Štev. 11.
V Mariboru 12. marcija 1885. Tečaj XIX.
List ljudstvu v poduk.
shaja rsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na do:n za felo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina ao pošilja opramištrn v dijaškem semenišča (Knabensominar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po & kr. —
Bokopisl sa ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo; Za oznanila se plačajo od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Politični divjaki.
Kar sedaj nemški liberalci počenjajo, to stavi razupito njihovo „kulturo" na laž. Zlasti v državnem zboru kažejo, da so pravi politični divjaki. Namesto da bi svoje povedali, koliko se naj za državo letos potroši, koliko dače računi, dolgov poplača ali naredi, napadajo ministre, psujejo na uradnike, zasramujejo Slovane in prav očitno, kakor s kakim parkeljuom žugajo — z Bismarkom. Ko jim je češki poslanec Fanderlik takšno škiljenje čez avstrijske mejaše v prusko Nemčijo zavrnol in jim izdajstvo očital, delali 30 kukor nekdaj Judje, ko jim je sv. Štefan resnico v obraz povedal. Začeli so kričati, tuliti in se togotiti, ušesa za-tiskavati rekoč: „Vas nečemo poslušati."
Nemci radi hrvatskim Starčevičijancem očitajo politično surovost, ker ti časih tako dolgo nasprotnega govornika motijo, da ne more dalje govoriti. Toda nemški liberalci niso za las boljši v tej reči. Kajti sami so tako divjali, da je Fanderlik res moral omolkniti pred takimi političnimi divjaki.
Zakaj pa toliko divjajo ? Ker vidijo, da so 6 let zastonj razsajali, zgubljeno večino v državnem zboru zopet pridobiti in prejšnje svoje ministerske stole zopet zasesti. Minister Du-najevski jim je povedal, da je Avstrijo mogoče tudi brez nemških liberalcev uspešno vladati in da pri tem še dalje ostane. Jednako je govoril tudi minister Taaffe in novine so kmalu potem poročale, da je cesar ministra Duuajev-skega pohvalil. Bližnje volitve za državni zbor vodili bodo torej zelo gotovo sedanji ministri in to je najhujši strup nemškim liberalcem. In zato obupno divjajo in grizejo okolo sebe, da vsaj nekoliko nasprotnikov zgrizejo, dokler se jim zobovje popolnem ne skrha, česar od prihodnjih volitev pričakujemo. Pripravljajmo se torej dobro, dragi Slovenci, na ta velevažni, odločilni boj.	Desterniški.
Kako se nam štajerskim Slovencem godi!
(Govor poslanca B. Raiča v državnem zboru, dne 28. febr 1885.)
I. Visoka zbornica! Prestolui govor 8. oktobra 1879 nam je obljubil, da hoče vlada za gmotne in duševne koristi vseh narodnosti po Avstriji enako skrbeti; dalje, da bo Avstrija zavetje, kjer bo vsak narod svoje pravice dobil in pravo prostost vžival. Nj. ekscelenca, g. minister-predsednik, rekel je na 15. februvarja 1882 v 149. seji: „Avstrija je Avstrija; ona jo točka, kjer se vse narodnosti, ki živijo pod avstrijskim žezlom, zbirajo na podlagi enakopravnosti, kjer tudi vživajo svoje pravice."
Temeljna postava od 21. decembra 1867, ki govori o splošnjih pravicah državljanov po deželah in kraljestvih zastopanih v državnem zboru, pravi v členu XIX tako-le: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsaka narodnost ima nedotakljivo pravo na varstvo in gojitev svoje narodnosti in jezika. Enakopravnost vseh po deželah običajnih jezikov priznava država v šoli, v uradu in v javnem življenji. Po deželah, kjer stanujete po dve narodnosti, naj se učilnice tako uravnajo, da si brez sile vsaka narodnost lahko znanje druzega deželnega jezika pridobi in potrebne pripomočke doseže za izgojo maternega jezika."
Potrjena postava je toraj porok za polno ravnopravnost vseh narodov, živečih po deželah in kraljestvih v državnem zboru zastopanih, v uradu in v javnem življenji.
