ki
Tečaj IV.
jORICI, v petek 8- januarja 1875.
Ust 2.
m
List izhaja vsak petek
in velja b pofitnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za
pol leta 1 gold. 50 sold., za 5etrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit. druStva
„GOEICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
GLAS
Naročnina in dopisi
naj te blagovoljno poéfljajo opravuUtvu v nunskih ulicah v tiskarna Karol
Mai-
ling-ovo. Vse poiiljatve naj te Rok«
copisi te ne vračajo. Ozn sprejemajo. Plača se za navadno če te naznanilo taroo enkrat natisne, - . sold., če dvahrat, 12 sold., če trikrat, \ 15 soldov.

N
Današnji list pošljemo vsim dosedajnim naročnikom in še ne-kterim drugim gospodom. Kdor ga ne vrne, zapišemo ga kot naročnika.
... in mir ljudem na zemlji.“
»Tu priseg tudi v domače prepire zakopani in po njih krvavo razmesarjeni slovenski narod sveto prisego, da hočeš za vselej slovo dati strupenej neslogi, ki razjeda krepilno osrčje od zore do mraka, od mraka do dne."
Te besede stojé na koncu listka v 152. št. »Slovenca". Vzete so nam kar iz srca. Nekdaj ni bilo treba ne zdihovati, ne prisego vati. Nesloga ni bila v taki meri domača beseda ; poznali smo jo bolj le po ustnem in pismenem izročilu.
Dolgo časa, skoro do 48. leta in čez, smo životarili in ječali pod težkim jarmom, ki ga nam je pritiskala brezsrčna tuja roka na žuljavi zatilnik. Plesali smo, kakor so drugi trobili, govorili, kakor so drugi hoteli, še celo mislili nismo po naše. Pa kar na enkrat se na obzorji zablišči. Vstajati smo začeli, opasali ledja z ostrim orožjem, ip hajdi na sovražnika, ki smo mu bili »tujčeva peta", milovanja vredno služeče živinče. To so bili pravi makabejski časi, »aurea aetas!" Prebudili smo se bili iz dolzega spanja.
V dolgi četi bojevalcev za domačo stvar stal je »črnosuknež-dolgopetež", kije sploh veljal takrat za velikana v pravičnem boji. Pa ni bil osamljen slovenski duhovnik. Pogumno so stali z duhovščino v eni vrsti drugi svetni gospodje. Ni se popraše-
valo tedaj, kaj in kedo je ta ali uni ? Skupni blagi namen in vroča ljubezen do stvari je družila vse. Takrat nismo poznali še liberalcev, klerikalcev, ultramontancev, konservativcev, in kar je še tacih in ena-cih besed. Bili smo vsi pravi liberalci na podlagi krščansko-katoiiških načel. Žalibog. da ni trajalo to dolgo časa.
Naši bojni tovarši, ki so nosili uže takrat, ko smo skupno se merili sè sovražnikom, na goli koži rudečo srajco, so izvlekli rudečo srajco na dan — in strankarstvo se je pričelo. Imenovali so same sebe liberalce, naprednjace; nasprotno stranko pa so pitali z mračnjaki, nazadnjaki. Verovali smo jim, da so to, kar so trdili, kajti dejanje je govorilo. A verovali smo jim v našem zmislu. Svobodni so bili — za se, a za druge so poznali le trdo silo.
Slovenska duhovščina je bila naj mogočnejši steber. Na njo se je naslanjal marsikak liberalni doktorček. Le s pomočjo duhovščine bilo mu je mogoče skobacati se visoko na politični klin. Paprisedši na vrhunec, omamil ga je slastni duh prihajajoč iz ustavo verske kuhinje. Začel je peti — novo pesem. V svoji omahljivosti in »kljunasti" bistvenosti jel se je krohotati : »Ne poznam te več duhovščina. Ne potrebujem več tvoje roke in tvoje stranke. Der Mohr kann gehen". In stiskal je kravo za vime, držal jo trdno za rep, pa polnil ob enem si žep ! Če ni tako, naj pa pokaže. Pravi se, da se je izrodila iz doktorjevega vetr-njaštva tako z vana »napredovalna stranka". Napredovati pa misli ta-le naš novi usta-| voverski »helot" sè svojo stranko, ki nima na Slovenskem toliko glav, kolikor roka prstov, v zatiranji cerkve in njenih pravic. Prav po svobodnjaškem načelu ! Yidi se
LISTEK.
:b
O Ž I č
(S Krasa.)
I.*)
Nekteri pravijo »Božič", pa še bolj navadno »o Božičih", ker so trije božiči, prvi sv. Bojstvo Kristusovo, drugi novega leta dan, a tretji sv. tri kralji. Med prvim in zadnjim božičem so dvanajstere svete noči. Istočna cerkev je imenovala božič »fotismos" t. j. »dan luči" (dies luminarium) ter je praznovala ta dan 6. januarja do četrtega stoletja, a od takrat pa z rimsko cerkvijo vred dne 25. decembra, torej ta v početku, ona h koncu dvanajsterih svetih dni in noči. To so že pogani poznali ter je imeli za merodajne vremenu celega naslednjega leta.
