Leto XVIII.
Marijin List št. 5.-6. maj.— jun. 8. 1921
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Prihaja vsaki mesec 8.
na spomin petdesetletnice od 1. 1904. dec. 8., ka je za versko istino razglašeno Marijino nevtepeno poprijetje. Vrejuje ga z dovolenjom od vikariata v D. Lendavi pod št. P. H. 48 1920
danim KLEKL JOŽEF vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Cena: Za naročnike Novin dobrovoljna podpora, za nenaročnike Novin pa o din. ali 'JO K. na leto. K listi dobijo naročniki za to ceno kalendar Srca Jezušovoga.
Ljiiboj gospej
Edno prosim jaz od Tebe, Ki gospa si zemlje nebe: Srci tvojga, bož'ga Sina, Daj mi služiti brez bina Ti gospa si toga Srca Mati tiidi — zmožna, sladka, Tvoja prošnja vsemogoča Ž njov odide vse teškoča.
presvetoga Srca.
Ljuba gospa presvetoga Srca Služiti hočem tvojga Sina, Služiti Njemi z ljubezni,
To le to daj — sineki Mati I ♦ *
Ljiiba Gospa, presvetoga Srca Verno bom sliižo tvojega Sina Srčen.
Misijonski glasi.
3000 — 300,000.000. Na risalsko nedelo je bilo. V Jeružalemi je bilo zbrano ljudstvo od vsakšega naroda pod nebom. I vsakši je čiio v svojem jeziki gučati ne-vučene apostole, nad štere je prišeo tisti den sveti Duh. Peter jim pravi: „Spokorite se i daj se krstiti vsaki izmed vas na ime Jezusa Kristusa." In kelko jih je sprijalo njegovo reč, so bili krščeni. In pridruži se tisti den okroglo 3000 duš. Bio je to prvi misijon. Peter je držao misijonsko predgo. Njegov glas ešče dnesden odmeva po rečej misijonarov med vsemi narodi pod nebom. Nega naroda, šteromi ne bi oznanjali misijonari Petrove reči ,,Spokorite se i daj se krstiti vsaki izmed vas na ime Jezuša Kristusa". I reči misijonarov so od tistoga časa pa do našega stoletja sprijale velke množice in so se dale krstiti. Vseh katoličanov živi zdaj na sveti nad 300,000.000 (tristomilijonov) duš ! Sv. Peter je začno in Petrova Cerkev do denešnjega dneva ne henjala gor z misijonskimi predgami. Misijonski križ si je najprle pod-vrgeo pogansko rimsko cesarstvo i za njim /es znani svet. Že Tertulijan je zapisao v prvom časi krščanstva, ka si je križ podvrgeo narode, šterih rimski meč ne mogeo, ka so spadnoli na kolena i ga molili. Kda so v 16. stoletji nove dele sveta odkrivali, so bili misijonari prvi, šteri so ne šli za zlatom v nove kraje, liki so bogastvo svete vere ta nosili. Na risalsko nedelo so se z apoštolov nešterni norčarili, — ka so se vina znapili, zato tak gučijo. Zaistino, znapili so se, — liki vina sv. Duha! Pijani toga vina hodijo misijonari 19 stolet na vse kraje sveta: ne zadrži jih pekoče sunce, ne ledena zima, ne lakota, ne preganjanje . .. Pijaniva toga vina sta bila svetiva brata Ciril pa Metod, šteriva sta se v 9. stoletji peški podala s Carigrada v naše kraje i krstila naše stare prednike. Toga vina je bio pijan sveti Franc Ksaverij, šteri je leta 1541 odpotuvao v daljno Indijo, prišeo na svojem misijonskom potuvanji celo na Japonsko i krsto v 10 letaj miljon poganov, tak ka jemije že roka obnemogla od krščavanja. Pijani sv. Duha so bili nešteti drugi misijonari, šteri so v preganjanji dali svoje življenje za Kristusovo vero. O da bi se tfldi mi napili toga vina'—sv. Duha — i bili pijani misijonske gorečnosti 1
Ka pomenijo reči „misijon" i misijonar*'.