Brez dvombe se k tem narodnostim prištevajo tudi Slovenci živeči na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, če tudi na več deželd razdeljeni, vendar med seboj v dotiki! žal, da jih tako redko doleti kak blagodejen žarek dobrot v ustavi jim zagotovljenih !
V povdarek ravnokar rečenega služi naj vam sledeče: § 39 postave od 8. februvarja 1869, veljavne za Štajersko pravi: „Jeden deželnih šolskih nadzornikov mora slovenščine
popolnoma zmožen biti!" In vendar se na ta paragraf živa duša ne ozira. Sedanja vlada imenovala je za Štajersko deželne šolske sovet-nike. kterih niti jeden ni slovenščine zmožen. (Čujte ! na desni) če tudi živi na Štajerskem poleg 785.000 Nemcev 467.000 Slovencev, če tudi Slovenci 10.000 in Nemci pa le 12.500 vojakov dajó.
Za okrajne šolske nadzornike imenovali ste nam z malo izjemo mož0, ki se vrlo malo brigajo za blagor narodne šole, pač pak jim je vedno pri srci, kako bi slovenske otroke po-nemčiti mogli. Pri tem ponemčevanji jih pa okrajni glavarji sami najkrepkeje podpirajo in to tako po Štajerskem, kakor tudi po Koroškem vseskozi.
Ravnateljska in profesorska mesta oddajajo se redno tujcem kar po tihem, brez razpisa, tako v Mariboru kakor tudi v Ptuji (kjer se sicer nahaja neka šola, ravnateljstvo njeno je pa kljubu temu na Dunaji). Prav nič boljše ni v Trstu, Gorici in Paznu, kamor ste nedavno poklicali vodjo iz Stern-berga. Domače profesorje si prizadevate odpraviti iz dežel, njihova mesta pa s tujci nadomestiti, tako v Mariboru, Celji in Ptuji kakor drugod. Dr. Vošnjak je leta 1881 v budgetni debati omenjal naslednjih dveh slučajev. V Mariboru je bila razpisana služba suplenta. Šest se jih je za njo oglasilo, ki so bili vsi slovenščine zmožni, dobil jo je pa nek žid (čujte! čujte! na desni), če tudi v Mariboru sami katoliki študirajo. Y Trstu je bila razpisana profesorska služba, za ktero je 43 suplentov prosilo; med temi je bilo 7 takih, ki so dokazali zmožnost v obeh deželnih jezikih in so bili že po 6 do 7 let suplentje. Službo je dobil najmlajši kompetent, ki je še le eno leto supliral, za to pa je bil domači učitelj pri baronu Depretisu. (čujte! na desni). Tako se godi pod sedanjim naučnim ministrom. (Uujte! na desni). Domače sinove pošiljate nain večinoma na Hrvaško ali pa še bolj doli na jug k našim bratom; posamični med temi morajo biti po več let za suplente, zgodilo se je pa že tudi, da so izprašani učitelji morali brez službe grenke čase preživeti. Že nastavljene profesorje podili ste nam iz enega kota države v druzega, in za to, ker so imeli zadosti poguma da so se javno za Slovence pripozuali in so za svojo narodnost delali. Če bi si visoka vlada prizadevala, da nam tujcev tedaj pošlje, kedar bi se ti že dobro slovenščine naučili, bi mi veliko manj proti temu ugovarjali. Kot davkoplačevalci, ki komaj še dihamo, in kot avstrijski državljani moramo jako slovesno takim krivič-nostim cesarske kraljeve vlade ugovarjati.
V najnovejšem času izmislili ste si še celó neko pripravnico za bodoče gimnazijalce, le da se slovenski učenec za eno leto zakasni.
Če bi bil naučni minister vpeljal tudi po Šta jerskih srednjih šolah paralelke, kakor so bile sklenjene v državnem zboru, bi to leto za slovenske učence ne bilo zgubljeno.
(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Kako kravi in teletu prvi čas po porodu in mej sesanjem streči do odstavljen j a.
