G

.Л.Ж*frßw
флЈ*’*'
ЈСо****
IPWriMfcwtoA« ■» -феШШкуИ
lista s С«1о leto K 120*—■, pol lete Ш Ш—, četrt lete K 30*—ч ктвп Jugoslevij» j C4&k> leto K 150*-=-. Inseretl ali oznanila se sa-М^змјо po dogovoru j pri večkratnem inseriranja ftteren popust. Upravnižfvo sprejema naročnino, i*M*«ate in reklamacije.---------Telefon št 220.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Pesamanta 8*«гчгШе-«| etane t icr«»r*
»Strain* izhaja v ponđeljek, sredo ia pateA UredniStvo in upravidltvo je v Maribora, KoroUfca cesta št 5. — Z uredništvom se more govorili vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoUteft.
Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam so poštnine proste.------------Telefon št Ђ*.
IS©, štiisvrtite.
[euribov, An« S, decembra 19S31.
Letnik XIII.
Fakultativen verski pouk.
Naš višji šolski sv?et je sklenil _fa-Kurativen verski poduk. Starši naj v bodoče odločajo, ali se naj njihovi o-itroci podučujejo v veronauku ali ne. Cerkev nima pri tem ničesar govoriti. Oglejmo si ta sklep od blizu, posebno na kakšni idejni podlagi da sloni.
Gg. pri višjem šolskem svetu so naprednjaki, kat. vera pa nazadnjaška, anahronistična usedlina iz temnega srednjega; veka. ITudi so gg. svobodomiselni, demokrati, stojijo na stališču ljudskih pravic. Lie ljudstvo in njegova volja sme odločevati povsod, torej mora odločevati tudi v ver skem vprašanju. Saj je še splošno znano ne samo v -ozkih mejah naše domovine, kjer smo tako srečni, da dihamo svobodomiselni zrak demo-kratskin veljakov, na lastna pljuča, temveč po celem kulturnem svetu, da uživajo jugoslovanska plemena SHS največ državljansko svobode. Saj so nam že sami Amerikanci nevoščljivi za našo svobodoljubno vlado.
Na podlagi teh svobodomiselnih državniških principov naše vlade smo prišli z najnovejšim epohalnim ukrepom našega višjega Šolskega sveta do verske svobode. Zdrobile so se tisočletne verige, v katere je uklepala katoliška Cerkev ubogi slovenski narod. Gg. v višjem Šolskem svetu so bili izbrano orodje absolutnega svetovnega duha, 'M je utrlo slov, narodu pot, do prostega kulturnega razmaha.
Res čudna minljiva ideologija napolnjuje te preiskušene „pedagoge“! Po- velikanskem gospodarskem in moralnem polomu svetovne vojske iščejo narodi in državniki novih moči za izčrpano in degenerirano človeštvo pri krščanski morali., so spremenili svojo taktiko. Spoznali so večno vlado in neizčrpljivo život/vornost krščanskih etičnih načel, ki šo edino sposobna po svoji neizprosni resnobi družbo regenerirati. Le slavni ljubljanski šolniki teh sprememb in novih potreb nič ne čutijo. Kar se drugim pametnim ljudem zdi nujno potrebno za vzgojo človeka, to je njim odveč.
V, imenu svobode, prisege na ustavo, reete v imenu sovraštva do kat. Cerkve -zahtevajo, da se veronauk izloči izmed obveznih predmetov in postane fakultativen, t. j. da se da na prosto izbiro starišem in drugim osebam«
1. Verska vzgoja, podlaga i	narodne blaginje.
Ali so gg. imeli takšen povod, važen vzrok do takšnega ukrepa? Ali res krščanska morala ni več sposobna in primerna Slovencem? Je-li vam treba iška i drugačnih in boljših moralnih načel, kakor jih. uči kat. Cerkev? 2000 let že uči, vodi in vzgaja narode, ima vsestranski preizkušeno in človeški duši najbolj primerno vzgo jestovno metodo. Vsi najboljši-duhovi tekom 2000 let so sodelovali pri zgradbi veličastne stavbe njene morale in spoznali, da so za ljudstva in narode najprimernejša, vi glavah ljubljanskih gg. pedagogov pa se je naenkrat porajalo drugačno mnenje o kat. morali in seveda tudi bolj „pametno“. Naj bo do prepričani gg., da ima kat. Cerkev starejšo prakso v takšnih} zadevah, četudi nočemo priti v sum, da dvomimo o njenih sposobnostth.
Se posebno smo Slovenci tako že po zgodovini združeni s krščanstvom in njegovo moralo^ da se nam zdi brezverski Slovenec nemogoč. Vsa naša narodna kultura v preteklosti in sedanjosti je tako prepletena ä katoličan st vom, da je brezverski' Slovenec tulec našemi* narodu, Ce torej višji šolski svet ruje ob svete tradicije naše preteklosti, in daje kat. moralna načela, ki spadajo bistveno k pojmu Slovenca na izbiro, ali se ne zaveda pri tem, da, s takšnimi odredbami bije y obraz celotnemu našemu dosedanjemu razvoju, da prelamlja si celo pašo narodno preteklostjo ? Ce bi na vseh
poljih narodne kulture potrebovali nove orijentacije, na versko-moralnem polju jo gotovo ne potrebujemo. Kat. vera je rešila našo narodno silo v najtežjih trenutkih zatiranjih, suženjstvu; bodite prepričani, da mu sedaj, ko jo svoboden* ne bode škodovalo#, temveč lie koristilo,
Ali nas sili napredek naše' moderne dobe, da spremenimo, Slovenci svoje kat. svetovno in življensko prepričanje? N a j boli) naprednih držav kakor ; ijPrancije, Nemčije, Anglije,, Belgije, j Amerike) ne ovira v razvoju kat. ve- j ra, „nazadnjaški katolicizem“. Cvet j angleškega naroda, njegova inteligen- ! ca kar sili v kat. Cerkev in/ trumoma j prestopa v katolicizem, le mi ubogi Slovenci, ki smo še komaj’ po tolikih i Jietih suženjstva prosto zadihali, pa [ hočemo ta najboljši kat, kulturni prin- j cip, ki je nujna naša živijenska potreba, lahkomiselno zavreči. Zamenjati ga hočemo z bleskavo in jetično mo- , ralno brozgo, kakor se poraja v gla- j vab Bogu in življenju odtujenih ‘ka- ; tedenskih filozofov,	j
2. V vzgojnih vprašanjih ne velja j samoodločba.
Versko prepričanje in vzgoja naj : bodeta po mnenju ljubljanskih šolni- , kov fakultativna, naj izbiro. Kat, vero j in moralo izbirati poljubno, ali jo ho- j češ ali nočeš, se pravi smatrati jo f kot sejmsko blago, ki se na sejmišču ponuja, da jo izbereš, ali pa ne. Skoda gg., da se že toliko Ilet bavite z vzgojo, pa še niste prišli do prepričanja, cla si življenskega prepričanja ne more izbrati vsak posameznik. So gotove višje resnice, ki morejo biti f svete in nedotakljive vsem ljudem. Ne j smejo biti podvržene menjajočemu va-* lovanju ljudskih mnenj, .instinktom mas in dnevnih razpoloženj. Gorje ljudstvu, ki je začelo enkrat s svojimi svetinjami, s svojo sveto moralno tradicijo mešetariti.
Posameznikom, tudi če so starši, se ne sme prepustiti izključno določitve versko-moralne vzgoje. Na intimnem polju ljudske morale in vere se mora upoštevati izročilo in spoznanje višjih duhov, Nicisete je rekel, da ob stoja narod samo za to, da producira dva ali tri velike duhove. Sicer je to mnenje enostransko, a za najbolj kočljivo stran človeškega življenja, za moralo ima svoj dober pomen, Le red-
ki so ljudje, M morejo presoditi, kar f tero življensko prepričanje je pravo. ,To niso katederski učenjaki, ne fiio-logi, ne juristi, ne univerzalisti, temveč od Boga navdahnjent talenti* ki ne gledajo' življenja samo s površja, temveč z globine. Za to je treba ne samo velikega talenta, temveč tudi popolnega, svetniškega življenja. Vsi pravi misleci, in resni pedagogi današnjih in preteklih časov so zaradi tega edini v tem, da v verskih in moralnih zadevah gre pravica samoodločbe le vzvišenim, svetniškim osebam. Verski in moralni deli našega življenja je torej v gotovem oziru izvzet iz demokracije in ima neke vrste arisiokratičen značaj.