Zvekšega so nam vsem znane reči ,,misijon" i ,,misijonar". Što je ešče ne čQo od misijonarov, to je duhovnikov, ki nahajo svoje starše, domače kraje i prijatele i odidejo deleč deleč po sveti k divjim i tildi ne divjim poganskim narodom? Misijonare pa imenujemo tudi posebne duhovnike, šteri hodijo po faraj i držijo misijone: lepo predgajo i cele dneve spovedavlejo. Oboji širijo i vtrd-javlejo bože kraljestvo na zemlji — kak to prosimo v vsakšem očanaši: „Pridi k nam kraljestvo Tvoje." Reč „misijon" je latinska (dijačka) in telko pomeni kak poslanstvo, ,,misijonar" pa telko kak poslanec.*) Misijonari so poslanci., štere pošila Bog oznanjat bože navuke. In kda tej poslanci predgajo i spovedavlejo, te vršijo svoje poslanstvo, svoj misijon — i mi pravimo, ka držijo mi-sijon. Če na to mislimo, te lehko spre/idimo, što je bio najvekši misijonar. „Bog je svet tak ljubo, ka je poslao svojega edinorodjenoga Sina na te svet, ka bi se po njem zveličali". (I. Jo 4, 9). Kristuš je bio najzvišenejši poslanec, najvekši misijonar. I kak j i Bog Oča njega poslao, tak je tudi on pred svojim vnebohodom razpos-lao svoje apoštole kak misijonare : ,,Ite po vsem sveti i oznanjajte evangelij vsem stvarem." (Mk. 16, 15). Apoš-tolje so šli i se ravnali po Gospodovom naročili. Peter je prišeo v Rim, Paveo je dvakrat prehodo Malo Azijo, Tomaž je prišeo celo v Indijo — kak pravijo. Ešče dnes-den so tam kristjani, šteri se imenujejo Tomažovi kristjani. Sv. Cerkev se je vsikdar ravnala po Kristušovi misijonskoj zapovedi i pošiljala misijonare po čelom sveti. Pokojni Papa so po pravici pravili, ,,ka sv. Cerkev ne pozna starejše dužnosti kak je ravno misijonska dužnost." Dnesden že nega kraja na sveti, kama ne bi stopila mi-sijonarova noga. Itak je pa ešče jezero miljonov poganov. To človeka zaboli. — Zato pa, kak ne bi z veseljom pomagali misijonarom ? 1 To je naša sveta dužnosti Zais-tino sveta : delati za to, za koj je naš Gospod prišeo na zemljo i za koj je telko trpo. — Vse nas je odrešol Sto vse je misijonar? Pri imeni misijonar mislimo navadno samo na duhovnika misijonara. Istina, duhovnik je „drtigi Kristus", ma vso oblast v božem
*) Naši dijaki dobro znajo, ka se pravi mitto, mittere, misi, missum — poslati.
kraljestvi na zemlji; zato je samo duhovnik lehko po-puni misijonar. Misijonski duhovniki bi pa bili jako ovirani pri svojem deli, če bi si na misijonaj morali stan, hrano pa druge navadne potrebe sami preskrblavati. Na domači misijonaj majo stan pa hrano po farofaj, med pogani pa toga nega, zato hodijo ž njimi takzvani misijonski bratje, ki so v pomoč duhovnikom.—Tudi oni so misijonari.
V	velko pomoč so misijonarom v poganskih pokrajinaj misijonske sestre,štere pomagajo posebno prispreobračanji pa vzgajanji žensk. — Tudi one so misijonarke. Takšemi misijonskomi deli se pa nemrejo vsi posvetiti. Dužnost misijonskoga dela pa mamo vsi. To svojo dnžnost lehko spunimo, če pomagamo misijonarom. Pomagamo jim pa s tem, ka za nje molimo in jih z dari podpiramo. — Vsaki, što moli ali z dari podpira misijonare, je misijonar. Tak vidimo, ka se za misijone dela na tri načine : 1.) z molitevjov, 2.) z dari, 3.) s tem ka se sami odzovemo misijonskomi zvanji, če nas Bog zove v taksi stan. Vsakšemi kristjani je mogoče na eden eli na dva načina misijonski delati in tak smo lehko misijonari vsi.
V	tom pomeni nam je vsem pravo Kristuš: „ite po vsem sveti in oznanjajte evangelij vsem stvarem!"