Krava in tele, zlasti prva, sta prvi čas po telitvi marsikaterim boleznim izpostavljena ; kajti pri kravi velja sedaj, da si zopet opomore, ker je več ali menje vselej oslabljena. Do poroda so razni soki in redilne snovi stekale se k porodnim organom, da je ondi zaprti mladič mogel živeti in rasti. Sedaj po porodu pa to naenkrat preneha. Redilne snovi ne dohajajo več k maternici, ampak so naenkrat napotene k vimenu, da ondi mleko narejajo, katero je sedaj mladiču potrebno, dokler toliko ne vzraste, da je sposoben za drugo in sicer za trdo krmo. Vrhu tega so brejej kravi porodni organi se močno razširili in zlasti pri telitvi se raztegnili. Po porodu se zopet skrčijo, da zadobijo svojo prejšnjo naturno lego in podobo nazaj, Jednako vršijo se pri porojenem teletu marsikatere premembe: iz maternega telesa prinese na svet v orevih razne tvarine, katerih se mora hitrej ko mogoče iznebiti, da zdravo raste naprej. Takšne tvarine so: žolč, zleza, črevji soki, telečja smola imenovani. Teh tva-rin se mora tele očistiti. Dalje mora teletu popek, skoz kateri je poprej kri od matere na tele prehajala in tudi hcanje telečje v hcav-nik odtekalo, se zapreti iu zaceliti. Ni čudo tedaj, ako se kmalu p-> porodu prikažejo marsikatere bolezni, zlasti, če so se uže poprej po-iizročile, ko je krava še breja hodila. Zato je treba tukaj posebno paziti, da se takšnim boleznim za časa v okom prihaja in dela na to, da se kravi nareja mnogo in dobrega mleka in tako mladič vrašča v krepko in zdravo plemensko žival.
Najbolji pomoček tukaj pa je prava postrežba kravi hitro po telitvi. Prvih deset do štirnajst dni j po telitvi naj krava kolikor najbolj mogoče pri malem živi. Star pregovor pravi: plemenska žival bodi štirnajst dni j pred porodom in štirnajst dni j za porodom pri slami t j pičlo krmljena. Zato kaže uže pred telit-vijo kakih štirnajst duij kravi pičlo, malo polagati, da je tako na vse pripravljena, kar bi jo utegnilo vsled poroda zadeti. Navadno pa delajo ravno narobe Ko so nekaj časa slabo stregli brejej kravi, začnejo naenkrat proti telitvi močno polagati, da bi zamujeno popravili in pouzročili, da bi krava veliko dojila. Nasledki temu so pa rado: telečja in pa mlečna
mrzlica, vnetje maternice in vimena, da marsikatera žival pogine ali se tako pokvari, da ni ne za mleko pa ne za pleme.
Teletu se pusti prvo mleko od krave, ki je rumenkasto, gosto in žarko in se sploh mlezva imenuje. Ima v sebi to lastnost, da napravi teletu mehko čiščenje, da odpravi iz čreves telečjo smolo in zabrani torej, da ta v živali vreti ali gnjiti ne začne. Da tedaj mlado tele prav vzrejamo, privoščiti mu moramo prve štiri tedne mleko od matere. V to svrbo puščamo tele k kravi, da samo sesa, ali pa je z mlekom napajamo iz posode, latvice ali vedrice. V prvem slučaji dajemo teletu na prosto, da zahaja k materi in sesa kolikor hoče. To je se vč precej lehka reč, pa ima to sitnobo, da ni reda: kajti enkrat se tele preveč nasesa in pogreša potem dalje časa hrano in pijačo, drugič pa zopet nič ne sesa in mleko potem kravo tišči, ako je do čista ne izmolzemo. V drugem slučaji pa tele blizu matere za vrvico privežejo in ob določenih urah sesat spustijo. Sprva puščajo tele po šestkrat na dan k materi sesat, v drugem in tretjem tednu samo po štirikrat in štrtem samo trikrat. Zaostalo mleko se čisto pomolze ali podoji. Tukaj je se ve pravi red, vendar dela in truda je veliko. Zato svetujejo drugi, naj teleta namolzeno mleko in latvice pijejo. Pri tem ravnanji spravijo tele hitro, ko je od krave bilo do čista oblizano, proč od nje, najbolje v drug hlev, da ne pride več z materjo v dotiko in se popolnem odstavi. Mleko nadojeno se vlije v latvico Strežaj pokaže teletu prst iz mleka, tele misli da je prst kravji sesek in začne sesati ter kmalu okusi mleko in se tako precej navadi piti. Vsaki teden se daje na ta način teletu popiti prvi teden dva do tri litre na den in potem vsaki teden do strtega eden liter več.
