Pismo uredništvu Dragi tovariš Zlobec! Motite se, ni- terih, tako se zdi, ne moreva razviti mam nobenega novega načrta za usta- nobene posebno odrešujoče teorije, novitev nekakšne »revolucionarne mo- Namreč — vzporejanje mojega sode-rale«. Sploh se zdi, da bi oba zašla v lovanja v komisiji za pregled filmov in težave, če bi hotela razložiti temeljno, nekega esejističnega zapisa (v Delu, vseodrejajočo »moralo« svojega po- 20. februarja) — je spet nekakšna pri-četja. Tam, kjer se začne ta velikanska diga za moralo. Moje sodelovanje v reč, se pisanje pravzaprav neha, saj je omenjeni komisiji ni eden mojih naj-pisanje, ki je razlaganje morale, prej- srečnejših trenutkov in prav verjetno koslej obsojeno na položaj evangelične tudi ni bilo bogvekako družbeno ko-parafraze. Prav tako bi vas rad opo- ristno. Tam sem podal nekakšno ana-zoril, da vas tako imenovano »kompa- lizo filma Maškarada, nato pa sem rativno« gledanje na stvari (saj nekako se zanimal, če ima tako imenovana potrdite, da sem primerjal Segala in zitivna zakonodaja kaj zoper posa-Hladnika) pripelje pravzaprav spet k mezne prizore v filmu. Pojasnili so mi, nekim moraličnim vprašanjem, o ka- da je temu tako. Menil sem: če sem 551 552 Dimitrij Rupel že postal (ne vem, kateri zlomek me Ijive mladine. Končno menim, da bi je gnal v to) policaj, da moram to bilo treba »blokirati« vsesplošno ma-svojo vlogo pač odigrati, in tu me niso skiranje na način, ki je bistveno dru-mogli mučiti nikakršni moralni po- gačen od postopka cenzure (najbrž z misleki. Analiza, ki sem jo takrat po- osmislitvtjo razmer v slovenski kul-dal, seveda ni imela nič opraviti z turi, ki filmskim delavcem naravnost delom komisije, zato sem jo (nekoliko vsiljuje logiko malomeščanskega tro-bolj premišljeno) prihranil za esej v šenja in kvazi-seksualne revolucije, ki Delu, ki je želel pravzaprav prikazati je pač ena od pohrustljivih revolucij neki literarni trenutek v svetu — bolj — iznajdb buržoaznega sveta) — to kot meriti, vrednotiti posamezna dela. pismo sem poslal na naslov RSPK — In še enkrat — moje članstvo v tisti o tem se lahko po potrebi tudi prepri-komisiji me je zavezovalo samo v ne- čate — dne 11. marca 1971. kem konkretnem položaju, v katerem Dragi zlobec! Prav zlobno in nega-se, priznam, kljub domišljiji, ki mi jo tivno-selektivno ste prebrali moj čla-pripisujete (saj menite, da ponujam nek! Izpustili ste vse tisto, kjer govorim prapor nove seksualno-revolucionarne o tem, da seksualna revolucija ni no-morale), nisem prav dobro znašel, saj bena revolucija, in s tem dosegli veli-mi ni na misel prišla niti ena sama časten podtikljaj, ki me pelje na ne-opravičilna konstrukcija, češ res, pri- kakšno seksualno prižnico, čeprav na zori niso »v skladu«, ampak so vkom- kaj takega tudi v trenutkih, ko moje ponirani v umetniško celoto ... — ni domišljije ne ovirajo nobene cenzure, me pa moglo zavesti še naprej, da bi niti malo nisem mislil. Nagajivček pomora! razmišljati v kalupih cenzurne redni! arbitraže. Tej sem se (dasi resnično Kot rečeno, sem zoper podrejanje prepozno) tudi docela odrekel v pismu človeka kakšni vsesplošni, supermorali, Dušanu Tomšetu, svetniku RSPK, ki kar zaobsega tudi nestrinjanje s pri- je koordiniral delo komisije, in sicer z merjavami posameznikovih dejanj v nepreklicno ostavko na članstvo v raznorodnih okoliščinah in dobah, komisiji. Pismo, v katerem ponavljam