Tri pitanja. Na Japonskom je prvi zasado kriz v pogansko zemljo sv. Franc Ksaverij v 16. stoletji. Komaj se je pa krščanstvo malo lepše razvilo, ga je začno krvoločni casar Taikosama z vsov silov preganjati — kak nekda poganski rimski casarje — i ga je skoro zevsema strebo. Samo nekaj jezero duš je ohranilo nepokvarjeno vero skoz 300 let. Kda je 1. 1858 po 300 letaj pa stopo ka-toličanski misijonar na japonsko zemljo, pride ednoga večera k njemi par možkov. Pokažejo jemi med pregan-janjom potrto podobo križanoga Jezuša in jemi stavijo tri pitanja. Pitajo ga, če v tistoj veri, štero on oznanja, častijo križanoga Zveličara i če se duhovniki ne ženijo pa če obnavlajo daritev na Golgoti. Nadale ga pitajo, če njegovi verniki častijo Marijo, Mater Odkupitela. Pitajo ga tudi, če majo vrhovnoga pastira Cerkve v Rimi. — Da jim misijonar na vsta tri pitanja odgovori ka ja, se jim oči zasvetijo od veselja. Spoznajo, ka majo itak ednok po dugom dugom časi katoličanskoga duhovnika pred sebom. Kušnejo jemi roko i pravijo: ,,Mi mamo edno vero i edno srce". Kda s0 pred 300 leti med pre-
ganjanjom na Japonskom gnali na morišče zadnjega duhovnika, je tč naročo svojim vernikom, naj ohranijo navuk, šteroga jih je on včio, čisti in naj nikomi ne ver-jejo, dokeč ne pridejo pa taksi misijonari, Steri dajo po-volen odgovor na ta tri pitanja. Starši so to sporočili deci, deca svoji deci i tak dele, dokeč se je ne dogodilo, ka je prišeo misijonar, ki je znao odgovoriti na vsa tri pitanja. Protestanski eli kakši drugi misijonar ne bi mo-geo na vse odgovor dati i tak ga ne bi šteli poslušati. Zaistino, vse katoličanske duhovnike lehko spoznamo po tem trojem : po ljubezni do križanoga Knstuša, po ljubezni do Matere Marije in po ljubezni do rimskoga pog-lavara. To troje davle katoličanskim misijonarom popuno moč za razširjanje svete vere i te trojne ljubezni se morajo navdati vsi pravi kristjani.
Potiivanja inisijonarov. Pokrajine, kde naši misijonari
oznanjajo pravo vero Kristušovo, so ne v takšem redi kak pri nas. Od vesnice do vesnice ne mogoče priti po lepih, s kamnom nasipanih potaj; zato ravno potii-vanje dela misijonarom \ elke težave. Pumagajo si kak si morejo. V pomoč jim je pri tom nema živina: konji, osli, kamele. Če je potrebno iti kama dele — v kakšno sosedno ves — koga spovedat eli krstit eli betežnika obiskat eli je pa zna-biti potrebno kakše sporočilo nesti so-sednoj misijonskoj postaji, zajaše misijonar svoje živin-če, i tak jemi je mogoče tudi v sla-Misijonar na potuvanji.	bom vremeni, v
blati, vršiti svojo višeno službo. Pgsebno če je potrebno prek
kakše vode iti, je za jahača dobro, ar mostov navadno nega. Kak je pa tudi jahanje ne lehka reč, najprle če je ne vajeni eli če je gosta megla, če je potrebno po bregaj med globokimi prepadi potiivati i podobno. Če pa trbej kaj s kolami pelatipa morajo 3—4 pare živine vpreči če ščejo kola z mesta potegnoti. Dostakrat je pa siromaštvo tak velko ka, toga nikaj nemajo. Te ttbe potno palico v roke vzeti i peški hoditi. Če je b'ato — po blati, če pa voda — pa po vodi. Tli pa tam gradijo države ceste in železnice. S tem kakpa pomagajo pri misijonskom deli. Tak večkrat veri sovražni ljiidje kakšo reč delajo pa se nanč ne spominajo, ka delajo za Kristuša. Bog zna tudi slabo v dobro obrnoti.
