov- nimi partnerji ter posebno po- zornost namenimo tistim, ki so v skupini Slovenske železnice zaposleni že trideset let. Tako so jubilanti tudi lani prejeli posebna priznanja in železniške žepne ure, ki so jim jih predali njihovi vodje in direktorji podjetij. Osrednjo slovesnost smo v petek, 1. junija, pripravili v Rimskih To- plicah. Na prireditev se je večina gostov pripeljala z vlaki, organizi- ran pa je bil tudi posebni vlak. Goste je na železniški postaji Rimske Toplice z glasbo sprejela Godba Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta in jih slovesno, s paradnim korakom, pospremila do pri- reditvenega prostora, na drugi strani mostu v Rimskih Toplicah. Na osrednji slovesnosti so nastopili godbenice in godbeniki ter odlični folkloristi veteranske folklorne skupine društva Tine Ro- žanc. Slednji so na skrbno pripravljenem nastopu z lastno sprem- ljavo med drugim zaplesali splet slovenskih plesov. Osrednji govornik na prireditvi je bil generalni direktor Dušan Mes, ki je predstavil uspešno delo skupine SŽ, ter velike načrte, ki so si jih podjetja v njej zastavila v prihodnjih letih. Posebej je poudaril pripadnost in veliko vlogo tistih, ki so tokrat praznovali trideset let dela na Slovenskih železnicah. Med drugim se je vsem zahvalil za dobro delo, sam pa je predal priznanje in železniško uro direktorju SŽ-Infrastrukture Matjažu Kranjcu, ki je bil eden od 302 letošnjih jubilantov. 19 Pregled leta 2018D L E T A VI.V.IV.III.II.I. 50-letnica Prometnega instituta Ljubljana Podjetje Prometni institut Ljubljana - ki je v skupini SŽ pristojno za razvoj in raziskave na širokem področju prometa, mobilnosti in logistike - je lani praznovalo petdesetletnico. Podjetje je bilo usta- novljeno leta 1968 in je ves čas pomemben sestavni del sistema Slovenskih železnic. Praznovanje visokega jubileja so pripravili v Železniškem muzeju. Pol stoletja podjetja Fersped Podjetje Fersped je bilo usta- novljeno leta 1968 in ima za sabo bogato poslovno pot. Leta 2012, odkar je podjetje Fersped spet pod okriljem Slo- venskih železnic, so se finanč- no prestrukturirali ter notranje reorganizirali. Podjetje zdaj uspešno posluje na mednarodnem logističnem trgu in si zastavlja zelo ambiciozne cilje. Med lanskimi dnevi Slovenskih železnic so v Portorožu praznovali svojo 50-letnico. Praznovanje so pripravili na ladji in svoje sodelavce ter poslovne partnerje peljali na vožnjo ob slovenski obali. Gostili in sodelovali smo Konferenca Izzivi prihodnjega razvoja kombiniranega prevoza blaga v Sloveniji Novembra smo gostili mednarodno konferenco o izzivih razvoja kombiniranega prevoza tovora v Sloveniji. Na njej so sodelovali strokovnjaki s področja transporta, predstavniki ministrstev štirih držav – Slovenije, Avstrije, Nemčije in Švice – predstavniki prevozni- kov z železniškem prometu, Gospodarske zbornice Slovenije, Javne agencije za železniški promet ter drugih organizacij, tesno poveza- nih z intermodalnim prevozom in logistiko. Namen konference je bil predstaviti primere in predloge za spodbujanje kombiniranega prevoza tovora na območju alpskih držav in širše v Evropi ter po sklepih konference oblikovati gradivo za odločevalce na politični ravni. 20 Pregled leta 2018 P R E G L E XII.XI.X.IX.VIII.VII. Velik korak k izboljšanju regionalnega sodelovanja med železniškimi prevozniki v tovornem prometu Februarja so se na pobudo SŽ- -Tovornega prometa sestali di- rektorji nacionalnih prevozni- kov v železniškem tovornem prometu Slovenije, Hrvaške, Bo- sne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Makedonije. Namen se- stanka je bil okrepiti sodelovan- je med podjetji, s čimer bodo ta lahko zagotavljala boljše stori- tve za poslovne partnerje. Mednarodni projekt REGIO-MOB in četrti sestanek ključnih deležnikov Na Prometnem institutu Ljubljana so decembra gostili četrti sesta- nek skupine ključnih deležnikov mednarodnega projekta REGIO- -MOB v Sloveniji. Udeležili so se ga strokovnjaki za razvoj trajno- stne mobilnosti v Sloveniji s področja urejanja hoje, kolesarjenja, javnega potniškega prevoza, mirujočega prometa, mestne logisti- ke, regionalnih razvojnih središč in lokalnih skupnosti. Teden mobilnosti 2018 Dejavno smo se vključili v pro- mocijo tedna mobilnosti 2018 in tako spodbujali prepletanje in dopolnjevanje različnih oblik prevoza. Z občinami in dru- gimi organizacijami smo pro- movirali vožnjo z vlakom, do