Naš višji Šolski svet pa misli, da ima vsak človek pravo, delati si vero in moralo. Vse je pri nas pod policijskim nadzorstvom, za vsakim korakom sledi poštenim državljanom žandar, ne priznava se nam niti najprimitivnejše sposobnosti za samostojnost, le pri izbiranju vere in morale smemo biti sar mostojni, za izbiranje svetovnega in življenskega naziranja smo vsi dovolj zreli. — Zreli nismo za najprimitivnejše državljanske svobodščine, a popolnoma godni in zreli za vprašanja verskega in moralnega značaja,; Vprašanja, ki si jih niso upali rešiti najbolj prosvitljeni in globoki misleci, more po logiki višjega šolskega sveta reševati pri nas že vsak cestni pometač.
Današnje razorane razmere so od krile državnikom in resnim mislecem Širom kulturnega sveta zaklad občudovanja vredne tradicijske modrosti, ki je nakopičena v kat. morali. Celi svet pripoznavaj za ozdravljenje človeške družbe nujnost in potrebo resne in neupogljive kat. morale. Države, ki so bile v stalnem boju proti kat. kulturnim principom (Francoska, Anglija), so se preorijentirale, le pri nas ni tega uvidevanja.
Naravoslovci pravijo, da mora iti vsak razvoj skozi otroško dobo. Menda velja to tudi za nas. Hočejo neka’ tori (elementi z glavo skozi zid, škoda je uničujočih bojev proti zdravi pameti, a Škoda tolike energije, ki se bo porabila pri teh brezplodnih bojih, Še posebna škoda našega naroda, ki bo moral tako po nedolžnem trpeti radi svojih nespametnih voditeljev.
Dr. J. Jeraj.
Vprašanje draginje
se rešuje pri najvišjili v njih veliko korist in profit. Cim večja je draginja, tim globlje segajo oblastniki v državno blagajno in tim bolj si polnijo žepe. Draginja, beda in lakota, ki mori sto in stotisoče državljanov, jim je le dobrodošel povod za kopičenje de ~ narja po vseh mogočih bankah, Kje se štedi in pritrguje ? — Pri najrev -nejših, pri zadnjem novčiču uboge vdove, pri skorjici kruha iz rok naj •• večjega siromaka, krvavo prisluženih groših delavskega trpina, pri tej bet-vici, ki jo društvo plačuje na ime neizmernega, nepoplačanega dolga ‘vojnim žrtvam — pohabljencem in siro -tam, povsod pri malih in ubogih, pri visokih in oblastnih se pa razsipa in razmetava.
Nekaj številk po oEcijelnih poro -čilih', če so točne, ne vemo* gotovo pa je, na so najbrž Še višje, nižje pa gotovo ne: redni in izredni stroški vrhovne državne uprave iznašaio točno 478,799.104 D in 498,755',107 K, od tega za civilno kraljevo listo in apanažo
2.700.000	dinarjev, za narodno skupščino 22,965.000 dinarjev (od tega krog
18.695.000	dinarjev za poslaniške dnevnice), za obresti državnih dolgov je
165.170.000	dinariev, predsedništvo vlade Gane na leto 3,346.280 dinarjev, državni svet 825.840 dinarjev*, glavni kontrolni odbor 8,987.737 din., kraljev dvor (pisarne, oprema) 1,086.650 din.
i in pisarna za odlikovanja še posebej 024,112 din.
Pa kaj nam hočejo številke! Saj vemo, da je papir potrpežljiv, danes se napiše nanj tako, jutri drugače, a čistih računov pa od radikalne-poii « cajdemokratske samovoljne vlade doslej še nismo videli! Značilno je, kako se oskrbujejo gg. ministri! Vsied „draginje“ so si sami brez parlamenta, brez konfrole izdali draginj sko doklado, tako, da ima danes vsak sle -dečo plačo:- dnevno na redni plači K 1640, na draginjski dokladi 1160 K , poslaniške dnevnice 480 K, skupaj K 8280, to je: mesečno 98.400 K, letno pa 1,197,200 K.
Ti ogromni dohodki romajo v tuje banke ter se po raznih špekulativnih potih, ki Še posebej oškodujejo državo, spreminjajo v zlato valuto. Po celem svetu so razkropljene raznovrstne misije, komisije, odbori, ki dobivajo visoke plače, dnevnice, in ki se razven tega še okoriščajo pri raznih tujih izkoriščevalcih na našo škodo Člani raznovrstnih komisij in odborov služim državi za moč in oblast in za visoko plačo, razven tega pa, če je le mogoče, še tujcem za visoke profite.
Našo valuto čuvajo v Curihu firme: bratje Mihailoviči, konzorcij Petrovič, Schuhmacher in žid Poper, ki so v zvezi z „Bankvereinom“ in z vsemi mogočimi Špekulanti ter imajo interes, da naša dinarska valuta ne stoji visoko, osobito v času raznovrstnega nakupovanja. To, kar so visoki državniki in veljaki nagrabili in iz -
Želi iz ljudskega trpljenja in nakopičili po tujih bankah v svrho nadaljnega izkoriščanja, presega veliki del državnih dolgov in če se prej ko prej ne zapre pot tem pijavkam, ne prepreči njih uničujoče delo, bodo vedno širši sloji propadali v breznu bede in draginje.
Kje je zakon, kje je
žlovežanstvol
Kje je kultura, kje pravica, 'da prepreči grozote, ki so orisane v in-lerpeiaciji muslimanskih, poslancev o internirancih v taboru pr.i Nišu. Ta tabor sestoji iz štirih barak, ena je pila poprej hlev, druge pa vojaško — provizorično skladišče, ene ima£o tl&. druge golo zemljo, okna so razbita in skozi slabo zbito streho curlja vedno dež, po tleh je malo slame, drugega ničesar in to je bivališče interniran -cev* — ljudi od visoke starosti do nežne otroške dobe, ki nimajo drugega na vesti kot to nesrečo, da so sorodniki ljudi, ki so se odtegnili vojaški službi, ki so baje med hajduki in ki so na druge načine prekršili postavo tei* izzvali strogost oblasti, ki pa ni po.su ala drugega sredstva in postopanja, kot to, da je polovila njih. sorodnike, stare in mlade, žene in otroke, ter dh vrgla kot internirance in talce v ta strašni tabor.
Stanje teh l.udi je neznosno, dolgo časa že prezebajo in stradajo tam. Pokrivajo in odevajo se s tem, kar so si prinesli s seboj, hrana jim je že od meseca marca skoraj samo kruh, ki ga dobivajo po 750 gramov'na osebo-Od 409 je polovica otrok izpod 12 let, 40—50 je odraslih mož, tudi že izžetih starcev, drugo so pa ženske. Doslej je umrlo že 49 otrok, drugi pa Čakajo, da jih glad. zima in druge nadloge prej ah slej rešijo po isti poti.
Ti Luđje naj torej odgovarjajo za dela svodih sorodnikov ?! Kje je ta zakon, ki kaj takega predpisu,e in zahteva? Kje je človek, ki si upa trditi, da bodo taka sredstva pripravila begunce, hajduke in razne druge nepo-korneže do miru in pokoja?
Taka nečloveška sredstva nam niso nova. Videli smo jj:h med vojno in mislili smo, da izhajajo iz otopelih čutov, iz krutosti, ki je hlapela iz prelite krvi in divjega sovraštva v boj -nih metežih, pričakovali smo pa, da bodo takoj prenehala, da se bodo ta -koj obsodila, kakor hitro napoči mir. Zmotili smo se, preveč smo se zanašali na človečanstvo, danes si pravica zakriva obraz, zakoni so nekje v ozadju, kultura še ni vzklila iz vojnih razvalin, človek molči in vojna krn -tost obhaja svoje orgije. Oblast vidi, kako begunec beži v šumo, vidi, da nosi puško, zato se pa znaša nad njegovo ženo in njegovim detetom. Ti si mi nevaren, zato ti pa sestradam ter. izmjučim ženo, otroke, staro mater in starega očeta! To ni več zob za zob,, to je: pravično življenje naj gine mesto krivičnega!
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
P a š i č je vodil tako dolgo pogajali) a za rekonstrukcijo kabineta,, da se e vladna kriza spremenila v ostav ko vlade. Radikali in demokrati se nikakor niso mogli med seboj sporazu -meti radi razdelitve ministrskih korit. Glavno jabelko prepira je bil boj za finančni, notranji in porlfelj za agrar no reformo. Ker kljub dolgoveznim pogajanjem le ni prišlo do edinosti nmd glavnima vladnima strankama, ,,e sklicat Pašič dne 3, t. m. minr.uTA: svet Pri tej priliki so se zediniš ud • nistri na ostavko, katero je 'med g. Pašič kralju in je bila tudi spicjeta od kralja.