Marija pa misijoni. Znabiti de što etak pravo : Ve pa Marijin list naj raj kaj več od Marije piše pa ne telko misijonskoga. Žmetno bi bilo najti znam takšega, ki bi tak gučao. Itak je pa prav, ka povemo, ka misijonske reči pa Marijin list jako lepo vkup ide. Med Marijov in misijonstvom je tesna zveza. Že najvekši misijonar Jezuš Kristuš je napravo svojo prvo misijonsko pot z Marijinov pomočjov. Ona ga je rodila, ona ga gorgojila, ona je pod križom za naše odrešenje trpela. Nadele imenOjemo Marijo kraljico apoštolov, to je telko kak kraljico misijonarov. Mnoge misijonske družbe so se zročile v posebno njeno varstvo. Komakoli stopi misi-jonarova noga i se oznanja Kristušov evangelij, tam se oznanja tudi Marijina slava. Kde znajo moliti Očanaš, znajo pozdraviti tudi Mater božo ,,Zdrava bodi Marija!" Kaj pa Marija raj vidi kak to, če se širi kraljestvo njenega Sina na zemlji?! Kakše veselje ma ona nad misijonskim delom i kak rada de pomagala, če bomo njo prosili za misijone. K.raljica majnika, ki si mati najvek-šega Misijonara, ki si kraljica apoštolov, izprosi, da bo v kratkom ves svet spremenjeni v nebeški maj, v kraljestvo tvojega Sinal Izprosi misijonarom moč, da bodo mogli neustrašeno razširjati čast tvojega Sina i tvojo čast. Nagni srca vernikov, da jim bo misijonsko delo sveto, da do ga podpirali z vsemi svojimi močmi!
Poplačana stanovitnost v veri. V zadnjem preganjanji kristjanov v Ning-ko-zu na Kitajskom se je dogodilo, ka je odpadnola od vere družina, ki je mela v misijonskoj školi vzgojeno deklico. Deklica se je ne štela odpovedati svojoj veri, čeravno so jo domači pa rod jako silili k tomi. Kda je bila deklica stara 14 let, so jo šteli v zakon dati bogatomi mladomi pogani. (Na Kitajskom
majo navado se ženiti v jako mladi letaj). Deklica je pa odločno izjavila, ka nikdar ne vzeme nevernika i pogana za moža. Starši pa celi rod je bio jako čemeren, liki hčerka se je ne dala niti z ostrim protenjom niti s sladkimi obljubami zvoditi. Nekši katehist (domači misijonski pomočnik) je omeno, ka bi se po ženitvi znabiti mož dao krstiti. Zaistino se je pogan hodo 2 meseca včit krščanski navuk i nato proso za sv. krst. Misijonar je odkraja ne dosta zavupao toj spreobrnitvi, ar je bila cela poganova familija tiidi poganska. Kak žalostno bi bilo za krščansko zaročnico, če potlej ne bi mogla dati svoje dece krstiti. Liki mladi mož je meo pravo volo. Da bi to pokazao njej i misijonari, je prle, kak je dao napraviti ženitovanjsko pismo, navčo svoje domače v krščanskom navuki i pripelao vse k svetomi krsti. Tiidi familija deklice se je nazaj povrnila v katoličansko cerkev. Nato se je vršilo veselo gostovanje. Veselejšega so ne mogli obhajati. Tak je Bog poplačao stanovitnost mlade deklice v sv. veri.
Nenavadno najdenje. Misijonar Bernard je op-ravljao jako žmetno misijonsko službo v ledenih pok-rajinaj Alaske (najsevernejši del Severne Amerike) pri narodi Eskimo. Čeravno je bio tak deleč od svoje francoske domovine, ga je itak dosegnola bojna zapoved. Mogo je zapustiti drage Eskime i se podati v domovino pod orožje. (Na Francoskom morajo tudi duhovniki iti k soldakom). Vernikom se je trgalo srce, kda so se poslavljali od dobroga oče. Do prvoga morskoga pristanišča se je Bernard pelao na sanej, štere so vlekli psi. Psi so pri Eskimaj edina žival, štero je mogoče vprčči. Jako so močni v nogaj in dugo zdržijo. Kda je prišeo do pristanišča, je dao prek pse i male sani. Pa komaj se je mogeo ločiti od zvestoga psa Malamuta, šteri se je nikak ne dao vkraj od svojega gospodara. Zadnje, ka je čuo Bernard z Alaske, je bilo žalostno lajanje Malamuta, štero se je v zimzkoj pokrajini kilometre deleč čiilo. Mnogo mesecov potlej je bio misijonar Bernard v strelnih jarkih na francoskom bojišči. Francozi so za prevažanje po bojišči vpelali foringe s psi. Vojak Bernard je rad gledao te pse, ar so ga jako spominjali na njegove misijonske pokrajine.