okolja najbolj prijazno obliko javnega prevoza, hkrati pa vse udeležence opozarjali na varnost v prometu. Svetovni varnostni kongres Mednarodne železniške zveze – UIC na Bledu Mednarodna železniška zveza – UIC in Slovenske železnice so oktobra na Bledu gostili stro- kovnjake s področja varnosti na železnici. Na svetovnih var- nostnih kongresih UIC se en- krat na leto srečajo zaposleni v železniških podjetjih, varnostni strokovnjaki, akademiki in dru- gi, ki so dejavni na področju 21 Pregled leta 2018D L E T A VI.V.IV.III.II.I. transportne varnosti. Glavne teme to- kratnega, 14. kongresa, ki je bil prvič v Sloveniji, so bile krizno upravljanje in vodenje ob naravnih nesrečah, učinko- vito ravnanje upravljavcev in železniških prevoznikov ob večjih prekinitvah pro- meta ter varnost v predorih in reševanje iz njih. Srečanje nekdanjih članov in predstavitev zbornika košarkarskega kluba Železničar Konec septembra so se v Stekleni dvorani upravne stavbe Sloven- skih železnic na predstavitvi zbornika zbrali nekdanji člani Želez- ničarskega košarkarskega kluba Ljubljana, predstavniki Slovenskih železnic, Železniškega športnega kluba in drugi gostje s športnega področja. Dnevi TEN-T v Ljubljani Dnevi TEN-T so ena največjih prireditev, ki jih na področju prometa pripravlja Evropska komisija. Organizirajo jih vsaki dve leti in le- tos jih je prvič gostila Ljubljana. Dnevov TEN-T se je udeležilo več kot 2200 gostov, med drugim visoki predstavniki Evropske komi- sije, Evropske investicijske banke, ministri evropskih držav ter tudi evropska komisarka Violeta Bulc. Na tej prireditvi so se letos prvič srečali tudi ministri držav zahodnega Balkana, Turčije in južnih sredozemskih držav. Slovenske železnice je predstavljalo podjetje Prometni institut. Ključni cilji pogovorov so bili izboljšanje mobilnosti v Evropi, učin- kovitejše prehajanje mej na zahodnem Balkanu ter prometno zbli- ževanje. Slovenske železnice na dnevih TEN T zastopal Prometni institut Na dnevih TEN-T so se predstavljale tudi Slovenske železnice, ki jih je zastopal Prometni institut. Udeležencem prireditve so predstav- ljali trenutne in načrtovane projekte Instituta ter razvoj železniške infrastrukture in Slovenskih železnic nasploh. Posebno pozornost so namenili tudi iniciativi SEESARI. Direktor Prometnega instituta dr. Peter Verlič je predstavil razvoj železnic in infrastrukture v JV Evropi in poudaril pomembnost re- gionalnega povezovanja med železnicami, saj je za razvoj železnic eno od prioritetnih področij. Sodelovali smo na delavnici UIC o kriznem upravljanju in komuniciranju v Parizu Sodelovali smo na delavnici UIC o kriznem upravljanju in komunici- ranju v sodobnem svetu, ki je prepleten z družbenimi mediji. Sredi februarja jo je pripravil oddelek Mednarodne železniške zveze, ki se ukvarja z varnostjo na železnicah. 22 Pregled leta 2018 P R E G L E XII.XI.X.IX.VIII.VII. Še tesneje vpeti v razvoj evropskih železnic Sočasno z dnevi TEN-T je bil organiziran tudi sestanek usmerje- valnega odbora iniciative SEESARI, ki sta ga vodila dr. Peter Verlič, direktor Prometnega instituta in predsednik iniciative SEESARI, ter Miroslav Stojčič, generalni direktor Srbskih železnic in predsednik usmerjevalnega odbora SEESARI. Sestanka se je udeležil tudi izvrš- ni direktor SHIFT2RAIL Carlo Borghini. Glavna tema je bila predstavitev in potrditev sporazuma o sodelo- vanju med SEESARI-jem in Shift2Rail-om. Po njem – o sporazumu podrobneje pišemo v rubriki Aktualno – bosta organizaciji tesneje sodelovali pri novih projektih in si izmenjevali informacije. S tem so Slovenske železnice dobile večji neposredni vpliv na oblikovanje razvojne politike evropskih železnic. 23 Pregled leta 2018D L E T A VI.V.IV.III.II.I. Dejavni tudi pri varnosti in zdravju Z Dunking Devils proti nepravilnemu prečkanju proge Posebno pozornost smo varnemu prečkanju proge namenili tudi med letošnjim tednom mobilnosti. V sodelovanju s svetovno zna- nimi Dunking Devilsi smo posneli video, s katerim smo poudarili velik pomen varnosti v prometu. Reševalna vaja Železniška nesreča Verd 2018 Teden promocije zdravja in evropski teden športa S tednom promocije zdravja na delovnem mestu smo SŽ septem- bra sodelovale pri evropskem tednu športa. Uvod v teden športa so bile športne igre zaposlenih 2018, ki se jih je udeležila ekipa igral- cev malega nogometa s Slovenskih železnic. Z odličnim drugim mestom smo si priigrali povabilo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez na Evropskih igrah zaposlenih 2019, ki bodo julija v Salzburgu. Na Verdu so oktobra svojo usposobljenost za reševanje pri množični železniški nesreči preverjali poklicni in prostovolj- ni gasilci, Policija, enote nujne medicinske pomoči, pripadniki Civilne zaščite, Rdečega križa, skavti, planinci ter zaposleni na Slovenskih železnicah. Skupaj več kot 350 oseb iz različnih or- ganizacij je med vajo preverjalo svoje znanje ter usklajenost pri odpravljanju posledic nesreče na železnici. 