Sedaj je v Beogra i it ugibanje: komu bo poverjena nä'oga zopetne sestave vlade? Radi deu.šijese
«oves»»*»»*’ -адоде* ■паа&аа -чмл
je doeedaj kralj edinole razgo/arjal s predsednikom zbornice Ribarjem, ki je seve kralju svetoval Pašiča kot zopetnega vladnega šefa. Na vsak na -čin se hoče kralj pred poverjenjem mandata za sestavo nove vlade prej posvetovati z voditelji vseh parlamen tarnih klubov. Vsekako pa pride v poštev pri novi vladni kombinac.p: ali sedanja demokr at sko-r ad i k a! n a koalicija, ali pa Protiö brez demokratov.
MADŽARSKA.
Kriza madžarske vlade je re -šena na sledeči način:	predsedstvo
grof Belhlen; zunanje zadeve grof N. Baniiy; notranje zadeve grof Klebels-berg (disident); finance Tibor Kallay (državni tajnik v finančnem ministrstvu); trgovina Ludvik Hegyeshajhny; prosveta Josip Wasz; poljedelstvo Iv. Mayer; Jiusfica Viljem Tomcsanya: socijalna politika Ferdo Berualak; — prehrana Bela Terffy; vojna Aleks« Benicska
Prijateljem Orlovstva!
Telovadna akademija mariborskega Orla. Na praznik Brezmadežne, 8. decembra ob 545. uri popoldan se vrši v, veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru slavnostna telovadna akademija mariborskega Orla, Sodelujejo tudi naše vrle Orlice. Skrbno izbran vspored obsega 11 zanimivih točk. Ci-tateltje opozarjamo zlasti na vzorne vaje za II. Vseslovanski Orlovski tabor v Brnu. Ob tej priliki bodo člani in članice šmenjene vaje prvikrat javno izvajali. Nastopilo bo skupno IDO Orlov in Orlic. Blagajna se otvori 8. t. m. ob 4. uri popoldan. Vstopnice se dobijo tudi v predprodaji in sicer v prodajalni Cirilove tiskarne. Gene proj-storom: foteljski sedeži 80 K* galerijski sedeži 10 K, parterski sedeži za 16, 14 in 10 K, stojišča po 4 K. Prijatelji Orlovstva in našega mladinskega gibanja, udeležite se v obilnem številu te mnogo lepega obetajoče prereditve. Mariborčani, ta prireditev bo nekaj posebno lepega. Istotako vabimo tudi naše somišljenike iz bližnje okolice, da posetijo telovadno akademijo mariborskih Orlov. $. decembra popoldan vsi v Narodni dom.
Iz proračuna.
Vojni budžet. Vojni minister zahteva za vojaške potrebe 1 milijardo in 489 milijonov dinarjev. Budžet vo^ne -ga ministra je razdeljen na štiri glave: ministrstvo, žandarmerija, gra-nična trupa in mornarica. Za vojno ministrstvo so predvideni sledeči osebni redni izdatki : za 6899 aktivnih oficir,] e v 23,977.376 dinarjev, za uradnike pa 1.224,790 din. Od aktivnih ofi cirjev imamo: 2 vojvode, 24 generalov, 424 pukovnikov, 462 podpukovni -kov, 1097 majorjev, 861 kapetanov I. klase, 1176 kapetanov II. klase, 815 poručnikov in 1537 podporučuikov, Za napredovanje oficirjev je odrejena — svota 1,088.800 dinarjev. Redne doklade znajšajo 904.950 din.; največjo doklado ima šef generalnega štaba — 54,750 din. Dravinjske doklade vsemu „ukaznemu“ in „neukaznemu“ osobju .znašajo 160 milijonov. Za vzdrževanje vojaških gojencev v inozemstvu je potrebnih 2 milijona dinarjev,, za tajne cilje (špijonažo) pa 2 milijona. Iz druge glave: žandarmeri]e, je razvidno, da vzdržujemo ‘20.000 žandarjev, ki stanejo 79,294.200 din. Draginjske doklade znašam 102,619,275 din, kar bi z izvanrednimi izdatk zneslo dinarjev 105,519.755. Celokupna žandarmerija stane državo 184,813.975 dinarjev. — Tret j a glava: mornarica, izkazuje, cla imamo 4 kontra-admiraie, 4 kapitane bojnih ladij, 6 fregatnih kapitanov, 18 korvefnih kapitanov, 36 linijskih poročnikov, 34 fregatnih poročnikov, 8 korvetnih poročnikov in 'i pomorskih kadetov, katerih plače znašajo skupno 388.566 din. Celi budžet naše vojne mornarice znaša 78,099.031 dinarjev a Izdatki za granične trupe znašajo pa 149,960.288 dinarjev. — Lepe številke, ki bodo pa v resnici še večje 1 Kako „velevažno" delo opravlja ta armada štabnih oficir lev, pa vidiš, če prideš v pisarno kake vojaške „komande.“ Tukaj ti podpukovniki in majorji rub-rieirajo sezname, štejejo vreče, zaho-je, žreblje in jer.menje, prepisujejo, šivajo akte, skratka: opravljajo dela, katera bi se lahko poverila tudi inteligentnejšemu vojaku ali podčastniku.
— Povišanja v visoke šarže se izvr -šujejo brez pragmatike, brez zakona, brez kontrole, po samih intrigah visokih oblastnikov. To se dela že od leta 1912 in če bi hoteli ku,tivirati in učlovečiti ali udružiti to četveroglavo hidro, bi morali spraviti pod najstrožjo kontrolo vse, kar se je v fem času dogodilo. Te zahteve se pojavljajo tudi v kulturnih srbskih listih.
K ministrskim plačam je treba še prišteti reprezentaeijske dok la D 506 dinarjev, in s tem se povišuje letna ministrska plača na gotovi pol drug; milijon kron. Ministrov imam« 18 In tako nas stane teh 18 oseb nič manj in nič več kot 27 milijonov dinarjev v letu. Radi teh nezaslišano visokih plač je interveniral poslanec zemljoradniš-kega kluba Lazič, ne smemo pa misliti, da se bo radi tega začelo štediti na visokih mestih Ministri, ki vodijo na tak način državno gospodarstvo , si pač mislijo: naj bo, kar je, naj gre, kakor gre, če gre vse navzdol, si moramo nagrabiti, kar se le da.
Jugoslov. delegati na Češkem dobivajo svojo plačo — v francoskih — frankih. Gotovo radi ugleda naše valute. Skoda, da gospodje še ne zahtevajo švicarskih frankov ali pa dolarjev.
Beležke.
Naša admmistracijd. „Jedinstvo“;, demokratski list v Novem Sadu takole označujie administracijo v dveh ministrstvih: „V finančnem ministrstvu Je na tisočo uradnikov, a zelo malo jih je, ki bi* imeli strokovno v sposobnost in prakso. Kakor čujemo, bi tre-balo 80% odpustiti. Kaj treba v tem ministrstvih na sto in sto žensk, deklet in gospodičen y okusnih toaletah in frizurah, ki samo frfljajo iz sobe v sobo? — Se hujše je pr,i ministrstvu socijalne politike, To je ministrstvo samih načelnikov in inšpektorjev. — Ima vsakovrstne, neizšolane, propadle dijake, ljudi s samo ljudsko šollo ali nižjo gimnazijo, vi nekaterih od delkih je kar po pet inšpektorjev z dvema ali tremi nižjimi uradniki, ki bodo pa v tem ali drugem mescu tudi postali inšpektorji, Tej gospodi je glav no, da prid® do visoke}" pozicije, za administracijo je pa ,ne boli glava,“ — Tako piše demokratski Illst o ministrstvih, ki imajo demokrate na čelu, torej so ne more govoriti o pristranski sodbi in o Strankarski mržnji. Sliko finančnega ministrstva še spopolnujie beograjska „Tribuna“’ tako-le; „Na čelu generalnega inšpektorata je zähmend Milorada Tošiča, Človeka in „intetigenta“ z 2 razredi gimnazije, Slavko Petrovič, ki ima nižjo privatno trgovsko šolo, V finančnih upravah je personal desetkrat pomnožen. Postavljajo se na važna mesta ljudje brez vsake šole, o strokovni naobraz-bi sploh ni govora. Inšpektorjev p toliko, da bi jih lahko posodili) kemal-pašmi vliadi v Angori, Ceste ekskurzije z mastnimi dnevnicami so na dnevnem redu. Imamo činovnike, ki se sploh ne vračajo! iz. takih dobro plačanih potov., S takimi ljudmi in s takšno finančno organizacijo naj bi se uravnal proračun in uredila | val ut a,
Roher prijatelj našega „dobrega“ prijatelja Deila Torrette, j Po načrtu rekonstrukcije Pašičevega kabineta bi obdržal Pašič sarnoi predsedništvo, zunanji portfelj pa je voljan izročiti dr. Spaiapioviču, ki je bil svojčas v Petrogradu diplomatski kolega današnjega italijanskega ministra, markiza Delia Torretie. Dva vzroka ima Pa-šič za kandidaturo dr. Spalajkoviča: 1, Njegovo diplomatske koliegijalnost do Deila Torrette, s katerim imamo Š« mi velik obračun v raznih spornih vprašanjih; 2. pa, ker je g. dr. Spa-lajkovič pri Zvezi narodov tako lepo blamiral sebe in nas. Ta dva vzroka sta tako važna, da lahko postane zunanji minister. Čudno, da ne pride v koko ministrsko kombinacijo na Dunaju proslavljeni pukovnik Vasic.