Sto bi pa mogeo popisati njegovo začiidenje, kda ednoga dneva zagledne svojega
Malamuta, šteri naednok spozna svojega gospodara, skoči proti njemi, se opravla po njem in veselo laja. Kak se je to dogodilo ? Francozi so po severnih svojih dežela} kupovali Fskimo pse za vojne namene. Kda se je Bernard ločo od svojega psa v Alaski, je bila ta zapoved že včdana. Ravno pri tistoj priliki so trgovci kupili Malamuta i tak je prišlo, ka sta se na bojišči pali vidila.
Kratka misijonska poročila.
Slavnostne misijonske obletnice. Na željo po-kojnoga sv. očo so se vršile letos tri dni pred risali misijonske slavnosti v cerkvi sv. Petra v Rimi v spomin tristoletnice kak je bila ustanovljena „Propaganda," to je drOštvo kardinalov, ki je prevzelo vrhovno vodstvo vseh misijonov i skoz 300 let vodilo katoličanske misi-jone. Sv. oča so izrazili željo, naj bi se ob toj tristoletnici obhajale misijonske pobožnosti po vsej cerkvaj, na šteri steč dčn in naj bi se vernike pozvalo k gorečem i misijonskomi deli. Propaganda je bila ustanovljena 22. junija 1622.
Sv. Franc Ksaverij. Po čelom sveti se obhajajo tudi vesele misijonske slovesnoti v spomin, ka je pred 300 leti (12. marca) papa Gregor XV. proglaso misijo-nara Franca Ksaverija za svetnika. Franc je bio od kraja profesor na najvekšoj školi v Parizi i si je jako želo pridobiti svetno cest. Sv. Ignacij jemi je pa večkrat pravo : „ka pomaga človeki, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogObi." Franc je postao ponižen misijonar, odišeo I. 1541. v Indijo, prišeo na Japonsko in nameno iti tudi na Kitajsko, pa ga je nemila smrt na samotnom otoki Sancian 1. 1552 vzela s sveta. Njegov življenjepis ešče objavimo v Mar. listi.
Katoličanjska misijonska vojska. V misijonskih pokrajinaj se bojflje za Knstušovo kraljestvo okoli 15000 misijonskih duhovnikov, 5300 misijonskih bratov i 20000 misijonskih sester. Vkup nekaj nad 40000 bojevnikov. Lepa vojska je to; ali ka, če pomislimo, ka je ešče 1000 miljonov poganov. Zato bomo ešče dugo mogli moliti po Kristušovom naročili: .Prosite Gospoda žetve, ka pošle delavce v svojo žetev". — Če bi se edna desetina dečkov pa možov, ki so spadnoli v boji, posvetila
misijonskomi zvanji, bi prišeo na vsakših 1000 poganov eden misijonar in to bi bilo zadosta!
Slovensko misijonišče v Grobljah. Slovenski misijonari se vzgajajo v tom misijonišči. Vsakši, (duhovniki, bogoslovci, dijaki z maturov pa tudi 8 kmetski eli rokodelski dečki eli dovci od 16—36 leta) što čilti v sebi misijonsko zvanje, lehko prosi za sprejem. — Letos dozidavlejo novo poslopje poleg staroga. Ar se vse dela z milimi dari misijonskih dobrotnikov, pomagajmo vsi kak moremo. — Mlade dijake, ki majo veselje do misijonskoga stana, vzemejo na stanje v Dijaškom domi, Ljubljana Tabor 12. Plača je po dogovori in je mogoče dati tudi siromaškim staršom sina v te zavod.
Velka povodenj je bila jeseni na Kjtajskom. Dosta vesnic pa vsa žetev je vničena.
Prvi čaren plebanoš. V Ugandi v Afriki je bio lani nastavljeni prvi čaren plebanoš za kaplana ma tiidi dva domačiva pomočnika.