24 Pregled leta 2018 P R E G L E XII.XI.X.IX.VIII.VII. 1000 železničarjev nad 1000 metrov Tudi lani smo pripravili več or- ganiziranih pohodov do planin- skih postojank. Spodbujali smo druženje, zdrav način življenja ter vožnjo z vlakom. Več sto železničark in železničarjev se je tako 26. maja odpravilo na Mariborsko kočo, Mrzlico, Slav- nik in Vogar. Številko tisoč, ki je Železničarji tekli na 5. Istrskem maratonu Tekači v ekipi železničarjev, ki je organizirana pod okriljem Želez- ničarskega športnega društva Slovenije, smo se osmega aprila v velikem številu udeležili Istrskega maratona. Tekli smo na dveh pri- zoriščih, v Izoli in v Ankaranu. V Izoli je bil start 8,5-kilometrskega teka in polmaratona, v Ankaranu pa start maratona. zapisana v imenu zdaj že tradicionalne akcije, so krepko presegli. Z akcijo 1000 železničarjev nad 1000 metrov smo sklenili teden zdravja, med katerim smo za zaposlene po vsej Sloveniji pripravili delavnice za promocijo zdravega življenja ter strokovna predavanja in izobraževanja. 25 Pregled leta 2018D L E T A VI.V.IV.III.II.I. Osvajali smo visoke cilje Podpisali smo pogodbo za nakup novih potniških vlakov Aprila smo s podjetjem Stadler podpisali pogodbo za nakup novih vlakov. Skupna vrednost naročenih 26 Stadlerjevih potniških gar- nitur FLIRT in KISS je 169 milijonov evrov brez DDV. Prvi vlaki naj bi pri nas začeli voziti konec leta 2019. Z vlakom letos spet do Trsta in Vidma Devetega septembra ob 5.57 zjutraj so med Ljubljano, Trstom in Vid- mom spet začeli voziti potniški vlaki. Vlaki vo- zijo vsak dan, dvakrat na dan, in ustavljajo tudi na tržaškem letališču. 26 Pregled leta 2018 P R E G L E XII.XI.X.IX.VIII.VII. SŽ-Tovorni promet prevzel stoti Inno vagon Podjetje SŽ-Tovorni promet je septembra prevzelo že stoti vagon z inovativnim sistemom RockTainer. Razveseljevali smo in združevali Srečanja ljubiteljev železnice Železniški muzej že nekaj let za- pored vsak mesec, od aprila do oktobra, organizira srečanja lju- biteljev železnic. Konec oktobra so pripravili zadnjega v preteklem letu. Prireditev v muzeju se udele- žuje čedalje več obiskovalcev. Za- posleni v muzeju organizirajo raz- lične delavnice, animacijo in igre za otroke, ter strokovno vodene oglede čudovite muzejske zbirke. Lani smo v Muzeju dokončali pro- go vrtne železnice tako, da se ta vije na ploščadi na več kot petsto metrih. 27 Pregled leta 2018D L E T A VI.V.IV.III.II.I. Bili smo dobrodelni Postali smo pomemben člen Verige dobrih ljudi Z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje smo konec leta začeli sodelovati še pri enem dolgoročnem projektu, tokrat pri Verigi dobrih ljudi. Projekt je bil zasnovan z željo, da bi več or- ganizacij skupaj pomaga- lo slovenskim družinam v denarni stiski. Slovenske železnice smo sodelovale z neposredno finančno pomočjo, hkrati pa smo okrog 240 družin peljali na pravljično potovanje z muzejskim vlakom na ogled Postojnske jame. Godba Slovenskih železnic na Festivalu Ljubljana Godbenice in godbeniki Godbe Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta so nadvse uspešno sklenili leto. Bili so zelo dejavni, nasto- pili na številni prireditvah doma in v tujini ter navduševali s samo- stojnimi koncerti. Med drugim so se na večer zadnjega majskega dne, na Kongresnem trgu v Ljubljani pod okriljem Festivala Ljub- Železničarji lovci na drugem srečanju Člani LD Loka pri Zidanem Mostu so v začetku oktobra že drugo leto zapored pripravili skupinski lov in srečanje železničarjev, ki so tudi lovci. Udeležilo se ga je več kot štirideset lovcev iz vse Slove- nije. ljana, predstavili s skupnim koncertom s Policijskim orkestrom. Izzivov polno godbeniško leto pa so sklenili z nizom božično-no- voletnih koncertov. 