Še se nahajajo med prostim ljudstvom neke starodavne šege, pa se v današnjih materia-
*) Upamo, da prinesemo konec sestavka zadnjič začetega listka prihodnjič, zarad neke nepriličnosti danes ni mčgoče,	URED.
lističnih časih če dalje bolj zgubljajo, le v kaki pošteni patriarhalar hiši se še strogo drže starih globoko vkoreninjenih šeg in navad. Največ teh starodavnih običajev se je ohranilo sedaj o božičih. Za predvečere treh božičev na Krasu vse-čejo mlad trileten cerov kol, ter vrežejo vanj tri križe, da zgori prvi večer do prvega, drugi do drugega in tretji do tretjega. Pepel se ohrani v posebnem loncu, da se ž njim pšenica oluži, preden se vseje, da ne bode snetljiva. To je tudi prerokovalno drevo, kajti vzamejo se goreči o-glji od tlèèega božičnega dreva, ter se da slehernemu irné kakega žita, a kteri ogelj naj pred vgasne, od onega bode naj slabša let ina. Božičnemu drevu v nekih krajih (v Brdih) pravijo primerno: „čulja“ od čuvati, kakor Hrvati »bad-njak“ od »bdeti".
Na božično »viljo" se mora skuhati vsakovrstno »sočivo": fežol, grah, leča, bob, peček, vse skup, ker je prazna vera, da, če se od enega ne kuha, ne bo dobre letine, isto tako ne, ako
tedaj, da se nam stranke množe, kakor mušice okolo vinske posode. A pomisliti bi moral vsakedo, ki mesari uže tako vsled nasprotnikovih udarcev pojemajoče telo naie domovine, da se narod vendar ne da dolgo za nos voditi. Kogar danes kot svojega ljubljenca na rokah nosi ter v zvezde kuje, prav onega stavi jutri večkrat na sramotni oder potomcem v žugajoči spomin.
Priporočal je »Glas" v predzadnji št., da se poprimemo trdega dela, da razvijamo naše moči posebno tam, kjer se je začelo uže zidovje rušiti. Danes pa zopet živo priporoča, nikar toliko deliti naših pičlih moči, kajti to bilo bi podirati ; uvažajmo zlate besede : »viribus unitis !" Med tem, ko se trgamo okolo domačega ognjišča, ima naš nasprotnik obilno žetev.
»Sè zedinjenimi močmi!" da ostane Slovenija krepka in zdrava!
Bog daj, da bi konec leta 1875. ne bili za grenko zmoto bogatejši!
I>Opisi.
Na Slapu 1* j*®« — Ker z novim letom vse duhovnije prepise rojstev, mrtvij in porok
préfèHega leta vč. dekanijam odpravljajo, ja se mi vgodna priložnost o tej uredbi z ozirom razprostranjene Tominške dekanije nekoliko pre-sojevalnih besedi spregovoriti. Težko se je sicer dotikati tako rahlih, občutljivih predmetov, ali zaslanja me duh današnjega časa, ki tiija vse pomanjkljivo na neusmiljeno rešeto javnosti. Zavaruj em še tedaj že vnapred proti vsakemu zlobnemu sumničenji, kakor, da bi mi bil kak »St&nkertrieb" pričujoči dopis navdihnil; ne, meni je samo na tem, precejšen kos zastaréle, ueznósljive žlindre od naprave, v svojem bistvu vse hvale vredne, neobbodno potrebne, odkrhniti.
v skledi nič ne ostane. Zgodopisec severnih Slavjanov Saxo Grammaticus (faist. Dan. 4, 14) piše, da so bogu Svetovidu (Svantevid) darovali pogačo-mliuec iz medenega testa narejen, ktere-ga je žrtvec ljudstvu pokazal, in ako ga je bilo čez videti, je pravil duhovnik, da bi k letu ga ne bilo videti, to je, da bi drugo leto bila bogata žetva in bi se spekla še veča pogača. ‘— Marsiktera šega se nam dandeues čudna in smešna dozdeva, pa ima morda svoje korenike v starodavnem poganskem življenju Slavjanov. Tako mi je pravil prijatelj, benečanski Slovenec, da o sv. Martinu pri njih nosi Cerkvenik v bisagi kip sv. Martina ter prosi milošno; kdor mu več podeli, temu da več svetca videti, a onemu, kdor manj da, pa tudi svetnika manj pokaže. Morda je tudi ta običaj v kaki zvezi z ravno navedenim pri severnih Slavjanih.
(Dalje).
N
M

*


i
s
*
5
H
ipv.
m
______Znano je, da morijo po višjem povelji vse
dnhorofje vsako leto proti verne izpise in duplo is matičnih knjig napravljati, ter jih vč. dekanijam v pregled in potgeuje pobijati. Prvi pre-vdobiva vč. kn. škof. ordinaijat, drugi vrača Ičnimi knjigami v domači arhiv.
To delo se je, čuda če ne, vpeljalo v preje pred mogočimi podari, ali drugimi , ki so po naši škotiji skoraj vse spole preteklosti požrli. —
vstanovljenim prepisom nemàm nič ignifugati« potrebni so. Naredim pa, da se imajo matične knjige k dekanijam pošiljati, je vaaj za večino duhovnij po Tominški dekaniji neobzirna, tlačeča, skoraj neznosljiva. To trdim na is dlakocepljenja, temveč iz vzrokov, ki naj jih slavno občinstvo nepristransko pretehta.
: Kdor naše krasne poti in stezé količkaj i posnoi lahko sprevidi, da bi bilo treba matične knjige v dvojne .železne pl&tice vkovati, da se ,gsppškodoiane po koših in bisagah k dekaniji ^prinesejo ki nazaj domu vrnejo. Ni treba omen-Jnti, da nosaču pogostoma sneg ali dež mrtve, .pajeno in poročene v košu skozi in skozi prepodita. Tudi morajo včasih nesrečne matice v dražbi s o|jem ali mastjo popotovati. Pri mar-aikterih izvirnikih videl sem žalostne sledi novoletnih izletov k dekaniji.