predvsem pa z zvajanjem vseh posa- svoj analitični pristop in obenem meznih dejanj na en sam nivo, na pre- ugotavljam, da ta ni združljiv s črno- kratko posteljo Morale, Etike, Zvestobe belim opredeljevanjem za Maškarado Idealom itn. Saj bi tudi pri svetnikih ali zoper njo, kakršno zahteva delo v zalotili zlobčevske poteze, komisiji, v katerem tudi predlagam, naj bi film zavrteli v večernih pred- S tovariškim pozdravom stavah, kamor bi zašlo malo pokvar- Vaš Dimitrij Rupel DOBILI SMO V OCENO Matevž Hace, Vaška kronika. Opremila Nadja Furlan-Lorbek. Državna založba Slovenije 1971. Pavle Zidar, Jaz sem ti. Opremil Miloš Volarič. Državna založba Slovenije 1971. Ivan Cankar, Zbrano delo XII. Državna založba Slovenije 1971. Ivan Meštrovič, Spomini. Prevedel Jože Stabej. Opremila Vanda Mušič. Državna založba Slovenije 1971. Luigi Pareti, Zgodovina človeštva — Stari svet. Prevedla Helena Menaše in Vital Klabus. Opremila Nadja Furlan-Lorbek. Državna založba Slovenije 1971. Ivan Prijatelj, Izbrano delo I. Opremil Aco Mavec. Mladinska knjiga 1970. Marko Potalin, Žiga Zois, A. T. Linhart, Valentin Vodnik, Izbrano delo. Opremil Aco Mavec. Mladinska knjiga 1970. Pavel Golia, Lili Novy, Izbrano delo. Opremil Aco Mavec. Mladinska knjiga 1970. Miroslav Slana, Dedova piščal. Opremil Miroslav Slana. Mladinska knjiga 1970. Jože Šinit, Kako bomo umirali. Opremil Borut Kovše. Mladinska knjiga 1970. Mirko Zupančič, Dolina neštetih radosti, Hiša na robu mesta. Opremil Aco Mavec. Mladinska knjiga 1971. Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem. Opremil Emilijan Cevc. Slovenska matica 1970. Vojeslav Mole, Iz knjige spominov. Opremil Zdravko Vatovec. Slovenska matica 1970. Koroški plebiscit. Uredili: Janko Pleterski, Lojze Ude, Tone Zorn. Opremil Hilarij Frančeškin. Slovenska matica 1971. Muslii mushi — Milan Dckleva, Kostja Gatnik. Izdaja IO SŠ Ljubljana 1971. Jože Snoj, Negativ Gojka Mrča. Opremil Matjaž Vipotnik. Obzorja Maribor 1971. Aleksander Peršolja, Čez noč. Opremil Janez Vidic. Obzorja Maribor 1971. Branko Hofman, Mož brez obraza. Opremil Janez Vidic. Obzorja Maribor 1971. Andrej Hieng, Osvajalec. Opremil Janez Vidic. Obzorja Maribor 1971. Andrej Medved, Sled. Opremil Marko Pogačnik. Obzorja Maribor 1971. Bojan Pisk, Polnoletje odpovedi. Opremil Uroš Vagaja. Obzorja Maribor 1971. Dane Zaje, Glava sejavka. Opremil Janez Bernik. Obzorja Maribor 1971. Valentin Cundrič, Gorgona. Opremil Uroš Vagaja. Obzorja Maribor 1971. Tine Hribar, Molk besede. Opremil Marko Pogačnik. Obzorja Maribor 1971. Janez Rotar, Iz prispevkov. Opremil Uroš Vagaja. Obzorja Maribor 1971. Janez Švajncer, Že nekoč, danes, jutri. Opremil Janez Vidic. Obzorja Maribor 1971. Nada Fridau, Severna okna. Opremil Janez Vidic. Obzorja Maribor 1971. V 3. številki je v prispevku »Najnovejša poljska poezija« prišlo do pomote. Avtor pesmi »Apolon in Marsij« je Zbigniew Herbert in ne Stanislaw Grochowiak, kot je bilo pomotoma objavljeno. 5-1971 Nevin Birsa, Pesmi Andrej Hieng, Orfeum Vinko Globokar, Improvizacija Nataša Kastelic, Pesmi Darko Komac, Pesmi Janko Kos, Slovenska kultura in moderna civilizacija Igor Malahovskv, Pesmi Mira Mihelič, Proza Janez Stanič, Fantastika — del moderne literature Melita Štele Možina, Grafični svet Vladimira Makuca Pavle Zidar, Proza NEKATERE NOVOSTI NAŠIH SODELAVCEV DANILO LOKAR FRANCI ZAGORIČNIK BOŽIČNA GOS FONDI ORIJA PALA