28 Pregled leta 2018 P R E G L E XII.XI.X.IX.VIII.VII. Tudi lani smo bili božički za en dan Že tretje leto zapored sodelovali pri akciji Božiček za en dan. Pod- jetje SŽ-Tovorni promet, natančneje SŽ-Ekspress, je pomagalo pri prevozu daril po vsej Sloveniji. Prostovoljci namreč vse leto zbirajo darila za socialno ogrožene otroke v Sloveniji, jih decembra paki- rajo in nato dostavijo po vsej Sloveniji. Letos je pri akciji sodeloval tudi predsednik republike Borut Pahor. Božična glasbena pravljica v Slovenski filharmoniji Konec decembra smo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Slovensko filharmonijo za otroke do desetega leta pripravili prav posebno glasbeno pravljico. Z izvrstnimi zgodbami, prepletenimi z glasbo, so glasbeniki orkestra Slovenske filharmonije predstav- ljali različne inštrumente ter igrali najbolj znane klasične melodije. Otroke pa je obiskal in obdaril tudi božiček. Božiček je po Sloveniji znova potoval z vlakom Decembra je tudi letos po vsej Sloveniji vozil božičkov vlak. Prvo vožnjo je imel prvega, zadnjo pa štiriindvajsetega de- cembra. Slovenske železnice že več let zapored pripravljamo vožnje muzejskega božičkove- ga vlaka, ki so postale izjemno priljubljene. Tako je bila letos večina tistih, ki smo jih pripra- vili za zunanjo javnost, razpro- dana v rekordno kratkem času, v nekaj urah po začetku prodaje vozovnic. Poleg omenjenih pa smo že tradicionalno pripravili tudi vožnje z božičkovim vlakom za vse otroke železničarjev do sedmega leta starosti. Več kakor tisoč petsto otrok železničarjev se je na vlaku srečalo z božičkom, ki jim je zaželel lepo praznovanje in jih obdaril. Skupaj se je letos z božičkovimi vlaki prepeljalo okrog dvanajst tisoč otrok ter njihovih staršev in spremljevalcev. Na Slovenskih železnicah pa je postalo tradicionalno tudi to, da nekaj voženj božičkovega vlaka namenimo v dobrodelne na- mene. Letos smo med drugim sodelovali pri projektu Veriga dobrih ljudi, in z Zvezo prijate- ljev mladine Moste-Polje, od- dajo Svet in POP TV otrokom omogočili nepozaben izlet z muzejskim vlakom v Postojnsko jamo. 29 Pregled leta 2018D L E T A Doumeti parni stroj Biti gospodar ogromnega je- klenega stroja je bil nekoč men- da vsakemu fantiču življenjski cilj: »Ko bom velik, bom stro- jevodja …« Vendar je do tega cilja vodila dolga pot – najprej je bilo treba postati izučen ključavničar, da bi se kandidat sploh lahko vpisal v strojevod- sko šolo. In ta je bila vse prej kot lahka. Parna lokomotiva je čudovito konstruiran, kompli- ciran in prefinjen mehanizem, ki ga je treba razumeti do po- tankosti. Kako naj torej učenec doume skrivnosti parnega stro- ja in pogonskega drogovja, ko pa ne vidi v notranjost in loko- motive ne more spremljati med vožnjo? Potrebno je nazorno učilo, kjer je počasi, po fazah mo- goče spremljati in razumeti delovanje parnega stroja. V železniškem muzeju Slovenskih železnic hranimo dva takšna primerka, enostavni, ploskov- ni, čeprav gibljiv model in ču- dovito izdelani, tridimenzio- nalni model z dvema parnima strojema v izvedbi compound, kjer para najprej vstopi v viso- kotlačni cilinder na desnem boku lokomotive, tu opravi pol dela in se nato po zvezni cevi pretoči v nizkotlačni cilin- der na levem boku, kjer opravi preostalo polovico. S to precej komplicirano konstrukcijo so v določenem obdobju pri neka- terih lokomotivah dosegli po- membne prihranke pri vodi in gorivu. Ker bi seveda na obeh straneh lokomotive želeli imeti enake sile, mora biti nizkotlačni cilinder večji od visokotlačne- ga, saj se sila na bat izračuna preprosto kot zmnožek par- nega tlaka in površine bata. Torej mora imeti nizkotlačni bat dvakrat večjo površino kot visokotlačni. Kar pa je pri tem modelu – učilu največ vredno, je to, da so ga v letih 1949-52 izdelali učenci strojevodske šole v No- vem mestu sami, seveda pod vodstvom mentorjev. Ni dvoma, da so ob tem doživeli najtesnej- ši stik s principi parnega stro- ja in jih resnično ponotranjili, usvojili. Ko si človek od blizu ogledu- je ta izjemno precizno izdelani model, ne more zadržati vzdi- ha občudovanja, češ, kaj vse so mladi nekoč morali znati. Mor- da nam o tem najbolje priča delo Toneta Seliškarja Tržaška cesta. Pisatelja Seliškarja pozna- mo predvsem kot mladinskega avtorja – vsem nam so napol- njevala mladost njegova dela kot Rudi, Bratovščina Sinjega galeba, Posadka brez ladje, Ve- lika gala predstava, manj pa je znano, da je pisal tudi poezijo in romane. Malokdo pa ve, da je bil Seliškarjev oče strojevod- ja, ki