Komm je dobro v Jugoslaviji. — Beograjske „Novosti“ pišejo: „Dogajajo se stvari, ki morajo nas, iskrene patrijote in vojnike, vznemirjati in žaliti Dokler smo tri leta {rohneli in gi-nili po solunskih rovih ter hrepeneli iz dna duše po podjarmljeni domovini, so špi oni in izdajalci trgovali .po srbski zemlji ter si kopičili kapital. Pri ocenjevanju vojne odškodnine se je pa to zgodilo, da so ravno ti odpadniki
našega naroda dobivali odškodnine v ogromnih svotah. Neki veliki beograjski firmi, ki je ntudi po vojni imenitno poslovala, so dali črez tri milijone dinarjev, dočirn tisoči največjih Suo -makov životarijo z neznatnimi inva -lidskimi podporami v največji bedi * Neki tiskarnar, čigar tiskarna je obratovala celo vojno, je dobil vojno odškodnino, neki gospod, ki je v Solunu opravljal zelo izdatne posle in nakupi čil veliko svoto grških drahem * je ves tä denar izmenjal pri državni blagajni po najvišjem kurzu in dobil povrh še vojno odškodnino.“
Zelo značilno. „Srpska Riječ“ št. 243 je v članku „Podjela na oblasti “ zapisala sledeče: „Nas ne vodijo ter ne brigajo plemenski razlogi, ker mi smatramo celo našo kraljevlino Srbov, Hrvatov in Slovencev za — Srbijo . “ Takih, ki tako mislijo, je mnogo, samo da izražajo, oziroma prikrivajo to svoje mišljenje z raznimi drugimi besedami.
Republikanska stranka s sede -žem v Beogradu se je doslej imenovala „Republikanska demokratska stran ka“; ker ie pa demokratski naziv po poljcajdemokraeLi tako hudo kompromitiran, je sedaj spremenila svoje ime v „Jugoslovanska republikanska stran ka.“
Naivnost. („Balkan“ besediči o rekonstrukciji kabineta in pravi, da je današnja situacija „začetek odločne akcije proti hrvatski opoziciji. Manjšina se ima pokoriti večini, ki temelji na državnem in, narodnem odinstvu in monarhistični obliki vladavine . . . Zagrebški „Hrvat“ dejsltavlja:	Kako
si zamišljujej«! beograjski oblastniki kaj takega? Ali hočejo Hrvate z bra-hijalno sdo privlieči v Beograd? Kako dolgo še bomo v beograjskih listih či-tali take smešnice?
Se jim že svita. iTudi radikalni listi že začenjajo gledati v svet z odprtimi očmi ter se počasi prepričujejo, da je za zunanjo politiko, če hoče biti uspešna, potrebna, tudi notranja konsolidacija države, „Tribuna“ n.-pr. piše: Vse moči moramo napeti, da u-stvarimo iz naše države čvrsto in dobro organizacijo, složno in ekonomsko močno zajednico, ki bi po svoji notran. ji solidnosti jamčila za naše zunanje interese. Brez, notranje kon golidam jje ni ne ugleda, ne prijateljstva od zunaj pa tudi nobenega uspeha v zunanji politiki. Zastonj spominjamo mi zaveznike na krvavo in lojalno preteklost, ker to spada že v sentimentalnost in je prav slaba garancija za u-speh. Sh bomo iz neuspeha, v neuspeh pri naši zunanji politiki, Če ne bomo uvideli, da je zunanja politika odvisna od celega kompleksa raznih vprašanj naše notranje politike ) v vseh smeren našega državnega življenja. Doba treh dolgih let je bila potrebna, da je prišla „Tribuna“ do te tako velike in očividce resnice, koliko bo še potrebno, da zagleda tudi vzroke slabe notranje politike, ki so ji zelo blizu.
Upokojitve starejših štabnih oficirjev — „prečanov“ so na, dnevnem redu. Ze večkrat smo označili gonjo, ki se širi po nekaterih srbskih listih proti časništvu iz bivše avstro-ogrske vojske, ki ima namen prikriti nekontrolirana povišanja srbskih oficirjev in še druge temne stvari v vojnem ministrstvu. Častnik iz „preka“ je več ali manj „vogeMrel“, vsak šovinist in intrigant ga lahko oblati in opsuje. Crno-žuti, jugovinci, „Franjini oüciri“ „avstrijanščina“ itd., so še zelo mile psovke, mnogo je hujših in ostudnej-ših. Ločim se za srbske oficirje zahteva in izvaja, da ni nikdo upokojen, če to sam ne zahteva,, so začeli Slovence in Hrvate pošiljati v pokoj kar telegraflčnim; potom — takoj — „od-mah“, brez vsake) motivacije, kakor se še hlapca ne sme odgnati iz službe. Vojni minister razsiplje milijarde, razni špekulanti ala pukovnik Vasič ostanejo v službi, „prečana“ se pa kar čez noč odslovi in to vse — brez kontrole! Upokojiti znajo, pokojninskega vprašanja še pa sedaj niso rešili,
Liferant municije za hajduke, O-krožno sodišče v Mitroviči na Kosovem je. kakor poroča „Republika“, ob sodilo nekega policijskega pisarja, ker je zalagal zloglasnega hajduka in raz bojiiika Azim Bejto — z munieijo. — Čedne razmere! Hajdukov je vedno več, zločini se množijo, razbojniki se zbirajo v močnih četah, bijejo uspeš-
ne boje z žandarmerijo, bed imajo* svoje vojne liferante v našit državni službi.
Dnevne novice.
f K. Wittmayer. V soboto, dno 26. novembra je bil (pri Negovi pokopan umirovljenij duhovnik Karl With mayor,. Rojen 20, avgusla 1846, posvečen 30. julija 1869t je služil Цв nekaj let v dušeskrbju,. nakar je zaradi bolezni postal deliciijent in živel na svojem ozir. svojih posestvu pri Negovi blizu cerkve. R, i. p,
. Po več kot enem letu. V Beogradu se je zgodil) čudež. Verifikacijski odbor se je vendarle enkrat sestali po več kot ©nem letu. Pri tej priliki se je gospoda vendarle ozrla na našo pri tožbo glede neizvoljenega samostojnega poslanca Kirbiša iq razveljavila njegov mandat. Na njegovo mesto pride takoj naš Skoberne' iz Rajhe nbur-ga, Nad eno leto je vlekel mesetar Kirbiš poslanske dnevnice. Tako u-. mazano krivične nagrade je zmožen, edinole — samostojnež.
Za svojce skrbi. Pred slovesom iz ministrstva je g, minister Kukovec lepo poskrbel novo korito celjskemu JDS razgrajaču g, Prekoršeku* G-filozo' Prekoršek je bik doslej upravitelj celjske bolnice, sedaj pa so ga na pravili g. dr, Kukovec Še za upravnika invalidskega doma v Celju, Kolikor nam znano, g. iz Prekorja ni invalid !
Direktor Tone Kristan kot odličen patrijot. „Hrvajtska Obrana“ poroča:.