(Konec prihodnjič.)
Gruške povrtnice.
III. Te so žlahtne gruševe sorte, ki večidel le v zavetnih legah, v krepki, globokoprstni in obdelani zemlji prospevajo in se v visoka pa tudi pritlična debla vzrediti dajo. So večidel gruške namiznice prve vrste.
1.	Gruška Bergamaščanka. (Winterbergamotte.) Ima okoli 30 raznih imen. Sad je debel, podolgovat, zelen. Meso je topljivo, zelo okusno in dišavno. Trgati se ne sme rano. Trpi do decembra in januarja. Je izvrsten zimski sad prve vrste. Drevo raste piramidi podobno, je rodovitno, doseže srednjo velikost, zahteva pa dobro in obdelano zemljo in za-vetno stališče, drugače postaja sad marogast in okamnel.
2.	Gruška žolta Rimljan k a. (Römische Winterbirne.) Razločuje se od prejšnje zelene le po žoltem in debelejšem sadu. Trpi
do decembra in januarja. Je izvrstna namizna gruška, ki je od zelene bolj obrajtana.
3.	Gruška prižasta dinjka. (Me-lonenbirne) Razločuje se od zelene po žoltih prižah. ki se po dolgem sadu in po perji vlečejo. Sad je prežlahtnega okusa in dobrote, kakoršne je prejšnja sorta, trpi do novega leta. Izvrstno pritlično ne visoko drevo. Drevo ne vzraste preveč visoko in je, če vse v sadji, prava krasota na vrtu.
4.	Gruška zelena maslenka. (Win-terbutterbirne.) Ima celo kopo raznih imen. Razločuje se od zelene Bergamaščanke po bel-kasto-zelenem sadu, ki pa ni ravno preveč di-šavnega okusa. Ima razraščene narazen štrleče veje. Vendar pa je prav dobra zimska gruška z maslovitim mesom prve vrste. Trpi do decembra. Drevo je srednje velikosti, obilno rodi in je bolj za sadovnjake, kakor pa na polje primerna.	(Konec prih.)
Sejmi. 16. marcija: Zdole, 17. marcija: Hollenegg, Lemberg, Cmerek, Rečica, Terbovlje, Podčetrtek.
Iz Lembaha. (Vesela svečanost) se je v nedeljo dne 1. sušca t. 1. vršila. Obče spoštovani g. Franc Robič, posestnik in župan v Lembahu, je s svojo blago ženo dne 23. febr. zlato poroko obhajal. Ob tej priložnosti so svitli cesar njemu zarad raznih njegovih zaslug srebrni križec s krono milostljivo podelili. Pre-blagi njegovi otroci in prijatelji so pa želeli in prosili, da se naj ta svečanost javno in slovesno obhaja. In tako se je tudi zgodilo. Gg. učitelji so šolarje v petji pridno vadili in šolsko poslopje primerno okinčali. Po službi božji je veliko častilcev v Lembahu ostalo in se te redke svečanosti udeležilo. Ob 10, uri se pripelje gospod c. kr. okrajni glavar baron Hein, ki je v svoji celi paradni obleki v šolo stopil in zasluge g. Franca Robič-a lepo razlagal v nemškem in slovenskem jeziku in sicer v slovenskem tako izvrstno, da smo se čudili in nas je močno razveselilo. Po govoru je glavar v imenu svitliga cesarja g. Robiču križec na prsa pripnel. Odlikovani gospod se v kratkih milih besedah zahvali za čast in prosi glavarja, ponižno zahvalo naznaniti svitlemu cesarju. Nad-učitelj g. Rošker se v imenu srenjskega odbora okrajnemu glavarju zahvali, ki je odlikovanca svitlemu cesarju priporočil. Pred in po govorih so otroci primerne pesme prav lepo peli, ki so potem od odlikovanega gospoda piti in jesti dobili. Pri skupnem obedi je g. Franc Robič v svoji ponižnosti večkrat omenil, da ni zaslužil tolike časti. Toda dobro vemo, da je vsa-kako vreden najvišjega odlikovanja in naj se
ga s svojo blago ženo veseli in raduje prav mnogo let!