ga je Tone gledal z veli- kim občudovanjem in njegova učna leta popisal v Tržaški cesti, seveda romansirano in s spre- menjenimi imeni. Delo je neke vrste bildungsroman. Glavni junak Karlišnikov Tine, doma Komplicirano, a očarljivo drogovje parne lokomotive Gibljiv ploskovni, »2D« model parnega stroja na lokomotivi Compound (zvezni) parni stroj na lokomotivi. Človek bi na prvi pogled menil, da so ga sestavili narobe, saj je en cilinder večji kot drugi … Mojstrsko izdelani model zveznega parnega stroja in 30 Zanimivosti Mladen Bogić Moj oče Orjaška lokomotiva drvi kakor pobesnela po železniškem tiru in se zaganja v klanec in bobni mimo pečin in rjove kakor zver na strmih bregovih rek. Moj oče stoji na nji in drži za vzvod in strmi v praznino, ki jo žre železo pod seboj, in je strašno lep v tej svoji pozi, obžarjen od luči, ki mu plamti v obraz iz odprte peči in ognjeni šlem isker mu vihra nad glavo ter sta lokomotiva in on kakor jezdec, ki vihra v žarečem oblaku. Ko sem bil otrok, sem stal ob progi in sem mu mahal v pozdrav, ko je švignil mimo mene. In mi je vrgel ognjen poljub in je prevozil milijon kilometrov in je mislil name. Zdaj sem jaz mož in moj oče starec. Osemdeset let. Pa je še vedno kovač in kuje železo! In ko sediva na vrtu on ves sajast in jeklen in malce upognjen, mi pripoveduje in je mehak kakor solza in ognjen še vedno kakor peč. To ni prav, moj sin! Jaz vem in sem vroč kakor upor njegovih besed in mi je vse jasno: Milijon kilometrov je šlo v njegovo mladost, milijon lopat premoga je žgalo njegovo kri in osem otrok je poljuboval. To ni prav, moj sin! Gledava se v oči kakor takrat, ko je drvel mimo mene, obžarjen kakor nebeški jezdec in neznansko grenka raza gre v naju, ko oba veva: Stal bom ob progi in ga ne bo več nazaj. z revne barjanske domačije ob Tržaški cesti v Kozarjah (kot tudi Seliškarjev oče), je popolnoma prevzet od puhajočih parnih lokomotiv na bližnjem nasipu. Bistri fant gre leta 1870 v Lju- bljano v uk za ključavničarja z edinim ciljem, da bo pozneje lahko postal strojevodja. Takega Seliškarja avtor tehle vrstic ni poznal – delo preže- ma zelo bogat, že kar poetičen jezik, zapleti in duševna rast vajenca so psihološko odlično izpeljani! Zgodba se konča, ko junak opravi pomočniški izpit, in sicer s samostojno izdelanim delujočim modelom lokomobi- le, kar pripravi izpitno komisijo, sestavljeno iz malce konserva- tivnih mojstrov, do nejevernega strmenja. Tine je z aklamacijo sprejet med ključavničarske po- močnike – danes bi rekli summa cum laude – in vrata do sanj- skega poklica so mu na široko odprta. Tone Seliškar je svojemu lju- bljenemu in nadvse spoštova- nemu očetu-strojevodju posta- vil spomenik s pesmijo, ki naj jo ob tej priliki prikličemo v zavest bralcev: n tablica izdelovalcev 31 Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 Zanimivosti Takšne lokomotive so vozile mimo Seliškarjeve domačije in prevzele mladega fanta Vinska raven s severa Kolesarji in pohodniki se z vlakom odpravimo na cestni prelaz Weinebene (1668 m) na Golici (Koralpe), na dežel- no mejo med avstrijsko Koro- ško in Štajersko. Golica (Koralpe) Pogorje spada k Labotniškim Alpam in predstavlja naravno mejo med avstrijskima dežela- ma Koroško in Štajersko. Golico na zahodu omejuje dolina reke Labotnice (Lavant), na seve- ru sedlo Paka (Packsattel), na vzhodu zahodnoštajersko gri- čevje, na jugu pa čez sedlo So- bote (Soboth) in državno mejo sega do Dravske doline v Slove- niji. Slovensko koroško severno- pohorsko-remšniško narečje se govori do vasi Sobote. Najvišji vrh pogorja je Golica (Großer Speikkogel, 2140 m), na ka- terem stojita že od daleč vidni poslopji vojaškega radarja, v bli- žini pa sta še televizijski oddaj- nik in planiska koča. Kot pove že ime, je celotno sleme golo, zato ponuja gornikom zelo lepe razglede. Čez prelaz Vinska ra- ven (Weinebene, 1668 m) vodi cestna povezava med mestoma Volčji breg ali Volšperk (Wolfs- berg, 462 m) na Koroškem in Lonč (Deutchlandsberg, 365 m) na Štajerskem. Ime Vinska raven izvira še iz obdobja tla- čanstva, ko so na deželni meji pretovarjali sode z vinom, ki so jih prevažali s Štajerske na Koro- ško, saj takrat tlačani niso smeli zapustiti svoje dežele. Zdaj je prelaz priljubljeno izhodišče za gorniške pohode in za gorsko- -kolesarske ture po Golici, na njem pa je tudi manjše smu- čarsko središče. Severno nad Vinsko ravnijo se na deželni