Šiba!	_
Oda druga zdravila več ne pomagajo, teda vzeme zdravnik nož vroke in reže. Tak je z kaštigami, gda drOgo več ne pomaga, pride šiba na vrsto. Nego zdravnik pri ništernih betegih tudi včasi vzeme nož v roko i odstrani ka je nezdravoga. Ravno tak je tOdi pri vzgoji, da za ništerne pregrehe se more tiidi včasi šiba nOcati, kak so na priliko trdoglavnost, če se premišleno pregreši ali iz hudobije kaj napravi.
Ka se more razmeti pod rečjov šiba ? Nika driigoga kak ravno samo šiba ; ne palica, ne bat, ne vajat, ne pesnice, ne pluske. Najbogša šiba je tista, kak pravijo moj oča, štera prav na mlado fOčka, gda mahaš z njov. Stari vzgojiteli so pravli, da je brezova šiba naj bogša, ar je najbole vtigipka. Zato jo je pa tiidi Bog belo stvoro, kak pravi pripovedka, ar če so deca po noči tudi lagoji, da jo stariši lehko najdejo. 1 tudi v prejšnjih časih je mela šiba drugi prostor v hiži, včasi za križom ali pa za tramom.
Oda prijeti za šibo ? Ne včasi gda se dete pregreši, i z vsakov stvarjov ka vam pride najhitrej v roke, nego povejte njemi, da je zasliižo i da bo doma bit, pa 1 tudi vam v tom časi preidejo čemeri i bodete bole premišleno
delali. Zato naj bo doma na omari vsikdar šiba. Morete pa tudi paziti gde vdarite, da deteta ne poškodujete. Najbole varno mesto je tisti tao, šteri kak pravijo, je ravno zato stvorjem i pa po dlani na roki. Nigdar pa ne sttnjavajte deteta s pesnicami, tudi ne davajte njemi pliisk, tem menje pa šče je bršte.
Oda pa bijete vaše dete, ne kričte. Dostakrat se čiije pri tom cela bojna, dete kriči, ar ga boli, oče ali mati pa od čemerov. To ne pomaga nika. Nego gda je dete zasliižilo, da more bito biti, njemi povejte prle, zakaj da bo bito in potem nika. Stem njemi pokažete da ga ne bijete iz čemerov, nego ar je zaslužo. Pokažite njemi celo, da neradi to delate, i gotovo bo to vaše postopanje melo dosta sada i bo .dosta hasnilo deci. Ednok vam bodo zato jako zahvalni.
Poznao sem očo, ki je svojiva dva sinova za vsakšo stvar zbio in to gde je prišlo in s tistim ka njemi je naj prle do rok prišlo. Kelko njima je pomago ? Nika! Navado njiva je pctiihnjenosti, to je pred njim sta se kazala jako dobriva, nego za njegovim hrbtom ? ... To bi vam pa lehko tudi povedo.. . Oda sta pa ednok mogla od doma v službo, sta pozabila na dom. Ne sta pisala, tem menje pa šče domo šla.	^
Pregovor pravi: „Brezova šiba novo mešo poje." To pomeni, šiba, če je dobro nucana i pametno, prinese lepi sad. Ne pomeni da bodo vsi mešniki, nego da bodo dobri in pošteni. Da bodete pa pametno rabili šibo počakajte z mirom, da se vam poležejo čemeri i potem po pameti, če je eden vdarec zadosta ne trbe dati dva, če sta pa dva zadosta pa ne tri.
Glavna stvar je pa ne biti deco, nego da deca majo strah pred šibov i te je ne bo trebelo tudi dosta nucati. Začnite rano kaštigati i vam ne bo trbelo dosta kaštigati.__Bojan.
Krščanski navuk.