Po pet, šest ur daleč nobeden zastonj k dekaniji ne tika; treba za nosite|ja tudi pokrov cerkvene denarnice odvezniti in precej globoko jamo med podarjeni kafer izrijti ; hribovske cerkve so pa vboge, ko lipa.
Da|je vč. g. dekan nemajo pospeševalnega ustroja, da bi v trenutku vse rojene, mrtve in ponižane Antone, Jožefe in Vincence ... 26 duhovnij (okolo 16000 duš) pregledali. Knjige morije precej časa pri dekaniji ležati. Vkazati pene moremo, da bi tačas po duhovnij ah nobeden ne umrl, se rodil ali oženil. Kam se bodo botri in priče podpisali ali podkrižali? Kdo jih bode potem po vseh žrelih in gorah za podpise lovil? — Stranka tiija krstni, mrtvaški list; mradiuje zahtevajo nemudoma kak podatek iz matic: léti dan hoda po izvestija k dekanijiI Okolo tega časa po hribih najpogostejše okliče
mm
Nekdaj in zdaj
(Da|je.)
V.
Za pustom, ki vsako leto povsod rogovili, in veTalf manj mošnje spraznuje, ali (vselej se mi zateče, da zapišem mošnje, ker ne morem nikoli pozabiti boljših dni, ko smo še cvenk i-melil) dela, da nam goldinarčeki sfrlijo; nastopi vsako leto pepelnična sreda, in ž njo štirdeset-danski post. kjer treba pokoro delati za preveliko pustno norenje in rogoviljenje. Namesti *mulcM in nklobasu pride neslan in nezabeljen «,bizeca na mizo, namesti okusnega vina ali ola pa plehka voda, namesti plesanja, rajanja in vasovanja pa trdo delo na polji in po vinogradih , Pa oj ! kak razloček med postom nekdaj pa zdaj 1 Ako se ne motim, smo brali v nekem »Lbnari di Gurizza", ki so se v prejšnih letih izdajali, da je v preteklem stoletji mestno starešinstvo v naši Gorici nekega mesarja ostro kaznovalo, ker je neki postni dan svojo mesnico odprl. A zdaj ? mislim, da marsikteri tistih, ki spadajo k mestnemu starešinstvu, vsaki petek meso žrejo. „0 tempora, o moreš 1“
Nekdaj so bili naši Goričani uneti za vse, kar je zadevalo cerkev, in sploh, čast božjo. Ko
zadajmo; opravljaj z ženini predhodno spraševanje brez matici i. t. d.
Slednjič mora duhoven na poverjene mu jnatice skrbno paziti, da se ne zlorabijo. Ali niprivsakletnem prenašanji nevarnost velika, da kaka zlobna roka izvirnikov ne popači?
Nepovo|jnosti so očividne; kako jih po od-stnaHi? Hočem t loke ug»ti Mfem, ki, *»-jo s to zadevo upravljati; mojih misli pa pri vsem tem ne bodem zakrival.
Pred vsem pozdeva se mi, da je vpeljava dekanijskega pregledovanja matičnih prepiskov zgol odvečna formalnost, ostanek štrena-stega birokratizma. Ce ima duhoven do-vernost pri sostavljanji izvirnika, če brez kon-trolle izdaja zelo važnejši izpiske iz matic za aodnijske, politične, vojaške urade i. t. d. čemu dosadno nadzorovanje pri navadnih kopijah? Pa to je le moje osebno meneqje. Ako je pregledovanje vsekakò potrebno, naj bi se pa vsaj za nejvečo dekanijo Tominsko delo med nektere č. g. župnike tako razdelilo, da bi imeli posamezni duhovni v kaki sili vsaj blizo do svojih matic. Ce pa to nadzorovanje izključljivo v področje vč. dekanjjstva spada, naj dotična višji oblastnija vsaj za obširno Tominsko dekanijo in znabiti tudi za bolj oddaljene duhovnije druzih gorskih dekanij, to uredbo tako prenaredi, da bodo Č. g. dekani na vsakoletni kanonični vizitaciji kopije z originali primeijali iu potrjevali.
Evo vam izražene že|je ne-le dopisnika s Slapù, temveč večine duhovščine v Tominški dekaniji Nacejamo se, da v. č; kn. škof. ordinarijat vdanej hribovskej duhovščini razložene težave blagovoljno polajša, ter vnovič potrdi, da se pravičnim zahtevam časovega duha nikakor ne odteguje. ___________________ J-
Ogled.
Avstrija. Na Dunaji se je začela 4. jan. konečna obravnava proti glasovitemu O f e n h e i m-u pl. črnomorski, ki je bil gener&ldirektor Lvovske železnice, in je tožen, da je goljufal in škodoval na mili-
jone. V to pravdo so zapleteni ljudje vsih stanov od velikega poljskega plemenitaša do ubozega kmeta. Ta pravda bo pa tudi na dan spravila vse sleparstvo ustavoverskega gospodarstva. — Baron D i p a u 1 i, ki je mandat kot državni poslanec odložil, je bil zopet izvoljen skoraj z dvema tretinjama glasov. Monsig. Greuter, tudi tirolski poslanec, objavil je pismo v dunajskem ,Vaterl.tt, v kterem državni zbor ojstro obsoja. Sploh na Tirolském peščica usta-voverstva od dne do dne zginja, na — Kranjskem pa ustavoverstvo zmiraj bolj raste. Ravno zdaj se vršijo volitve v kupčijsko zbornico, odkterih izida je osoda Slovencev na Kranjskem odvisna. Zmagajo nemškutarji, postane potem še dež. odbor v večini nemškutarsk in germanizacija bo cvetela, da bo veselje, propadejo nemškutarji, pa toliko bolj okrepi narodna stranka. Vestenek bo dobil še kak križec za to, ker tako pogumno pomaga pravice Slovencev z nogami ponemčevanja.......varovati.