meji dviga vrh oziroma plani- na Handalm (Ročnica?, 1853 m). Na njej in na sosednjih vr- hovih od oktobra 2017 stoji trinajst turbin vetrnega parka, ki z električno energijo oskr- bujejo 21000 gospodinjstev na Štajerskem. Akumulacijsko jezero Sobote (Stausee Soboth, 1080 m) leži na jugu pobočja Golice ob asfaltirani cesti med Ivnikom (Eibiswald) in Labo- tom (Lavamünd). Nastalo je leta 1990 z zajezitvijo potoka Bistrica (Feistritz) z namenom napajanja hidroelektrarne Goli- ca. Jezero obdajajo smrekovimi gozdovi in je poleti primerno za kopanje. Boji za severno mejo V skladu s podpisano mirov- no pogodbo med slovenskim generalom Rudolfom Maistrom in avstrijskim polkovnikom Ru- dolfom Passyjem, so Maistrovi borci 27. novembra 1918 na Štajerskem zasedli črto Radgo- na (Bad Radkersburg)–Cmurek (Mureck)–Špilje (Spielfeld)- -Lučane (Leutschach)–Radlje– Muta. Vas Sobote so ponovno zavzeli 12. marca 1919. Med ofenzivo na Koroško maja in junija 1919 je Labotski odred pod Maistrovim poveljstvom zasedel južna pobočja Golice do Male planine (Kleinalpl). Meja z Avstrijo je bila določe- na s Saintgermainsko mirovno pogodbo 10. septembra 1919. V zadnjih letih druge svetovne vojne so severno od meje na Štajerskem in na Golici, vse do prelaza Vinska raven, delovale enote slovenskega partizanske- ga Lackovega odreda. Februarja 1945 so se zadrževali v letovi- škem naselju Glažuta (Glashüt- Z vlakom na Vinsko raven Železniška postaja Lonč; Avtor: Josef Moser Vlak za Volčji breg pri Velikovcu 32 Reportaža Rado Smerdel ten, 1274 m), kjer so se družili s tamkajšnjimi prebivalci in celo plesali z domačimi dekleti. Po kapitulaciji nemškega rajha so partizani 10. maja 1945 zase- dli Ivnik (Eibiswald) in Travnik (Wies). Ker so na tamkajšnji železniški postaji našli vlak, so mobilizirali železničarje in se po nekdanji Solbski železnici kar z vlakom odpeljali v Lipnico (Le- ibnitz). Spotoma so se ustavljali na vseh postajah in postavljali partizanske komande mest. V sedmem členu Avstrijske držav- ne pogodbe, ki so jo podpisale zavezniške zasedbene sile v Av- striji na Dunaju 5. maja 1955, so zagotovljene pravice sloven- ske manjšine na avstrijskem Ko- roškem in Štajerskem. Z vlakom iz Slovenije Do železniške postaje Pliberk (Bleiburg) se pripeljemo po Dra- vski železnici iz smeri Maribora (z vlakom SŽ) ali Beljaka, nato pa nadaljujemo potovanje po Labotski železnici do Volčjega brega (40 minut vožnje). Od tam se kolesarji povzpnemo na Vinsko raven po asfaltira- ni cesti skozi naselja Braniče (Frantschach), Sv. Jedert (Sankt Gertraud) in Spodnje/Zgornje Gozdje (Unter/Obergösel). Raz- dalja znaša 24 km oziroma tri ure vožnje (1273 m vzpona in 69 m spusta). Pohodniki se z avtobusom zapeljemo do Sv. Jedrti (4,5 km) nato pa gremo po goliški Kristalni poti (Koralm Kristall Trail): 15 km, štiri ure in pol. Z Vinske ravni je dobre pol ure lahkega vzpona na planino Handalm. Že pri kapeli Sv. Pa- vla se nam proji jugu v daljavi odpre pogled na vrh Golice, do koder je po lahki razgledni poti tri ure hoje. Od tam se lahko izkušeni pohodniki vrnemo v Slovenijo kar po slemenu Goli- ce čez Malo planino (Kleinalpl, 1759 m), mimo jezera Sobote in čez mejni Košenjak (1522 m) do Dravograda. Kolesarji se spu- stimo po asfaltirani cesti mimo Glažute, kjer spotoma obišče- mo Geopark Glashütten, do železniške postaje Lonč (24 km, uro in pol) ali Travnik-Ivnik (Wi- es-Eibiswald, 32 km, dve uri). Od tam je po Travniški železnici dobro uro vožnje do štajerske prestolnice Gradec (Graz), od koder se z vlakom vrnemo v Slovenijo. Razdalja od Travnika do jezera Sobote znaša 26 km (tri ure vožnje s kolesom), do Dravograda pa nam preostane še 25 kilometrov. Želim vam prijetno turo! Z namenom ohranjanja slovenske kulturne dediščine in kot pripomoček za izletnike na- vajamo slovenska imena potniških postaj od Pliberka do Volčjega brega: 1. Pliberk mesto (Bleiburg Stadt), 2. Dob v Podjuni (Aich im Ja- untal), 3. Led-Ruda (Eis-Ruden), 4. Gradnica (Granitztal), 5. Št. Pavel v Labotski dolini – to- plice (St.Paul im Lavanttal Bad), 6. Št. Pavel (St. Paul), 7. Št. Andraž (St.Andrä), 8. Št. Štefan (St.Stefan), 9. Volčji breg – Radinje (Wolfsberg in Ktn Reding)in 10. Volčji breg ali Volšperk (Wolfsberg). Železniška postaja Travnik-Ivnik Srečanje vlakov na postaji Led-Ruda Glažuta Volčji breg (Volšperk); Avtor: Johann Jaritz Jezero Sobote 33 Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 