0(1 Svičine. Dne 8. t. m. smo bladni zemlji izročili nježno truplo še ne celo 161etne deklice Zalike Bračkove; bila je pokojna zarad lepega vedenja in priljudnega obnašanja v obče znana in priljubljena, kar je njeni skoro velikanski pogreb zadostno pričal; nad tisoč ljudstva jo je k zadnjemu počitku spremljalo, milo slovo so domači pevci na njeni gomili zapeli. Pokojna je močno in precej dolgotrajno bolezen prebila in je revica brez previdenja umrla, ker nek Steflič, kij o je vračil, menda ni nevarnosti bolezni poznal, ali pa do zadnjega prekrival, da ni bilo moči o pravem času po duhovnika poslati. Štellič je baje nekdaj se v Gradci zdravilstva učil, toda skušenj ni napravil; vkljub temu tukaj okoli vrači in mazari, dasiravno do tega pravice nima; nekterekrati mu je bolenik brez spovedi umrl. On obiskuje ne le bolenike, ampak tudi zdrave ljudi, kteri kaj vina imajo, ker je dobro izurjen pivec. Pri takih priložnostih rad ljudi nagovarja zoper duhovnike, pobira udov za nemški šulverein in liberalni bauernverein, kterega „manšeter" je on. Ravno sedaj rogovili zoper tukajšnjo cerkveno vbožnico, ter občane nagovarja, naj tirjajo, da se vbož-nica cerkvi odvzame in občinam da. Misli Steflič kedaj občinam na skledo priti ? Poprej je tukaj blag mir vladal, a sedaj, odkar je Steflič semkaj prišel, je vse nekako razdraženo, da ljudje sami ne vedo prav — zakaj? Tukajšnje zdravniške razmere so sila žalostne. Kdor noče Stefliča, more pa brez zdravniške pomoči ozdraviti ali umreti; ljudje so v obče vbogi ter si daljenega zdravnika oskrbeti ne morejo; veliko jih tukaj vsako leto umerje v najboljših letih, ki bi se morda bili še smrti rešili, ako bi o pravem času pomoč blizo bila. Čudno res je, da dotični gospodje v Maribora nič ne vejo o naših zdravniških neprilikah!
0(1 Dravinje. (SI o v e n ska p o s o j i lni ca) v Makolah razvija se prav ugodno. Koncem februvarja dopolnila je pet mesecev svojega poslovanja, ter šteje sedaj ravno stotino društ-venikov s 135 uplačanimi deleži. Posojil dala je 99 zadružljanom 9681 fl., hranilnih vlog sprejela 5748 fl., vseh prejemkov imela 12975 fl. 22 kr., a izdatkov 11917 fl. 28 kr., torej vsega prometa 24892 fl. 50 kr. Nasprotniki nemčurji sila lajajo in lažejo ter ljudstvo plašijo in strašijo, toda vse to nas prav malo moti; pol leta še, pa bodo vsi obmolknili, ko se bojo prepričali, da je vendarle popolna resnica, kar se jim je dozdevalo celo nemogoča stvar! Trdna volja in pa neupoglijivi pogum, ki se ovir, težav, dela in skrbij za vsestranski napredek milega slovenskega naroda ne boji, to so žlahne reči, ki veliko premorejo. Bog nam daj srečo, naši ljubi prijatli in sosedje pa svojo pomoč!