Zunanje države. Naj važnejša novica je, da so Spanjci dobili svojega kralja. Alfons, sin pregnane Izabele, je za kralja oklican. Serrano mu je ppt pripravljal, vendar pa ni še vojske konec, brž ko ne, bo zdaj tim hujši boj med Don Karlosom in Alfonsom. Pred kratkem so vlade priznale republiko, kaj store pa zdaj ? — Sv. Oče napovedujejo sv. leto za 1875.
Nedeljski pogovori.
(Spisuje Fr. Kuralt.)
(Dalje.)
Jože. Vi gospod učitelj, ste nam povedali resnico. Res je, da kmet veliko prostora zanemarjenega pusti, iz katerega bi lahko dobil lepe dohodke.	V
Učitelj. Jaz pa še nisem dovršil svo-jego govora; omeniti hočem samo nekoliko še našo živinorejo. Smili se človeku živina, riditi jo, ko se iz zanemarjenih pašnikov domu vrača, Komaj da stoji iu koraka. V hlevu doma pride zopet v nesnago in gnojnico, da se komaj
£•«■>» j a
T7TT*..«•*•••
se je naše bogoslovsko semenišče 8. decembra 1818. slovesno odprlo, je bila Gorica na večer vsa razsvetljena, in možnarji so na Gradu pokali, da je bilo veselje poslušati. Vsi mestnjani so se radovali, da se ta blagi zavod zopet odpre, potem ko je bil čez 30 let zaprt., Lepo je bilo tudi videti mlade upapolne bogoslovce v svoji bogoslovski obleki s trivoglatim klobukom, s svojimi črnimi	„kutamiw	ki so imele
rudeče vratnike, rudeče ostece, pa tudi rudeče gumbe (sedaj imajo uže okrogle klobuke, in rudečega druzega nimajo več na sebi, kakor vratnik „tabarinaw pa „franze“ na pasu). Nekdaj tedaj so Goričani se veselili odprtja našega semenišča; zdaj pa marsikteri „ Spie ssb Urger “ bi raje videl kar si koli bodi v njem, kakor pa bogoslovce.
Te dni mi pride v roke rokopis, ki ima naslov : Regole del Seminario vescovile di Capo d'Istria. Prebiraje ga najdem tudi Regola 3Ima Si proibisce tra Seminaristi qualunque linguaggio fuorché V usato, t. j. vsem je bilo prepovedano govoriti vsaki drugi jezik razun italijanskega. Ko sem to bral, sem si mislil: tout comme chea nous ! Kedar sem bil leta 1830. v takratnem tretjem razredu normajke, je bilo tudi nam pre-
povedano kaj druzega govoriti, kakor nemško. Na gimnaziji smo bili uže bolj svobodbi v tej zadevi, toda v preteklem stoletji, pa v začetku sedanjega zapovedano je bilo na gimnazijah le latinsko govoriti. Moj rajnki fajmošter mi je marsikaj o tem povedal ; pa tudi so fantje ta-krat latinsko klepetali, kakor zdaj mi slovensko, laško ali pa nemško. Od tod je prišlo, da Hrvatje latinski jezik dijački jezik imenujejo, kakor bi Nemec rekel, ndie Studentensprache". Koliko se je v tem spremenilo v kratkem času ! kaka razlika med nekdaj in zdaj !
In kako smo mi, mali paglavci, spoštovali ne le duhovnike, in vse učitelje, ampak še celo „študente" riših šol 1 Še dobro pomnim, ko sem bil v prvih gimnazijalskih razredih, da sem se odkrival lepo pohlevno Blažu B.*.*u* ki je bil takrat uže ali v Šesti, ali v sedmi šoli. In glej ! mesca novembra 1838, ko sem prišel v prvo leto bogoslovskih šol, se začudim, ko vidim, da je zdaj isti Blaž B.... moj sošolec. A zdaj? težko najdeš enega izmed malih ali večih Šolarjev, da bi se duhovniku odkril in ga pohlevno pozdravil; pač boš videl, da paglavci desetih, dvanajstih let koj pred šolskim poslopjem svojo cigaro v šobe utaknejo, rogovolijo pa, ko pridejo iz šol,
iz nje vidi. Naj več krav ne ostane brejih in teleta so le slabe, ker za 200 krav se nahaja v soseski le en slabi bik, ki sam komaj životari. Ali moremo pričakovati od take živine dobička? , Še drug in silno važen uzrok pa je, da se naši kmetji tako pritožujejo o slabih dohodkih, in to je slabo oskrbovanje gnoja.
Župan. Gospod učitelj, želel bi, da bi nam nekoliko Vi Vaše gospodarstvo pokazali, da bo moj sosed vidi!, kakor da imate lepo vredjeno.
Učitelj, župan in Jože se vzdignejo, in učitelj jih pelje na čveterooglato dvorišče, katero je od vsih strani ograjeno z gospodarstvenimi poslopji.
Župan. Vidiš moj Jože, kako lepo in snažno je to dvorišče, tukaj je vse drugač, kakor pa pri nas, tu se ne vidi toliko nesnage in gnojnice po vsih kotih.
Jože. Tudi meni se zelo dopada, ali kaj mi pomaga, saj si vender takega dvorišča ne moremo narediti, ker k temu je treba denarja.