V času zadnje mobilizacije naše vojske je zalitevala vojna intendanca od beljskega direktorja Kristana, da jej uaj proda nekaj prehrane za vojaštvo. Gospod Kristan se je jezne namrdnil in odgovoril na) kratko: „Ne-mam“! Drugi dan za tem pa je prodal nekim trgovcem 30 vagonov živih Tera verižnikom pa ni odgoJoril: „Nemam% I Se lepši pa je ta le znak Kristanovega patrijolizma:	Ko ni moglo dobiti,
naše vojaštvo od Kristana slame, so prekoračili vojaki nekega polka našo ; granico in rekvirirali slamo na onens. delu Friderikove beljske veleposesti* ki spada pod Madžarsko, Kristan j© poslal vojaški oblasti račun za to re-kvirirano sllamo.
Bivši posiliposlaneo Kirbiš,, sedaj mesetar v Prepoljah se je v soboto* dne 3. decembra obnašal na mariborskem trgu tako kot kaki turški paša« Imel je sila drzen in oduren nastop o tržnim in policijskim organom. Mož še ni. znaj, kaka nesreča se mu Je v petek skuhala v Beogradu. Pozivamo do lične osebe, ki jih’ je Kirbiš žalil, in ki so bile priče dogodku, da se oglasijo v uredništvu „Straže“.
Mrtvaški zvon občinskim sodiščem Mesto dosedanjih neprizivnith občinskih sodišč bo kompetentna v prvi instanci okrajna sodnija, v drugi pa o-krožna. Dosedanje obsodbe teh sodišč bodo pregledane od okrožnih sodnij* Enkrat en pameten korak zakonodajnega odbora.
Novi vlaki Pragersko—Kotoriba, Počen ši s 5. decembrom 1921 vozita na progi Pragarsko—Kotorjba dnevno mešana vlaka 231 in 232. Vlak št, 231 odh. iz Pragarskega 6,25, prih,, v Ko-toribo 9.48, Vlak 232 odh, iz Kotoribe
17,00,	prib. na Pragersko 20.54, Od tega dne ne prevaža več vlak št. 281 potnikov med Pragarskem in Ptujem.
Odhod Rusov iz Jugoslavije, Sarajevski „Jugoalovenski Mst“ javlja, da zapuščajo Rusi polagoma našo kraljevino. Večinoma odhajajo y Avstrijo in Nemčijo. Sovjetska poslaništva v Berlinu in na Dunaju imajo baje za povrat ruskih beguncev v domovino večje svete na razpolago.
Madžarski vpad v Prekmurje. 29. novembra t. 1. so madžarske regularne čete v polni vojni opremi v bližini Trtkove zahtevale od naših čet, da se umaknejo za 3 km nazaj- Naše čete se razen na par postojankah niso odzvale pozivu Madžarov. Našim obmejnim četam so poslale vojaške oblasti prav. znatna ojačenja. Meja e zavarovana. Občino Jožece so zasedli madžarski graničarji.
Kje je zločinec? Zločinec, ki je ob priliki zadnjih Dijaškega podpor* nega društva iz zagrebškega vseučilišča streljal iz revolverja in ranil e-nega dijaka in enega detektiva še de danes ni prijet. Nekaj časa je verjel Zagreb, da bodo iztaknili tega zlo-
öinca, a* danes že dvomijo po Zagrebu, da sploh prj.de pod ključ. Neka višj'a glava je zainteresirana na dejstvu, da ta zločinec sploh ne pride v zapor, ker je bil ranjeni pravnik Goj-sifovič prepozno zaslišan. Po mestu se občo govori, da bi bil hudodelec že davno med štirimi stenami, ako bi bil iz vrst opozicije. V tem slučaju bi pre sneto brzo iunkcijpairal Pr-ibičevjjčev polieajdemokratski aparat. Naša do) movina je prepojena a čokorilo viškimi in tašistovskimi zločinci, prestopki ter izgredi. Vsi policijski navidezni pogoni niso mogli, da ugotovijo krivce, demmcijante ter izgrednike^ Lista kon iidentov in denuncijantov, ki so o-pravljali svoj ogabni posel pod staro Avstrijo, je danes že izpopolnjena. Da, celo stare ziiočince in denuncijan-te so že nadkrilili novi zločinci in denuncijanti po brezvestnosti. Kje so zločinci, ki so rušili pravni red v Zagrebu, Splitu, Gsjeku in po celi Jugoslaviji? Pride čas, ko mi o vsem lem ne borna več vpraševali. Narod bo pozval na odgovor tudi zaščitnike današnjih zločincev in denuncijantov. Vse še bo enkrat odkrito, današnji zločinci in njihov^ zaščita,, /Tako (Hrvatska Obrana Št. 271.)
Obsodba atentatorjev. Takoj, ko so atentatorji na kralja Aleksandra pričeli s šfrajkom proti uživanju hrane, 40 preiskovalni sodnik dovršil „is-tragu.“ Sestavljena je tudi obtožnica , ki je že izročena sodišču v ražmotri-vame Obtožnica je tako obširna, da bo irebalo par dni, predno jo bodo — prečitali. Dan razprave še ni določen in Še aanes ne vedo prav, kje se bo vršila, ker je radi velikega števila obtožencev potrebna velika dvorana. Zagovarjati se bo imelo 65 obtožencev . Med drugimi sta obtožena komunistična poslanca Sima Markovič in Pavle Pavlovič, ki se /ne nahajata v naši državi Ostali obtoženci, katerih je krog' 100, bodo izročeni pokrajinskim , su-dom. V zvezi s tem procesom je tudi aretacija komunističnega poslanca K, Novakoviča, Službeno se zatrjuje, da Novakovič ni v zvezi z atentatom nego da je aretiran po zakonu za „zaščito države.“
Kako postopajo s kat. dijaštvom? „Hrvatska Obrana“' št. 271 poroča: Na neznatni gimnaziji v Otočcu so o-snovane po dekretu škofijskega ordi-narijata v Senju dve kongregaciji: ena za dijake, dru^a za dijakinje. Voditeljem teh kongregacij jle bil imenovan tamošnji katehet Josip Banič Ravnateljstvo gimnazije je javilo vladi ustanovitev kongregacij', ki je odgovorila, da zapoveduje ravnateljstvu, naj takoj pozove kateheta Baniča, da opusti na mestu vsako delovanje v konßregaeijah. Gospod Alaupovič se sklicuje na par. 21, avstrijskega; disciplinarnega reda in je odredil, da mora poslati katehet Banič, ako hoče osnovati kongregacijo,, kongregacijska pravila vladi, da ona vidi, ali so med pravili tudi sledeče točke: kongregacija stoji pod nadzorstvom ravnatelja zavoda. Ravnatelj1 ali kak profesor kot njegov namestnik se lahko udeleži vsaoega sestanka kongregacije., Vsak sestanek treba javiti pravočasno rav-
, nateljstvu, Kongregacij sij sestanki se smejo vršiti samo v šoli in še to v sobi, katero določi ravnatelj. (Tako se glasi Alaupovičev fermaiu Vsem se dovoljuje svoboda, gospod Alaupovič, samo katoličanom ne! Liberalnih u-druženj srednftešojlskega 'dajaštva mk-do ne nadzira, ona se gibljejo čisto svobodno. Gimnastična udrujžjenja so pod nadzorstvom Sokola in so izjema za par. 21 disciplinarnega reda, Fer-man g. Alaupoviča je drzno), vmešavanje v cerkveno inštitucije in aten’ tat na svobodo vesti Hrvatska pokrajinska vlada istodobno, ko zabranjuje kongregacije, dopušča in podpira brez verska udružeaja, oprošča celo srednješolsko komuniste izvrševanja verskih dolžnosti na račun svobode vesti. Ravno tako svobodo zahteva tudi katoliško dijaštvo zase!
Volitve za uničene komunistične mandate? Policajdemokrati upajo* da bo obstojala) demokratsko-radikalna koalicija še dolgo., Najbolj optimistični izmed njih menijo, da bo ta sedanja vladna pobrat,imija se raztegnila do konca parlamentarne pertjöde, Radi dejstva, ker radikalom ni uspelo, da bi pritegnili k vladnemu sodelovanju opozicijonalme parlamentarne skupine, ki so izven parlamenta. (Za slučaj vzpostavitve trajne 1 koaliciji razmišljajo v demokratskih krogih o potrebi izvedbe volitev za uničene komunistične mandate,	. j
Dvoboj med tihotapcem in finančnim stražnikom. Neki Ivan Kinkala iz Zemata (Hrv. Primorje) je hotel vtihotapiti preko reške meje prepovedano blago. Ko ga je zapazil finančni straž nik, m pobegnil, pač pa se je spustil s stražnikom v borbo. Težko ranjenega tihotapca so karabinerji odpeljali v reško bolnico,
Z ljubimcem umorila moža. V selu Mislodinu na Hrvatskem se je odigral pred par clnevi bestijalni umor. Neki St. Vukobranovič iz Golubinaca v Srijemu je prišel pred nekaj leti v Mislodin, se tam nastanil in oženil. Njegova žena je kmalu po poroki pričela bubimkovati s prejšnjim ljubimcem. Mož je molčal in mirno trpel. Nekega dne se je napil in prišel pozno domov.. Zena in njen ljubimec sta navalila nanj. ter ga ubila. Pozneje sta ga hotela vreči v nek studenec, A pri tej priliki so ju zapazili seljaki in naznanili vse to oblasti.