Reportaža 70 let PD Železničar Ljubljana Sedemdeset let Planinskega društva železničar! Marsikomu se sedemdeset let zdi kratka doba, marsikateremu članu našega društva pa vse njegovo življenje. Šele ob okroglih oble- tnicah se zavemo, kako čas hi- tro beži in kako naše vsakdanje težave hitro postanejo zgodo- vina. Ostali pa so spomini, tisti bolj intimni in osebni, pa tudi tisti, ki nas vežejo na prijatelj- stva, ki so se stkala na različnih življenjskih poteh, med drugim tudi planinskih, ki so marsikoga pripeljale tudi v naše Planinsko društvo. Prvi člani, ki so postav- ljali temelje društva, so se na začetku z obilo zavzetosti spo- padli z marsikatero težavo, ki je že zdavnaj postala zanimiva do- godivščina iz preteklosti, vtka- na v to okroglo sedemdeset- letnico. Šestinpetdeset let po usta- novitvi Slovenskega planinske- ga društva, današnje PZS, so se »naši« železničarji odločili usta- noviti Planinsko društvo želez- ničar Ljubljana. Trideset dni po seji pripravljalnega odbora so 25. novembra 1949 ustanovili PDŽ. Da smo železničarji potre- bovali planinsko društvo, kaže tudi podatek, da se je usta- novnega občnega zbora ude- ležilo izjemno veliko članov. Kmalu po ustanovitvi je dru- štvo štelo namreč okrog tisoč članov, z leti pa je ta številka narasla celo na tisoč osemsto članov. Prvi izvoljeni predsednik je bil tedanji direktor Železnic Danijel Lepin. Ker so v tistem času premalo poznali poti in ustrezno planinsko opremo, so člani društva organizirali števil- na predavanja o gorah, opremi in varnosti v gorah. Danes je v našem društvu okrog 450 članov. Člani so že- lezničarji ter tudi zaposleni v drugih podjetjih, pa tudi veliko upokojencev in mladih. 34 Prosti čas Odkar obstaja Planinsko društvo Železničar, je med na- šimi člani tlela želja, da bi pri- pravili lastni pohod, pohod, ki bi bil posvečen železničarjem. Da bodo to željo tudi uresničili, so se odločili leta 1980, ob 60. obletnici splošne stavke železni- čarjev, ki je bila v Ljubljani 15. aprila 1920. S tem pohodom se želimo pokloniti boju železničarjev za delavske pravice in vsem žr- tvam na Zaloški cesti. Tudi ime pohoda ni naključno. Štampe- tov most, železniški viadukt, ki je bil zgrajen leta 1857 kot del avstrijske južne železnice, je bil med drugo svetovno vojno več- krat močno poškodovan. Prvič leta 1941, nato pa so ga par- tizanske enote oktobra 1943, junija 1944 in septembra 1944 v sabotažnih akcijah večkrat poškodovale in tako skuša- le prizadejati italijanskemu in nemškemu okupatorju čim ve- čjo škodo. Most so popravljali leta 1945 in 1946 in omogočili, da so čezenj spet vozili vlaki. Prvi pohod aprila 1980 Prvi pohod na Štampetov most je bil 12. aprila 1980, kar pomeni, da se bomo letos na pot podali že štiridesetič. Pohod je sprva potekal po dveh trasah okrog Ljubljane, po prvi, dolgi petintrideset kilometrov, in dru- gi, dolgi šestdeset kilometrov. Zanimanje zanj je bilo veliko, saj se je že prvega udeležilo okrog šeststo pohodnikov. Štampetov most je bil vključen v drugi po- hod, od postaje Borovnica, čez Pokojišče in Trebevnik, mimo kurirske postojanke TV-17, do Mosta in nato do Verda. Na predlog članov so potek poho- da še enkrat spremenili, tako da današnja trasa že 39 let poteka v obratni smeri, od Verda do Borovnice. Z muzejcem do Verda Z muzejskim vlakom se iz Ljubljane pripeljemo do želez- niške postaje Verd, od koder se po gozdni poti odpravimo do spomenika pri Štampetovem mostu. Tam zadnja leta poho- dnike pričakamo na prvi točki in jih razveselimo s sadjem in pija- čo. Po uri in pol hoje prispejo pohodniki do druge kontrolne točke, TV-17, kjer jih na nekda- nji kurirski postojanki pričakajo člani Zveze borcev za vrednote NOB-ja. S slednjimi smo zadnja leta stkali pravo prijateljstvo. Nato pohodniki po gozdni poti prispejo do Pokojišča, kjer se za dobro popotnico okrep- čajo z odličnim čajem, domačo kapljico, piškoti in sadjem, ki jih zanje pripravijo člani Turistične- ga društva Blagajana Vrhnika in člani našega društva. Sledi še peta kontrolna toč- ka nad zaselkom Lašče in spust do Borovnice, kjer se pohodniki vpišejo v knjigo. Pred odhodom vlaka proti domu si privoščijo čaj, ki ga zanje pripravijo člani Turističnega društva Borovnica, in različne dobrote naših članic. Ob visoki obletnici, ki jo pra- znujemo, se želimo še posebej zahvaliti članom, ki od vsega začetka prizadevno sodelujejo pri