Učitelj. To so Vam le prazni izgovori. K temu ne potrebujete nikakoršnega denarja, ampak samo vaše pridne roke in ves dvor je lahko snažen in čeden brez stroškov. Le, kjer je red, tam je tudi vspeh. Ce imate vi vse v neredu, koliko časa se zgubi, pred ko morete stvar, ki jo potrebujete, v pravem času dobiti. Pri dobrem gospodarji mora vsaka stvar svoje mesto imeti. Poglejte, jaz imam tukaj nekoliko bolj prostorno drvarnico, v kateri se v slabem vremenu drva žagajo in v red zlagajo, da se dobro posuše. Zato moja dekla tudi hitro ogenj napravi, in ne izgublja s tem časa, kakor je to večkrat slučaj pri vas, ki imate drva spravljene pod strešnim kapom, kjer vedno mokre ostanejo. Tukaj zraven imam pa kolaruico, kamor spravljam vozove in vse drugo orodje, kadar ga ne potrebujem. Pri meni je vse orodje vedno na suhem, pred zimo se lepo ošnaži in potem pod kolarnico spravi. Zato pa orodje pri meni tudi delj tosa trpi, kakor pri vas, ki ga puščate na dežji, da les počne gnjiti, železo pa rjeveti. S tem si že vsako leto zmanjšujete vaše dohodke in povikšujete vaše stroške.
Jože. Naj bolj se mi pa Vaše gnojišče dopada. Kako lepo v redu je gnoj naložen, kako , vender si to storite ?
v šolski ulici tako, da je groza. Svoboda za vse, tedaj tudi za smrkovce. Kdor more bolj rogovoliti, tisti bolje kaže, da je «all’altezza de’ tempi.“ Nekdaj so učitelji otroke nadzorovali tudi zunaj šole, in šolarčeki so lepo pametno se vedli na poti z šole na dom. Tudi tu moramo reči : „Tempi passati la
Vojaške nove postave so nam uže mnogo «študentov** odvzele, in še jih bodo, ako se v ti reči kmalu kaj ne predrugači. Leta 1838 sem dobil tudi jaz povabilni list za vojaščino ; jaz sem dal staršem svoja šolska spričala, da so je na dotičnem mestu pokazali, in tam jim je bilo rečeno, da ne marajo za mene. Ako je kdo i-mel vse «mit Vorzug”, je bil prost vojaščine ; tudi drugih «študentov**, da so le dobro po šolah izhajali, niso dokaj nadlegovali z vojaščino. To so bili Časi za dijake, kaj ne? Bogoslovci in menihi so bili postavno oproščeni. Takrat so potem takem šole vse bile polne, bogoslovcev smo imeli na zber, tako da so iz Krajnskega svoj dober «kontingent** bogoslovcev oddajali Tržaškemu in Poreškemu škofu, Pa zdaj ? Tržaška škofija, ako pojdejo reči tako naprej, kakor hitro starejši duhovniki pomrjejo, ostane v
Učitelj. Kaj ne da moje gnojišče je vse drugačno, kakor so pa vaša, pa tudi je gnoj trikrat toliko vreden, kakor pa gnoj iz vaših gnojišč. Vi gnoj iz hleva na dvorišče zmečete, kjer ga solnce suši in dež spira, potem se Vam moje gnojišče, sejve da bolj umetno vidi, pa pustimo zdaj ker o tim bomo lahko še kasneje nekoliko govorili. Poglejmo pa še malo moj hlev in pa živino.
Učitelj jim odpre hlevska vrata in Jože z županom stopita v hlev.
Župan. Kaj ne Jože, tukaj se vidi lepa živina, in pa snažni hlev. Saj še naše sobe niso Udrò snažne, kakor je pa ta hlev. Ja, pa to mora dati tudi dosti dela, da se živina more tako snažna ohraniti?
i
Učitelj. Jaz ne vem, da bi zahtevala snaga toliko dela. Ce je enkrat red v hlevu, je potem delo in oskrbovanje živine celo lahko. Pri meni se mora živina vsaki dan zmirom v o-nem in istem času krmiti, da tudi živina ve, kedaj da pride čas krmenja in čas počivanja. Med krmenjem se živina nekoliko okrtači in o-snaži in potem napoji. Tudi se nekoliko sè suho steljo nastelje in živini ležišče pripravi. Potem se nekoliko hlev pomede in vse delo je pri kraji.
Jože. Kaj imate pa v tej škrinici ?
Učitelj. Tukaj imam živinsko sol, katere vsaki dan nekoliko živini pokladam, da rajši jedo in krmo ložeje prebavljajo.
'	(Dalje.)
Domače stvari.
(Za spominek dr. Hrasta) darujejo gg. Fr. Sitar, kurat v Ravnah 1 gl. — Fr. Ksav. Podreka, župnik v Solkann 3 gl. — Martin Zuc-chiatti, vikar v Gradnem 2 gl. — Jožef Slunder, 4uh. 2 gl. — Logar, župnik 3 gl. — J. J. 2 gl.