Nehote ustrelil svogo ženo,, Preteklo nedeljo je narednik vojne glasbe v Splitu, neki Armando Bortolazzi, demonstriral svoji ženi revolver, katerega je nameraval popraviti. Naenkrat je počil streli in prebil srce ne srečne žene. Zena je bila šesti mesec v drugem stanju. Živela sta v najboljših odnošajih,
Naše vodne sile. Generalna edi-rekcija voda v.. Beogradu je izdala popis vodnih moči v Jugoslaviji, Celokupna vodna шоЦ znaša pri nizkem stanju vode okoli 3,507,790 konjskih sil bruto. Pri srednjem stanju vode pa dvakrat večja. Dosedaj je izkoriščenih jtedva 160,000 konjskih sil. To razmerje med veliko količino vodnih sil in slabim izkoriščanjem iste kaže, kako daleč smo zaostali inl koliko in-
tenzivnega dela &e bo treba, predno bomo znaten del teh vodnih sil postavili v sllužbo svojega) gospodarskega napredka,
Zahteve bolgarskih zemljoradni-kov. Prva stranka v Bolgariji so zem Ijoradniki, druga pa komunisti. Zad -ujič smo poročali, da je min. predsednik StambulLski izjavil, da je v teh dveh in še drugih levičarskih stran -kah bodočnost Bolgarije in sedaj, ko čitamo poročila o resoluciji vrhovnega sveta zemljoradniške stranke, lahko sami presodimo, kako upravičena je ta izjava. Resolucija zahteva v pogledu zunanje politike od svoje vlade odkrito in iskreno delo za mir in spravo s sosedi in s celim svetom, V notranji politiki se zahteva popolna izmenjava vseh činiteljev notranjega ministrstva z ljudmi, ki izhajajo iz naroda ter i-majo zanj dušo in srce. Iz vojske naj se vsi odpustijo, ki nimajo veselja do te službe, za red in mir, za odbrano pred razbojniki hočejo skrbeti krajevni odbori organizacije. Miroljubna podtika se mora na vsak način obvaro-ati, zato je pa potrebna stroga kon -rola vseh listov in društev, ki delajo šovinistično propagando ter silijo ce-io črez meje v škodo dobrih odnoša -jev in težko izvojevanega miru, Via -di so odreka pravica do kake koal’ci-je s skupinami, ki delajo proti void narodne večine, če bi se ipa to poskušalo, se bodo proti temu zoperstavile vse sile zeml.oradniškega naroda, ki ne trpi pod nobeno ceno kak povratek starega, režima.
Komunistični izgredi na Dunaju. Dne 1. decembra so na Dunaju uprizorile komunistične mase nezadovolj -nega delavstva protesine demonstracije proti naraščajoči draginji, V imenu razjarjenih množic so zahtevali socialisti pravično izvedbo finančnega načrta, uvedbo premoženjskega, davka in stroge kazni za špekulante. Množice so po tramvajih napadale verižnike in bogataše, zlasti pa elegantno obleče -ne dame, ki se šopiri,.o v dragocenih toaletah, dočim hodijo revne proletarske žene v cunjah. Delavci so opusto-šili hotel „Bristol -, središče „valuten-šiberjev“ in raznih drugih ljudskih pijavk. Nekega žijda, katerega so hoteli "delavci obesiti — imel je že vrv okoli vratu! — je vojaštvo komaj rešilo. — Plenili in ropali so tudi pri poštenih trgovcih. Skoda gre v milijarde kron. Poškodovanih je bilo 174 trgovin in e-tablisementov. Policija je aretirala — 334 oseb. V cestnih pobojih je bilo pa ranjenih 20 redarjev in 26 civilistov! Ker so lastniki razbitih kavarniških lokalov svoje obrate zaprli, je 5000 do 6000 kavarniških nameščencev na cesti. Prizadeti so tudi godboniki.
Kampanja francoske reakcije proti pomožni akciji za gladno Rusijo je zasedla konzervativne francoske in nekatere angleške liste, ki so začeli z največjo brezsrčnostjo pisariti proti vsemu, kar se je doslej oglašalo in zavzemalo za pomoč Rusiji.. Ti listi. gredo celo tako daleč, da prinašajo lažnjiv interview z Nansenom, po katerem naj bi. bil ta izjavil, da stanje v Rusiji ni katastrofalno. Nansen je to laž seveda takoj pobil,- kar pa ni
moglo zaustaviti te brezčutne in podle gonje. .Upliv francoskih reakcijo-narjev gre celo tako daleč, da francoski „Rdeči križ“ še doslej ni odposlal tistih 6 milijonov frankov, ki so bili v parlamentu določeni za rusko pomoč.
8. decembra ob po! 5. pop. vsi na Orlovsko aka-demijo v Narodni dom!
Iz Maribora.
Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Mariboru.
Izjavljamo pred vsem, da smo tudi mi proti neopravičeni draginji. Tudi mi zahtevamo, da se taka draginja ki ni upravičena in ki se le umetno dela:, z vsemi sredstvi preganja in pobija. Nikakor pa se ne strinjamo s postopanjem /tozadevnega občinskega sodišča v Mariboru, Da je to sodišče popolnoma nepostavno* je dokazano najbolje že s tem, da je zakonodajni odbor po poročilu „ Jutra“ ta sodišča u kinil in pobijanje draginje izroči rednim sodiščem. Ako se torej to nepo-stavno sodišče kijub temu noče raziti, je to njegova stvar, pa proti temu moramo v interesu revnih meščanov in delavcev najodločneje protestirati, da bo to sodišče) vsled svoje brezmejne trmoglavosti mleko popolnoma spravilo iz mariborskega trga. Mleko je posebno otrokom in starčkom ter bolnikom neobnodno potrebno, tako da vsak rad plača zanj tudi nekaj več, če ga za maksimalno ceno ne dobi.
Pri tem pa preti takemu kupcu skoraj ravno tako visoka kazen, kakor navijalcu đen^đasiravno si v svoji obupnosti ni mo@e| drugače pomagati. Pa pustimo to. Hujše kakor to bo zadelo občinstvo dejstvo, da bo Maribor v enem tednu brez mlel ta. Občinsko sodišče" je določilo mleku eteno na 8 kron liter. Pridelovalci mleka pa pravijo, da mleka za to ceno nikakor ne morejo dati, ker jih mleko pri sedanji ceni krme stane trikrat toliko. Občinski sodniki bi se o tem sami lahko prepričali. Na vinorejski šoli ima* te strokovnjake, ki vam bodo napravili račun in po tem se ravnajte, ker dru g im v svoji trmi ne verjamete. Ena krava, ki je srednja dojmea, da na leto okroglo 1600 litrov mleka, Taka krava rabi na dani do 15 kg krme, drugače ne doji. Torej rabi krava na leto ca 5400 kg krme, kar stane pri današnji ceni na leto dobrih 37.000 K. En liter mleka stane tore'1 danes pridelovalca skoraj 24 K, K temu še pridejo stroški, da ga prinese na trg. Vstati mora ob treh zjutraj, podojiti kravo in potem mleko nesti eno do 2 uri daleč. To povzroča trud in stroške!
Ako torej producenti mleka zahtevajo za en Biter mleka do 12 K, je to komaj slaba polovicat tega, kar jih mleko pri sedanji ceni krme stane.
Gladiatorji.
Prva knjiga. — Eros,
(44, nadaljevanje.)
Oster, vprašajoč pogled je spremljal njene besede in prisiljen smehljaj užal,onega samoljubja je krožil okrog n>enih usten, ko je zapazila Eskino zadrego in njegovo zardelo lice.
Nehote je poklicala Eskinega angela variha s svojim vprašanjem — in Eska je bil zopet hladen marmor za vse ženske celega sveta — izvzem-ši eno
„Spravil sem jo v varnost k njenemu očetu“, je odgovoril in s spoštljivo ponižnostjo pridjal: „Ali smem prositi, da mi daš svo^e naročilo in mi dovoliš, da odidem — ?“
Valerija še ni doživela, da n: ч bila kedai kaka nakana izpodletela , Gladko ni mogla verjeti, da bi bile Eskine besede'odkritosrčne. Prepričevala se je, da je mladi Britanec ves prevzet od njene nepričakovane Iju -beznivosti in da se boji, jo še dalje nadlegovati s svojo navzočnostjo.