I. Zapoved.
Pri javnoj božo] službi so znamenja predpisana, z sterilni na zviinaj pokažemo našo not-rašnjo molbo. Javna boža služba se veli tista, štero da očetno, javno, očividno pred nami opravljati Mati-cerkev. Takša je na priliko sv. meša, precesije, litanije,
blagoslavljanje itd. Maticerkev pri teh božih službah določi obrede ali ceremonije, ž šterimi se one moro vršiti. Poklekiivanje, križanje, klečanje, rok razprestiranje gledanje križa itd. ti obredi so predpisani i majo globoki sveti pomen i neso kakši hokus-pokus. Duhovnik jeli roke ma pri oltari razprestrete i tak prosi milosti. Kaže tak formo križa. Pomeni to ka smo po križi Gospodo-vom dobili vse milosti. Glejte ministranta. K'eči pred oltarom, ar je namestnik angelov, (kak duhovnik je namestnik boži) i moli Gospoda na zemlji kak Angel v nebesih. Kak grdo delo je, če dvorjenik od oltara se nazaj zgledava i reži. Kak je sram Angele ka takšega nespodobnoga namestnika majo ! Jezušovo Srce pa z oltara ne gleda na nje, nego prek njih druge dobre dečkece i deklice. Boli ga ka za Angelsko službo so tak nezahvalni. Tisto včenje, štero razlaga ceremonije ali obrede, zovemo liturgijo. Jako dobro je to včenje prebroditi, človek vsikdar globše spozna veličanstvo svoje vere i vsikdar bole trdo se je drži pa vsikdar bole verno spunjava njene predpise. Ka^ malo, vsak-denešnje znamenje inolbe bože je križanje! Pa če količkaj globše segnemo v njegov pomen, nam postane to znamenje zaistino vretina večnoga zveličanja. Z križom smo rešeni! K^riž je nebo odpro, pekel zapro, križ je pre-tnagao hiidoga diilia, telo i svet! Ki se z tov verov križa, zmaga v skušnjavah. Svetniki so z ednim križanjom celi pekel strosili, greh odvrnoli, čistost ohranili l Na križi so želeli vmreti apostoli, brez križa neso šteli svetniki, križ so si za plačo vsi goreči krščeniki vsikdar želeli. Te kinč, to moč, to sladkost, to odebrano odlikuvanje bi mi samo površno, nemarno, brez poštenja na sebe devali! ? — Pobožno se križajmo vsikdar, posebno v skušnjavah.
Nova »Kristusova cerkev."
Meseca oktobra 1. 1920. so poročale novine, ka se je vršilo od 12.—16. oktobra 1920. v Ženevi na Švi-carskom zboriivanje 252 piišpekov i odposianeov vseh verskih družb, kak evangeličanska, pravoslavna, anglikanska, itd. štere verjejo v Kr'stušovo božanstvo, njegovo včlovečenje i odkupitelstvo.
Evangeličanci i razkolniki čutijo, ka njihovo vero-spovedanje nema prave podlage od tistoga časa kak so se odcepili od Rima. Vsikdar bole in bole sprevidevajo kak needini so sami med sebom v verskih rečeh, zato pa idejo sami vsikdar bole narazno. Sprevideli so, ka če de tak naprej šlo, ka morajo razpadnoti njihove verske družbe. Da bi te razpad zabranili, se namenijo združiti v edno samo versko družbo .Kristušovo cerkev" imenuvano. S toga namena so zboruvali 1. 1920. v Ženevi.
Katoličani so ne bili pri tom zboruvanje, čeravno so bili ešče pozoseb povabljeni. Že 1. 1916. so bili odposlanci pri rimskom Oči papi i so ga prosili, naj bi pos'ao na to zboruvanje svoje zastopnike. Sv. Oča papa so jih lepo, kak dober oča zgiibljenoga sina, sprijati. Da so pa poslanci začnoli gučati od združitve v takzvano „Kristušovo cerkev," so njim odkrito i odločno povedali, da je rimsko katoličanska cerkev tista prva edina Cerkev, od štere so se vse druge ločile i da je združitev mogoča samo te, če se te odcepljene cerkve povrnejo nazaj ta, odked so odišle, v Rim. Zato se rimska cerkev nemre z nikim pogajati. Če bi se pogajala, bi s tem že pripoznala, ka lehko kaj popusti v svojem navuki, toga pa nemre včiniti kak edina prava čuvarica Kristusovih navukov. Sv. Oča so prepovedali katoličanom iti na zboriivanja.
Na zboriivanji so ne mogli nikaj dosegnoti. Ešče skoro bole so se razdvojili. Samo so to določili, da bodo imeli za par let zopet zboruvanje v Jeružalemi.