(Prišle so „Slov. Matieeu knjige ea dekanijo Goriško ea l. 1874.) «Letopis** za 1874; «Prirodoznanski zemljepis** sp. J. Jesenko; Zgodovina avstr, ogerske monarhije, sp. J. Krsnik : Ker g. poverjenik za mnogih p. n. gg. društve-nikov stanovanje ne ve prosi, naj bi blagovoljno poslali ali prišli po-nje (Travnik, 277, I.). Kdor ni še dobil zemljevidov (Italije, Nemčije in Turčije) za 1. 1873, izroče se mu z no-
kratkem podolnoma na suhem, in Poreška ravno tako. V naši Goriški nadškofiji je dozdaj še dovolj dobro, pa utegne tudi tu se spremeniti. Nekdaj so se s težavo sprejemali v bogoslovske šole, kteri niso imeli «mature**, zdaj Bog da se oglasijo ! Nekdaj so bili naši bogoslovski profesorji «simplices mortales**; zdaj postajajo učitelji bogoslovja sami dohtarji. Naj še dva starejša profesorja na stran potisnejo, pa botto vsi svojemu imenu dr. predstavljeno imeli. Le tako! saj mladih dohtarjev zdaj ne manjka, in v sedanjih časih sega tako vse le za mladimi, «jun-ge Krftfte.**
Etijopci imajo prigovor: Etiam magnus o-ceanus terminum habet. Treba tedaj, da tudi te moje misli o nekdaj in zdaj enkrat en konec udobé. Naj bosta «jota** in «ričet** še tako dobra, na zadnje se jih človek vendar nasiti in naveliča. Vsaj meni se tako zdi, da je te zmesi uže popolnoma zadosti, akoravno bi se dala čez nekdaj in zdaj še cela debela knjiga napisati. Sklenem tedaj s srčno željo, da bi Bog dal, da bi se vse nekdanje dobro vrnilo, in vse sedanje zlo prav kmalu odstranilo, kar pa brž ko ne ostane le pimi desiderium*
vimi bukvami vred. — Kot povifcčilo sa vse stroške lanskega leta plača vsak prejemnik 10 soldov.
(G. Leopold Budal) ostane sbd|ik za Tominški okraj, gre pa začasno v Pazen (Pisino). Upamo za kratek čas.	% \
(Humaniteto zaslužijo tolovaji.) Ko so u-mora sumljive ponočnjake, zasačene o priliki umora, stoijenega božične praznike, k usmiljenim bratom v bolnišnico namenili, da jim ]M>kažejo umorjenega nesrečneža in jih poprašajo, ali ga poznajo ali ne (kar so enoglasno zanikali) so te hudobneže s fijakarjitjc peljali. Tu se peč sme v-prašati, ali ima Avstrija res toliko denarja, da za ponočne morilce fijakaije plačuje, in di se za take tolovaje davki, ki se s krvavimi Žulji prislužijo, plačevati morajo? Ko bi bil po nesreči kak kmet na sumu, ali bi mu bili tudi dali fija-karja, ali imajo to prednost samo gorišlu morilci? Nočemo segati sodniji v področje, vendar kaže vse, da je bil umor storjen bolj is Ih-natizma, kakor zavoljo ropa." Sploh se kaže zdaj od neke skrajne stranke huda agitacija zoper vse, kar je slovenskega. Ali ve to naša pazljiva policija in po nji slavna vlada? Zdaj gre proti Slovencem, pa . . . hodie mihi, cras tabi 1
(Zbornica odvetnikov) je imela dne 6. tek. mes. letni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen sopet odvetnik dr. Rismondo, za podpredsednika gosp. odvetnik dr. Jona; za odbornike pa so bili zvoljeni gg. odvetniki : dr. Egger, Jakopič, Tonkli in Verzegnassi.
(V obrambo.) Naša notica v 51. št. L 1. «Missa solennis od Bethoven-a,” dala .je povod nekemu goriškemu pevcu, da je objavil «poslano** v „Eco**-u. Notica ta tudi od daleč ni merila na kako osebo, ampak grajala je sedanje petje pri velikih mašah sploh. Kar smo pa trdiji, to trdimo danes in bomo trdili, dokler se ne zboljša, da latinsko petje, kakoršno je zdaj v Gorici na dnevnem redu, bodi si v stolni cerkvi, bodi si na Travniku pri jezuitih ni cerkveno. Cerkveno ni, ko ob nq večih praznikih duhovom bobnajo k oltarju in od altarja gredé, kakor pri «zapfenstreihu*1; cerkveno ni, ko po «gloria**, «credo**, «sanctus”, «ite missa est**, nekak «tuš” napravijo; cerkveno n i, ker se tekst (besede) pri «gloria” in «credo* izpuščajo, cerkveno tudi še marsikaj druzegani. Pvotestujemo pa zoper sumničenje, da mi ta strankarstvo zastopamo in gojimo. Nam je edino mar nedostojnosti odpraviti in ne cikamo na osebe, kakor «un cantore goriziano” dela. Ne mislite pa, da Slovenec v Gorici besede spregovoriti ne sme. Kadar gre za resnico, velja tudi nam: dama! Naš list ima tudi vselej odprte prostore, v kterih se lahko opravičene želje objavljajo. Da je zboljšanje cerkvenega petja opravičena že(ja, kedo [bo to tajil? Da pa ne poreče «un cantore goriziano”, da samo grajamo, hočemo v kratkem občinstvu podati po prislovici «verba movent — esempla trahunt” zgled v primernem spisu, ter pokazati, da bi to, kar je drugod, z enakimi močmi tudi v Gorici mogoče bilOf samo treba hoteti.
(Statistične date leta 1874.) V pretečenem letu se je rodilo v Gorici 553 otrok, 268 nw 285 ž. spola in sicer v fari stol. cerkve 170, 74 m. 96 ž., v fari sv. Ignacija 173, 89 m. 84 ž. na riacuti 136, 67 m. 69 ž., pri sv. RoEu 74, 38 m. in 36 ž. —- Umrlo je 668 ljudi, 346 m. 322 ž. spola in sicer v fari stolne cerk ?