Sklenila je, da mu takoj popravi njegovo pomoto.
Naslonila se je na mehki divan ,
s mu gledala ljubko v obraz in mu rek-! la, naj jej da voščene tablice z bliž -nje mizice. „Kajti“, je dejala, „nisem še pripravila sporočila za LIcinija . — Ti je dolgčas, da si že toliko časa moj ujetnik?“
Ali je bilo slučajno, ali namenoma, da se-je dotaknila njegovih prstov, ko mu je. vzeia tablice iz roke?! Ali -e bilo- slučajno ali namenoma, da j so so ji razpletli lasje in se ji usuli I preko ramen in prsi? — Vsekakor je I bilo čudno, da je pobledela, ko se je I nagnila čez ploščo, da se ji ie tresla j roka in da niti besedice ni mogla za-i pisati.
Pomignila mu je bliže, se skloni-1 la k njemu in njeni kostanjevi kodri j so se mu ovili krog roke.
„Ne morem pisati“, je dejala s tresočim se glasom. „Nekaj me tišči pri srcu —, slabo mi je —. Komaj dišem —. Mirina ti bo jutri izročila pismo —. Medtem pa si moj suženj, kaj ne j —, in tole naj bo tvo^ veriga —!“
Snela si je zapestnico in mu jo I skušala djati krog zapestja, pa bles-j teči se obroček jo bil veliko premaj -I hen za močno Britančevo roko. Ni se j dal zaprti.
j' Z obema rokama mu ga Je stisni-
i ia krog zapestja, mu gledala v lice m j
i
se smejala —.
En sam pogled , senca vsaj o -mahovanja na njegovem marmornatem licu — in vse bi mu povedala —.
Toda pogleda ni bilo —. Obraz je ostal marmornat in hladen —.
Stresel je roko, zapestnica je padla na divan —.
V hipu se je streznila Valerija.
„Hotela sem le djati na poskušnjo tvojo poštenost“, je rekla hladno, in vstala. „Mož, ki ga nobena skušnja -va ne premaga, tudi zlato ne, temu se more zaupati, temu smem zaupati tudi jaz svojo zadevo. — Pojdi zdaj!“ je pridjala in mu nalahno pokimala „jutri., če te bom potrebovala, boš dobil novic od mene po Marini —!“
Zrla je za njim, ko je izginil za svilenimi zastori, obraz ji je trepetal, prsi so se ji dvigale, v pest je sklenila prste, da so jo roke zabolele, divje se je vgriznila v ustnice — in zdelo se je, da se ji je spet vrnil njen o-bičajni mir, njena dostojanstvenost «
Pa oko ji je padlo na prezrto zapestnico na divanu —.
Jezno jo je vrgla na tla, stopila z nogo nanjo in zdrobila v prah dragocene bisere na trdih marmornatih tleh,
i
i
K
l
5
\

XIV,
Cezar.
Kadar je ženska užaljena, je maščevanje za vsako ceno njena prva misel. Neko čudno, moškim nerazumlji -vo, bolno razpoloženje jo sili v takih sluča ih. da si izoere za orožje svoje jeze vedno moža, ki ga sovraži in ?i-uičoie, ki ji je njegova druščina žalitev in sc zanjo njegovi nameni sna -mota. Ponižujoč se tako v svojih lastnih očeh se zaveda, da bo zadala --strupeno rano svojemu žaljivcu.
Ko Je zapustil Eska njeno hišo, bi bila skoraj postala žrtev svojih razburjenih čuvstev. Da se je to zgodilo nikdar bi si ne bila tega odpustila —.
Pa premagala se je in osmia na zunaj mirna in hladna, da se je Mirina /clo čudila, ko je pripravljala spalnico za svojo gospodarico.
Kar razumeti ni mogla Mirina, — zakaj se je sestanek med Valerijo in Es k 4 ponesrečil. Najbrž 'je njena — Mirinina — lepota mladega Britanca očarala, je ugibala, in Valerija ni i-rnela nobene moči več nanj. Ta zapeljiva misel ji je obetala nad vse zanimivo spletke in naklepe in vsa ra dost na je" tisti večer poiskala svoje ležišče.
Бупваљ
"Proti tempi dejstvu bi občinsko sodišče ne smelo imeti zaprtih ušes, kakor jih v resnici ima.
Vse okoliške občine, fn( zasebniki so že intervenirali pri tem sodišču, da voli za mleko vsaj ceno 12 K, ker drugače posestniki mleka ne morejo več pošiljati v Maribor. A sodišče, ozir. dr. Vidovič kratkomalo odgovarja: Vi morate mleko dati po 8 K, to je najvišja cena! In kaj je posledica te trme? Da v Mariboru danes že skoraj ni več mleka. Na trg ga ne prinese nikdo in tudi mlekarne ga dobijo manj Iz občin Hoče, Cirkovce, Črešnjevec!, Slivnica so pošdjatve ali čisto izostale, alti pa se skrčile na polovico,
V soboto so napovedali Slivniča-ni, da bodo dajali mleko samo še en teden, ako se cene primerno ne zvišajo. iToda dr. Vidovič ne Stori nič, ter trobi vedno naprej: Vi morate mleko dajati po 8 K. In kdo jih more siliti, da ga dajo? Nikdo! In tako bo nastopila katastrofa, da bo Maribor brez mleka in to še o praznikih!
Tako bo občinsko sodišče krivo, da v Mariboru ne bo mleka, oziroma da ga bo imel samo tisti, ki se bo peljal na deželo, tam mleko drago pI a-čal in zraven nosil še visoke stroške, Že zdaj se železničarji, ki za vožnjo skoraj nič ne plačajo, vozijo po mleko ter ga potem v mestu drago prodajajo. Začelo se bo zopet veriženje z mlekom, kakor m'ed vojsko m mleko bo stalo več, kakor 12 K, katerih zdaj nočejo dovoliti Ako g, dr. Vidovič nikakor noče zvišati cene mleku na 12 K, potem mora on sam in njegovi pri-sedniln poskrbeti za to, da bo vsak
dan na trgu zadosti mleka po 8 kron, Ce pa tega ne morejo storiti, potem pa za mleko naj popolnoma odpravijo naj višje. cene ali pa jih naj vsaj toliko zvišajo, da pride mleko zopet na trg, da si ga lahko vsak kupi, kdor ga rabi Ce pa tega nočejo, potem pa naj ti nepostavni sodniki poberejo svoja šila in kopita in naj gredo, od koder so prišli, ljudstvu pa naj ne delajo sitnob in naj ga ne pehajo v obup — kajti s svojo trmoglavostjo bodo dosegli ravno nasprotno, da ubogo ljudstvo mleka, sploh ne bo imelo ali pa ga bo plačevalo še višje kakor po 12 Kt ker ga bo kupovalo od verižnikov!
Sicer pas se bojimo, da je že vse zamujeno za mesec december, ker lir f er an ti, ki enkrat izostanejo, se ne da jo dobit; nazaj v enem ali dveh dneh, temveč traja' več tednov, (prodno se vse zopet uredi.
Trmoglavost ni nikjer dobra, posebno pa pri prehrani ne! Gospod dr. Vidovič, zapomnite si to!
f Ivan Pavalee. V svoji hiši v Vr-banovi ulici je v petek, dne 2. decembra dopoldne umrl po daljši bolezni hišni posestnik v Mariboru in vino -gradniški veleposestnik g. Ivan Pava-tec, star 55 let, Pavalee je bil pred nekaterimi tedni v Dragučovi pri Mariboru in popravljal stolpič pri svoji viničariji. Možu je spodrsnilo in pa -del je več metrov globoko na trda tla tako nesrečno, da si je na drobno zlomil obe roke in mu je počila lobanja. Prepeljali so ga na dom. Ostal je pri zavesti. Trpel je grozne muke. Spre-viden s sv. zakramenti je boguvdano zatisnil svoje oči. Rajni zapušča vdo-
vo in dva otroka. Edini sin se nahaja v Makedoniji, Pavalee je bil v Mariboru zvest volilec Slovenske ljudske stranke, Svetila pokojnemu somiš-lieniku in spoštovanemu možu večna luči Družini naše sožalje!