Zahvalimo Bogi, da smo v njegovoj pravoj cerkvi, v šteroj ostane On z nami vse dneve do konca sveta.
Slovensko misijonišče v Grobljah.
Dozdajšnje poslopje semenišča bi bilo premalo za vzgajanje misijonarov, če pomislimo na velke potrebe misijonskih deiavcov doma i med pogani. Zato se povle poleg novo. Želeti bi bilo kak pa, če bi se kak najprle moglo dokončati. To je pa odvisno od darov dobrih ljudi. Pomagajmo vsi našemi misijonišči. Istina je, doma imamo tudi dosta potreb i resnično, v Prekmurji jih je
telko, ka se človek skoro ne bi vOpao ešče za misijone kaj prositi. Samo če se vozgovarjamo z domačimi potrebami, s tem se ešče nemremo izgovoriti darov za misijonišče. MisijonišČe je edno samo za vse Slovensko, tak je tiidi naše prekmursko zato lehko po pravici pravimo : podpirajmo naše domače misijonsko semenišče, to misijonišče je pa ešče v posebnoj zvezi z našim Prekmurjom. Mi nabiramo dare za misijonsko hišo v Prekmurji. Kakši misijonarji pa pridejo v to prekmursko misijonsko hišo ? Ravno tisti misijonarje kak se vzgajajo v misijonišči v Grobljah ; med misijonari — duhovniki ednoga, med kleriki v misijonišči ednoga i tri med misijonskimi brati. Kak ne bi mogli imeniivati misijonišča i Grobljah naše domače misijonišče?!
Kak že povedano, podpiramo misijonišče na tri načine : 1) z molitvijov, 2) z dari, naravnost ali pa, da se zapišemo v Misij, mešno družbo, 3) da se sami posvetimo Kristusovo j službi, če čOtimo v sebi misijonsko pozvanje i stopimo v semenišče.
Katoličanska cerkev doma i v tujini.
Med bojnov pa prve mesece po bojni so se sovražniki sv. cerkve že veselili misleč, ka se bliža konec krščanstva, posebno pa šče katol. cerkve. Zdaj se pa že jasno vidi, ka se srčne želje naših verskih nasprotnikov ne bodo vresničile. Versko življenj? po domovini začne pa cvesti, trnje i osed se siiši. Veselo je viditi, kak začajo po čelom Slovenskom ljudje v velkom števili v cerkev zahajati. Misijonijso močno obiskani.—Poročila iz misijonskih krajov, štera misijonarje pošiljajo, pravijo, ka se moč sv. cerkve po čelom sveti lepo širi. Ljudje odpirajo srca Kr'stušovomi navuki. Največ viipanja je zdaj na K'tajskom, kje živi eden štrti deo vseh ljudi na zemlji, (t. j. 400 miljonov; zdaj je komaj 2 miljona katol. kristjanov tam). Tiidi v Meksiki, gde se je med bojnov vršilo preganjanje kristjanov, se je na boljše obrnolo. — „Ti si Peter (pečina) i na to pečino bom sozidao svoje kraljestvo i peklenska vrata ga ne do premagala." „Jaz ostanem z vami vse dni do konca sveta." Znova nam Kr'stuš zatrdjavlje resničnost svojih reči, štere je gučao svojim apoštolom.
(4). Ki 1, ki 2, ki 3, nekak pa, kak Klar Ana z Ivanec So ceio 4 iisteke prosili v gorečnosti za razširjenje božega kralestva, štera je v malih lvancih 400 nabrala. Vsem tem nabiračom i darovnikom presrina hvala. Do 1. 1924. dec. 31. de se pobiralo. Par sto nabiralnih pol ešče mamo. O da bi prišlo stalno kraljestvo bože po misijonah med nas. Dobre diiše, zglasite se, štere je ščete širiti! Peneze vsaki širitel naravnoč po čeki v Celje pošle. Pet ali šest hiž bi lejko melo edno cedalo. Vsako dete lejko par par da. Letina se zboljša i dober Bog v zahvalo za blagoslov na poli i pri stvari žele dar za svojega božega kralestva razširjavanje. Par sto pol ešče mamo. Što šče ka bi po njem tiidi prišlo bože kralestvo hitre] v Slovensko Krajino, naj prosi pri vredništvi M. Lista misijonski listek.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.