Iz Celjske okolice. Pisma celjskega magistrata kažejo, da so leta 1809 Francozi pod poveljstvom generalov Makdonalda in Marmonta v Celji samem, posebno pa po vaseh okolo mesta silno plenili in da so škode napravili: v Gaberjah 4676 fl. 6 kr., na Spodnji Hudinji 2106 fl.'lOkr., Gornji Hudinji 2483 fl. Lavi 2319 fl. 30 kr., Ložnici 1920 fl., Babnem 1274 fl , Medlogu 621 fl., Ostrožnem 517 fl., Bregu 1095 fl. 15 kr., Šmiklavški okolici 550 fl. 48 kr , Lisah 718 fl., za Gradom 1748 fl., v Zavodni 4052 fl. 42 kr. vkup 24.081 fl. 31 kr. Ta iznesek bo najbrže razumljen v bankovce-teljnih. Ako še tota francoska škoda ni povr-nena, česar pisec teh vrstic ne ve, tedaj bi celjska okolica imela zdaj iz deželne kase v Gradci za imenovane škode dobiti 2408 fl. 13 kr. zdajuih denarjev, ker se vračuje za 100 fl. v bankoceteljnih 10 fl. avstrijanske veljave. Posestniki v celjski okolici naj poiščejo pisma, iz katerih se vidi, da so kaj dajali Francozom. Ako kateri ima kak izkaz, da so njegovi predniki kaj doplačevali k narodnemu posojilu (National-, Zwangsanlehen), tedaj naj pa to naprej spravi. To so tako imenovani „Kassen-scheini". Za vse to se je treba zglasiti do konca junija 1885. — Radovedni smo, kako bo mogočni zastop občine celjske okolice svoje občane v toti reči podpiral.
Iz Ptuja. (Novo društvo „Pozor".) Drugega t. m. ustanovili smo si tu katoliško slov. politično društvo „Pozor". Slovenci imamo za naše malo število primerno dosti društev in se ni čuditi, ako slabo vspevajo. Moram tedaj povedati, zakaj smo_ si ustanovili „Pozor". Kakor je znano, se „Čitalnice" ne smejo s politiko pečati, da njim je to po pravilih zabra-njeno. Ako bi se tedaj tudi tam kdo spozabil in se kot čitaluičar podal na politično polje, bi nam čitalnico kar zaprli, društvo razgnali in zgubili bi vse imetje, tedaj tudi „Narodni dom." To bi se tem hitreje in tem gotoveje zgodilo, ker so nam nekteri gospodje jako naklonjeni, kedar nam morejo škodovati. Imen mi ni treba navajati, ker njih vsak izmed nas dobro pozna, posebno od one dobe, ko smo prosili za podelitev koncesije in se ti gospodje niso niti golih lažij izogibali. Poštenost in značaj pač niso lastnosti vsakterega!
Čitalnico moramo tudi zarad nje starosti čuvati iu zarad važnosti, katero ima za ves ptujski okraj. Na drugi strani pa se moramo vendar s politiko pečati, ker bi ta posel naši nasprotniki za na3 slabo oskrbovali, kakor nas skušnja uči. Vrh tega se nam bode za bodočo državno zborsko volitev in druge poznejše pripravljati, sem ter tja treba je skleniti kako resolucijo, odposlati kako peticijo, — ker sicer gospodje mislijo, da smo z vsem zadovoljni, kar nam vržejo, ali da tudi tega ne tirjamo,
kar nam gre, česa pa nam ne dajo, itd. Mi tedaj nismo društvo ustanovili, da cepimo moči, da zaviramo delovanje „Slovenskega društva v Mariboru", ampak da imamo sredstvo, s kojim se moremo postavnim potem boriti in potegovati za naše državljanske pravice vsaki čas in povsodi tam, kjer njim nevarnost preti, kjer nam njih naravnost odrekajo ali njih skrunijo. Zatorej ima društvo pravico zborovati v Ptuji in izven Ptuja in bode za časa volitev z Mariborskim lehko delo si delilo. Društvo ima sledeči odbor: g. dr. Jak. Ploj, predsednik, g. dr. Franc Jurtela, podpredsed., g. dr. Jož. Cuček, blagajnik, g. Jož. Jerman, dr. Vekoslav Herman, Miha Brenčič in župnik Jak. Trstenjak odborniki. Vsak društvenik plačuje mesečnine 10 kr., ki pa se more na prošnjo ali vsled posebnih razlogov znižati ali celo odpustiti.