Kako je z zamenjavo stanovanj v Mariboru? Mnogi bi radi zamenjali stanovanje. Nekateri imajo preveliko, drugi zopet premajhno, zopet drugi bi radi spremenili stanovanje radi pre -oddaljenosti od svojega službovanja . Stanovanja smejo stranke zamenjati samo z privoljenjem hišnega lastnika-Obe stranki napravita med seboj za-menjalno pogodbo, katero morata podpisati oba hišna gospodarja. Stanovanjski urad nima z zamenjavami nobenega opravka. Ön ima samo pravico, da potrdi zamenjavo.
Opozarjamo na koncert „Glasbene Matice“ dne 7. t. m. ob 20. uri v Gö-tzovi dvorani. Na programu tega koncerta so zbrani komadi, M spadajo med najboljše programske skladbe svetovne literature. Natančen program objavimo prihodnjič.
Zadruga krojačev in sorodnih o-brtov opozarja svoje člane, da plačajo članarino najpozneje do 15. dec, t. 1.
Zdravniško društvo v Mariboru, ki je bilo ustanovljeno vsled oddaljie-nosti od Ljubljane, vsled obmejnih na rodnih potreb, da se poglobil znanstveno delovanje in določijo smernice za povzdigo narodnega zdravja, je poslalo Slov. zdravniškemu društvu v Ljubljani prijateljski poziv k skupnemu delu. Na ta poziv je prejelo bod-pisano Zdravniško društvo v Mariboru od Slov, zdravniškega društva v Ljubljani sledečo resolucijo: Sloven-
sko zdravniško društvo v Ljubljani je, in ostane društvo za vsej slovenske zdravnike v Sloveniji na podlagi dosedanjih društvenih pravd, Ker j». I vstop in izstop iz društva prost, je vsakemu sliobodno, ali ostanft v društvu ah ne. Pač bodemo pa podpirali vsako znanstveno udruženje slovenskih zdravnikov inj sodelovali v njih znanstvenem! stremljenju. Vsako cepljenje slovenskega zdravniškega dru štva v samostojne sekcije so pa odklanja. — Na odborovi seji 10. novembra 1921 so se določilji delegat je za eventualne dogovore z mariborskimi kolegi na podlagi te resolucije. Te do-, govore smatramo za zelo važne, ker: bi kaka eventuelna odcepitev vzela štajerskim (!) kolegom vse pravice, ki so priznane Slov. zdravniškemu drußtvu v Ljubljani, kot zastopniku zdravnikov. — Ker je ta resolucija velika žalitev Zdravniškega društva т Mariboru in ustvarja nepotreben razkol med slovenskimi zdravniki in ker bi utegnil ta korak/ ljubljanskega zdravniškega društva nsodepoino vpli vati na razvoj zdravniških razmer, si. usojamo vprašati vse gg, kolege, ki dne 28. oktobra 1921 niso« bili navzoči na občnem zboru Slov. zdravniškega društvu v, Ljubljani, kot zastopniku to resolucijo, katera je sklenita peščica ljubljanskih zdravnikov. — Maribor, na praznik narodnega ujecBnjen-ja 1921, Dr. Bergmann, predsednik;, dr. Jankovič, podpredsednik; dr. Der-novšek, tajnik.
Širite katoliške liste!
Katarskega in sed-j Kovo došio m jesen farskega učenca
pošte-
_	nih
stanšev sprejmem. Sicer pa plačam na uro 3 K, v drugem učnem letu za uro 4 K, \> tretjem učnem letu pa do 6 K. Stanovanja bi ne mogel dati. Natančnejši poboji po dogovoru. — Franjo Pergler. tovarna, Maribor, Mlinska ulica 44. — 3 653
Mestna občina Slov. KfižPIS, G adec razpisuje slu boelekt'omonterja. Izkušeni rtflektanti naj vlo ijo prošnje oprtmliene s spričevali in zahle o plače do 25. decembra 192!. Doni perci in g dbeniki imajo prednost	2 - j
in zimo ! Obleke za gospode in dečke, plašči v vseh velikostih, zimske suknje, delavski plašči ter perilo v veliki izbiri in ponizkjh cenah. Obleke po meri izdelujem točno in za solidno ceno.
JAKOB VEZJAK krojaštvo in
konfekcija, Maribor, Vetrinjska ulica 17. S—526fs
Omare in mize.čr
trgovce, proda okrajno giavar-stvo Maribor. Pojasnila daje ! blagaj ra, soba št. 16/1. ndstr. 677
Širite naše liste I
Srebrne krnite, kakor toefi lisi denar kupi p§ naj-višji ceni
fivgust Wapper,
Hiter ч Mariboru. Stolna ulica KDomsasšt).
Za vprašanja je priložiti znamko za odgovor. 648
Д-3
V v
PLOŠČE ZA POHIŠTVO!
Priporočam svojo bogato zalogo plošč iz belega in bar-'vanega Carrara-«« arrorja vsem trgovcem pohištva, mizarjem, elektrotehnič im podjetnikom in za spominske plošče. — Plošče oddajam tudi m debelo. 2-5 666
KAREL KOCIANČIČ in dediči
kamnosek, Maribor, Gregorčičeva ul.
logavice se pletejo
nove in podpletejo stare za nizko ceno Strajna pletarna Vezjak v Vetrinjsk ulici 17, Maribor 3-657
Korespondenta (injo)
spreten stenograf in strojepisec v slovenščini in nem' ščini, event, tudi v srbohrvaščini sprejme industrijsko podjetje v Mariboru za nastop s 1. ali 15. januarjem Lastnoročno pisane natančne ponudbe z označbo dosedanjega službovanja in referenc, kakor tudi z zahtevo plače je nasloviti pod «Korespondent» na anončno pisarno Rud. Gaisser, Maribor. 2—3 668
KUPIM takoi
Ilič šesnlb strokovnih
HoburOll strugarje*; mi*ar-UClQVLCV jev in parketnega preddelavca, ki je vajen vseh parketnih strojev, sprejme v trajno de o podpisana tovarna. V poštev pridejo samo vešči ia stalni delavci z dobrimi i-.kaziii. Pismene in ustmene prijave opremljene z natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposlenosti, rojstnem kraju . in starost na; REMEC & Co, j tovarna upognjenega pohištva, j Duplica pri Kamniku. 2—3 665
Brez posebnega obvestila.
Naiglobje žalosti potrti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je njih iskrenoljubljeni nepozabni soprog, ozir. oče, gospod
Ivan Pavalee
veleposestnik
v petek, dne 2. decembra 1921 ob 1o. uri dopoldne, po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 55. letu svoje dobe, boguvdano preminul.
' Truplo nepozabnega pokojnika se je v nedeljo, dne 4. decembra 1921 ob b5. uri v hiši žalosti Vrbano -a ulica I2, svečano blagoslovilo, prepeljalo na mardalensko pokopališče v Pobrežje in tam položilo v rodbinsko grobnico k zadnjemu počitku
Sv. maša zadušnica se je darovala v pondeljek, dne 6. t. m. ob 7. uri v stolni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 3. decembra 1921.
Marija Pavalee, soproga. Adolf in Marija, otroka.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru.

Zbirajte za tiskovni sklad!
vsako množino hrastovih in bukovih drv.
Drva morajo biti vsaj napol suha. — Plačam najvišjo ceno. — Cenjene ponudbe na upravo «Straže» pod šifro «Co et G. 150».	1—5 674
cPlaninski koledar
za leto 1922.
Uredil Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gr/zdu, ßalozil Brunon Rotter v Mariboru, Krekova ul. S.
Cena komadu 20 K ali 5 Din., s poštnino 21 K ali S Din. 25 para ter še naroči pri ■ založniku v Mariboru.
Velika zaloga vseh vrst moškega in ženskega впкпа samo najboljše angleško in češko blago. — Perilo nogavice odeje i.t.d. Največja izbira vseh vrst svilenih robcev in šerp. — Cenjene ženine In neveste se še posebno opozarja, ne pozabite predno si kaj kupite, ogledati si zalogo v veliki manufakturni trgovini
JOS. KflRNIČHIK. Maribor, samo Grajski trg štev.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg, zadr. z neom. zav.
Obipesti^Je -sriogye- p>o
4% in 4; V4 %
H
Daje posojila na vkniižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi-zavod vknjižbo 1S6	brezplačno.	68
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
I fffoB&Eafcaai ins te'gifeitdni	f*ose>jligtics», вата»_
х&ж:
Izdajatelj in založnik % Konz, „Straža,*
Q3gow*l «М&иШи	Pušsnj&E.
Tisk Cirilcra übkam« s. ШјЗ&з**?