296, 151 m. 145 ž. (vmes umrli v bolnišnici pri vsmUjemh bratili 75 in pri vsmiljenih sestrah 60), v fari sv. Ignacija 203, 98 m. 105 1, na Placuti 107, 60 m. 47 ž., sv. pri Koku 62, 37 m. 25 ž. — Poročenih je bilo 118 parov; v stolni verkvi 47, pri jezuitih 39, na Placuti 16 in pri sv. Koku 16 parov.
(\ P. Celestin Iglič.) Zopet je nemila smrt vzela blagega moža. V nedeljo zjutraj našli so sobo gvardijanovo zaprto, ker ga pa le ni bilo maževat, odprli so po sili duri in našli v veliko žalost očeta gvardijana mrtvega na tleh. Zadel ga je mitvoud. Rajnki je bil v Brdu pri Kamniku na Kranjskem rojen 24. marca 1824, v samostan je stopil 20. maja 1846, za mašnika je bil posvečen 28. julija 1850. V Gorici je vsim priljubljeni kapucinski gvardijan bil dve leti in pol. Sprevoda se je vdeležilo mnogo duhovščine, svetnih gospodov in drugega občinstva. K. 1. P.
(t Umrl je v Solkanu 5. t. m. Matija Dntyak) po dolgem bolehanji še le 53 let star. —»Žalost velika za družino in zapuščene otroke, zguba velika tudi za Solkansko županijo, kteri je bil vsekj duša in pravi voditelj, in Slovence na Goriškem. — Rajnki je bil mož pravičen in pošten, v tem oziru brez madeža. Daši malo izšolan, razumen in znajden v domačih zadevah. Srce mu je gorelo za blagor Solk. županije in svojega naroda. Ljudstvo je nanj veliko zaupa-o. Zato je postal ud dež. zbora, cestnega odbora, cenilne komisije itd. — Včerajšui pogreb ob 31/2 popoldne bil je nenavadno sijajen. Ra-sun domačih sešlo se je čezobilno število gospodov, posestnikov in kmetov od drugod. Prišli so k pogrebu okr. glavar bar. Rechbach, del. glavar grof Coronini, mnogo udov dež. zbora, cenilne komisije, zastopniki raznih čitalnic in društev, obilno gospodov liberalne pa tudi konservativne slov. stranke, mnogo prijatlov in znancev rajnkega. Pogreb je pokazal, da je rajnki veliko veljal. Mož je tudi to zaslužil. Žrtvoval se je za občni blagor. — Ako se je ntfnki, v poslednem času voditelj lib. stranke, v svoji liberalnosti marisikterikrat odveč prenaglil, pripisati se mora to bolj onim, ki so ga zlorabili.
Nagrobnico so zapeli čitalniški pevci. — Slednjič moral se je pokazati občinstvu z nagrobnim govorom — neizogibljivi dr. Lavrič, protestant (pri kat. pogrebu ! !) To je prva breztaktnost. Druga veča breztakt-nost je obseg skoz in skoz pristransko političnega govora. Na grobu saj bi morale stranki mirovati. Ako bi bilo „ Sočanom	so-
sebno dr. L., kaj mar na zedinenji tako pogu-bljive razprtije med Goriškimi Slovenci, imeli so lepo priložnost spregovoriti o porazumenji, ko ste bili obe stranki tako obilno zastopni. Ali takih breztaktnost ne smemo dr. Lavriču osebno tako strogo ušteti. — Cerkvene oblasti bi pa morale cerkv. pravo glede nagrobnih govorov bolj varovati.
Razne vesti.
— Slavni c. k. èendarmeriji na znanje. Po noči od 19. do 20. decembra se je v slabo-glasnih Batah zopet surov napad godil. Nekteri ponočnjaki so napadli g. vikarjevo stanovališče in pobili vse šipe pri izbinih oknih, tudi nekaj
Šip pri kuhinjskih, in en hudobnež je splezal po lestvicah do okna tiste sobe, v kteri navadno g. vikar spi, ter je z debelim kamenom v roki razbil dve šipi tistega okna, edno zunajno v spodnji vrsti pa edno znotrajno v drugi vrsti, in kamen zagnal proti vikarju na postelji. Za srečo gospodovo je kamen v pregrinjalo zadel in le do sred sobe priletel; ako bi pregrinjala pri oknu ne bilo—gorjé g. vikarju.
Ker se v Batovski občini večkrat surovi napadi godè, in ker tamkajšno županstvo nič zoper hudobneže ne stori, da si bi jih prav lahko krotilo; smo prisiljeni prositi slavno c. k. žendarmerijo, naj bi ona prav pogostoma Batov-sko občino obiskovala, ali pa se v nji ustanovila!
Miroljubni Občinarji.
— V kanalskih hribih je padlo za Božične praznike preveliko snega. Na Banjšicah je prava Sibirija. Burja se sè snegom igra, da vse praši in slepi. Zdaj 28. decembra bi slavna
cenilna komisija — hvala ji za lep popis! —
*
gotovo ne mogla črez. Dobro, da se je podvizala. Zdaj so po kanalskih hribih strašni zameti. Gorjé njemu, ki mora von iti.
— Za èupana v Desklah je bil 29. decembra 1874 z absolutno večino glasov izvoljen gospod Andrej Konjedic, veliki posestnik v Plavah.
Umrli od 1. do 6; jan. 1875.