organizaciji in izvedbi po- hoda. To so Janez Resnik, Karl Brečko, Ciril Obid, Zlatko Segu- lin, Miro Cvirn, Branko Tepina, Marko Zagorc in Stane Štupica. Hvala tudi vsem drugim čla- nom društva, ki kakor koli pri- spevate k uspehu našega poho- da. Da je ta zares uspešen, priča veliko zadovoljstvo številnih po- hodnikov. Brane Marković Že štiridesetič od Zaloške do Štampetovega mosta Predsedniki PD Železničar Ljubljana 1949–1953: Danijel Lepin 1953–1959: Emil Strniša 1959–1966: Anton Žvan 1966–1969: Kanciljan Kušar 1969–1974: Pavel Cigler 1974–1979: Matija Potočnik 1979–1981: Anton Dornik 1981–1994: Franc Hočevar 1994–2008: Jože Janežič 2008–2009: Borut Kos 2009–2013: Marija Sever 2013: Drago Savić V Planinskem društvu Želez- ničar deluje več odsekov: vo- dniški odsek, alpinistični odsek, markacijski odsek, turno kole- sarski odsek, mladinski odsek, gospodarska komisija, odsek za varstvo gorske narave. Pomembno vlogo ima odsek markacistov, ki skrbi za marki- ranje in vzdrževanje nekaterih planinskih poti na Bohinjskem. Dejavni sta tudi komisija za var- stvo gorske narave in izletniška sekcija, ki s svojimi kakovostni- mi izleti doma in v tujini priva- bljata čedalje več planincev. Še posebej pa smo ponosni na alpinistični odsek, ki se lahko pohvali, da ima v svojih vrstah priznane slovenske alpiniste. Povzpeli smo se marsikaterega osemtisočaka, bili na več zah- tevnih alpinističnih odpravah in vodili alpinistične tečaje. Brane Marković Vljudno vabljeni na 40. pohod na Štampetov most, ki bo v soboto, 13. aprila. Iz Ljubljane se bomo ob 8.30 do Verda odpeljali z vlakom. Pohod s postanki traja okrog pet ur. Lep pozdrav! 35 Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 Prosti čas Folkloristi ŽKUD Tine Rožanc izjemno uspešno sklenili leto 2018 Ob dnevu človekovih pravic, 7. decembra, so veterani ŽKUD Tine Rožanc nastopili na pri- reditvi pod okriljem varuhinje človekovih pravic Republike Slo- venije Vlaste Nussdorfer. Z ele- ganco ter odlično usklajenostjo plesnih parov in godcev so nav- dušili občinstvo v kongresnem centru Brdo pri Kranju. Večera se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Osmega decembra so vete- rani na povabilo domače fol- klorne skupine gostovali še na koncertu Ples in glasba izpod kamniških planin. Na priredi- tvi so sodelovale tudi druge folklorne skupine, ki so se na tekmovanju JSKD uvrstile med najboljše. Gledalci so uživa- li v raznolikih plesih z različ- nih pokrajin. Veterani ZKUD Tine Rožanc so se predstavili z dvema spletoma primorskih plesov in kot običajno navdu- šili občinstvo. Z odličnimi na- stopi ter izjemno nagrado so nadvse uspešno sklenili leto 2018. Staroste med veterani, z leve proti desni: Janez Knific, Meta Pust, Jože Levka, Urša Gazdič, Slavko Gnidovec. Foto: Andrej Kunej Zlata plaketa na državni reviji 2018 Veteranska skupina ŽKUD Tine Rožanc je lani na državni reviji, na katero so povabljeni najboljši sestavi z vse Slovenije, prejela zlato plaketo. Na prireditvi, ki jo organizira Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti – JSKD, so zlato plaketo prejeli za splet primorskih plesov Lepa Vida. Bili so edina veteranska skupina, ki je prejela tako visoko odličje. ŽKUD Tine Rožanc Aprila folklorna skupina praznuje 70-letnico Otroci, mladi in veterani, skratka vsa folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, se pripravlja na slovesnost ob 70-letnici folklorne dejavnosti ŽKUD FS Tine Rožanc, ki bo 27. aprila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Letos jeseni pa bodo 25-letnico ustvarjanja praznovali tudi folkloristi veterani. 36 Prosti čas ODHOD 25. 5. 2019 Kupon velja za 5 oseb. VRNITEV 25. 5. 2019 Kupon velja za 5 oseb. 25. 5. 2019 PRIJAVNICA odhod prihod odhod prihod Mariborska koča Ljubljana 5:48 Maribor 8:41 Maribor 17:48 Ljubljana 19:50 Zidani Most 7:03 Maribor 8:41 Maribor 17:14 Zidani Most 18:52 Murska S. 6:52 Maribor 8:41 Maribor 15:27 Murska S. 17:20 Dobova 6:04 Maribor 8:41 Maribor 17:14 Dobova 19:51 Kum Ljubljana 6:50 Trbovlje 7:42 Trbovlje 17:22 Ljubljana 18:10 Maribor 7:28 Trbovlje 9:32 Trbovlje 17:59 Maribor 19:57 Dobova 7:06 Trbovlje 8:21 Trbovlje 16:43 Dobova 17:56 Slavnik Ljubljana 8:15 Podgorje 10:31 Podgorje 17:27 Ljubljana 19:39 Vogar Ljubljana 6:52 Bohinjska B. 9:02 Bohinjska B. 17:27 Ljubljana 19:20 Nova Gorica 7:35 Bohinjska B. 8:51 Bohinjska B. 17:26 Nova Gorica 18:38 Vozni red 25. 5. 2019