Štefan Gorjup, 11 dni, božjast. — Aleksander baron Fomenti», 2 1., angina. — P. Celestin Iglič, kapucinski gvardijan, 50 1. mrtvoud. — Tereza Bensa, 7 1. angina. — Kristijan Žbona, 60 1. jetika. — Anton Cotič, 64 1. jetika. — France Mattassi, 44 1. vročnica. — Alojzi Mazurani, 5 1. angina. — Marija Ofrija, 53 1. prsni rak.
Naznanilo.
S tem naznanjamo p. t. občinstvu, da smo Teržaško poddružnico banke Slovenije s 1. januarjem 1.1. spremenili v glavni za-stop omenjenega zavoda in mestu bivšega tajnika g. Broda imenovali glavnega zastopnika
g. Miroslava Jož. SEGALA-0
prejšnega uradnika poddružnice.
Priporočamo tedaj novega g. glavnega zastopnika, da ga p. t. občinstvo izdatno podpira.
"Ravnateljstvo prve občne zavarovalne banke Slovenije v Ljubljane.
ra(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)^
h	8
x	Med. & Chir.	p(
f(Dr. Martin Keršovani
Magister porodničarstva,
u
u
O
H ki se je iz Gradca prisedši v Gorici Q o naselil, se p. t. občinstvu priporoča ^ X ter javlja, da bode zdravil na domux H vsaki dan od 10. do 12. ure predpol-M )~( dne. Stanuje : na „ starem placu" f( št. 29. tik velike cerkve. ^
S(X)(X)(XXX)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)ÌÌ
PRAVI
VlUELIHovi
protiartritičen, proiirev xrstičen
;
čaj za čistenje krvi
proti protinu in revmi
rabi se
v zimskem ozdravljanji
kot edino gotovo sredstvo za čistenje krvi,
Z dovoljenjem c. k. dvorne kance-lije. Dunaj, 7. decembra 1858.
ker je od prvih medicinskih autoritet
EVROPE
Z Najv. patentom c. k. Velič. proti ponarejanji zavar. Dun.28. mar. 1871
z najboljšim uspehom rabljen iu odobren.
Ta čaj očisti ves organizem ; kakor nobeno drugo sredstvo preišče vse dele celega trupla, in odstrani po notrajni rabi vse nesnažne nakopičene tvarine bolezni iz njega. Uspeh j e gotov in dolgo traja.
Temeljito ozdravi protin (gicht), revma, zastarane trdovratne bolezni, vedno gnoječe se rane, vse spo-love in kožne bolezni, ogrce na trupla in obrazu, lièaje in sifilitične gobe.
Posebno dober uspeh kaže rabA tega čaja, kadar jetra ali vranca raste, pri vsih hemoroidalnih boleznih, pri zlatenici, hudih bolečinah v žilah, kitah in členkih, pri obteženji želodca, kadar sapa zapira, pri vsih boleznih na spolnih udih pri možkih in ženskah itd.
Bolezni, kakor bezgavke, bramorji ozdravijo se naglo in temeljito, ako se čaj pridno zaporedoma pije, ker je raztopilno sredstvo in žene na vodo. Nešteviluo veliko spričeval, pripoznani in pohvalnih pisem se na zahtevanje zamore na ogled poslati zastonj, ki zgoraj rečeno popolnoma potrdijo.	«
V dokaz rečenemu navedemo tu nekatere dopise pripoznanja :
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u
Bottusani na Moldavskem 25. marca 1873.
Dvakrat sem že po tretji osebi naročil Vaà slav-nožna» protiartritičen in protirevmatičen Viljelm-ov čaj za čistenje krvi, in ker je bil pri mojih prijateljih tako snajeu uspeh, obrnem se zdaj naravnost do Vas z naročilom, da mi takoj 10 zavitkov dopošljete. Priložim tu 10 gold. Sè spoštovanjem podpisuje se
Ludvik il. Mdzykl, c. k. avstr.-ogrsk. vicekonsul.
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u
Hollenstein 31. marca 1873.
Sprejmite mojo naj srčnejšo in naj toplejšo hvalo za naglo dopošiljatev Vašega Viljelm-ovega protiartritič-nega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi.
Večji del sem ga sam porabil, deloma pa sem ga oddal tudi mojim prijateljem in znancem.
Od vsih tistih, ki rabijo Vaš Viljelm-ov protiartritičen protirevmatičen čaj za čistenje krvi, sem napro-šen in mi je zaukazano, da Vam sporočim njih 4>zdrav-jenje in izrečem njih hvaležnost. Pri meni kaže Vaš čaj posebno dober uspeh. Moje gihtično trplenje je klubovalo do sedaj vsim zdravilom celih 28 let. Zdaj pa sem zaporedoma 8 zavitkov Vašega Viljelm-ovega proti-artritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi rabil in bolečine so zginile.
Ker mislim, da je raba Vašega Viljelm-ovega pro-tiartritičnega, protirevmatičnega čaja za me dobra in koristna, ako jo nadaljujem, prosim, da mi še dvanajst zavitkov Vašega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi pošljete, za kar priložim dotični znesek. Z vsim spoštovanjem hvaležni
Janez Unterleutner, posestnik.
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u
M. Schònberg 5. maja 1873.
Na novo prosim, da mi pošljete dva ducenta zavitkov Vašega izvrstnega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi proti poštnem povzetji. S posebnim spoštovanjem ................. idnosti uda»
Vaši blagorodnosti
J. žl. Frtthlich
nnlknvnik v nokoii.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, yelja 1 gold., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da Be dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
Lastnik in izdavatelj : A. LAKNER reete LUŽOVEC. Odgovorni urednik: KAROL KOCUANCIC. — Tiskar: MAILING v Gorici.