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf je obiskal staroslavni Damask v Siriji, se vrnol v Bairut, prepeljal v Ciper, od tod v Makri in naposled h Grkom v Atene. Greški listi priporočajo zvezo z Avstrijo proti Srbom in Bolgarom na Balkanskem poluotoku. — Zbor avstrijskih škofov na Duuaji je dokončan; kakšnih uspehov bo imel, to sedaj ni jasno. — Napadi nemških liberalcev v državnem zboru so na ministre, konservativne in slovenske poslance tako surovi in blatni, da vendar vsak pošten domoljub sprevideti mora: te svojadi ni mogoče pustiti h krmilu, ona hoče ali brezobzirno v Avstriji vse strahovati in teptati ali jo raztrgati. Lažnjivo jamra, da Nemci silno trpijo, zvijačno trdeč, da razven liberalcev drugih Nemcev ni. Toda nemški konservativci Kathrein in Greuter so jim krinko z lica po-tegnoli rekoč, da liberalci niso edini in pravi zastopniki avstrijskih Nemcev, dalje da je treba v Avstriji složnosti in pravičnosti do vseh narodov, torej tudi slovanskih. „Vi liberalci, djal je. pozdravljate nesrečo Avstrije pred Kraljevim Gradcem, kder so Prajzi nas premagali, kot začetek svojemu strahovanju Avstrije, jaz in moji nemški tovarši to grajamo, mi hočemo neodvisno Avstrijo, kder bo svoboda in pravica se priznavala vsem narodom". Govor naredil je velikansk utis; naši poslanci, češki in poljski in se v£ v prvej vrsti nemško-konservativni so mu čestitali! Ministerstvo je predložilo črtež nove colninske ali carinske postave, da se colnina proti Nemčiji in Franciji znatno pov-zviša, ker ste ti dve državi sklenole colnino povekšati našemu zrnju, moki, lesu itd. kar bi nam 109 milijonov škode naredilo vsako leto. — Profesor dr. Miiller je postal naslednik Li-neškemu škofu Rudigierju, čeravno je liberalni
minister Konrad baje nasprotoval. Novi škof je trdno konservativen in značajen, pobožen in učen mož. — V Istriji so Italijani Hrovate naščuvali zoper Hrovate v Kastavi, kakor slov. bistriški nemčurji lani Pohorce. Grdo razsajajo tam Hrovati soper sam sebe. — Vogerski državni zbor je sklenol železnico zgraditi od Barča v Požego. — Skupno ministerstvo pa tirja stavljenje železnice v Bosni od Doboja nad Tuzlo do Semin-Haua.
Vnailje države. Italijani so malo splašeni zaradi tega, da so Turkom pograbili nekaj mest ob Rudečem morji, ker razven Angležev jim tega nihče ne privošči. Sicer so pa strašno zadolženi, državni dolg znaša 120U0 milijonov lir, čeravno so vse cerkveno premoženje vzeli.
—	Francozi so Kitajce zopet pretepli in se polastili mesta Tujen-Kvangu, ki velja kot vrata v Kitajsko. — Bismark je svojega sina poslal v London in sedaj pravijo, da so se Angleži in Nemci porazumeli. Nemci prajzovski štejejo 6 milijonov nenemških ljudi, te strašno tlačijo in ponemčujejo; najhuje se godi ubogim Poljakom.
—	Rusi obhajajo za-se dne 6. aprila tisočlet-nico Metodovo ter ne pridejo v Velebrad. Proti Heratu v Afganistanu bližajo se ruski vojaki čedalje bolj. Angleži so vsled tega hudo izne-mirjeni in zbirajo 70000 mož in 60 kanonov v Afganistanu. — Vendar pred svetom delajo se Ruai in Angleži, kakor da jim ni za krvave prepire. Pred Mahdijem pomaknili so se Angleži res uže v Dongalo, vendar le bolj zaradi sedanje silne vročine, do jeseni hočejo železnico potegnoti od Suakima naprej in potem 12000 vojakov proti Mahdiju poslati, da ga uničijo. Od juga bi imeli od Masove nad Kasalo pri-tisnoti Italijani. — Irci so sklenoli Mahdiju iz Amerike doposlati več tisoč dobro orožanih mož v pomoč zoper Angleže. — Rumunskim katoličanom je umrl na Dunaji velezaslužni nadškof Paoli, ki je stoloval v Bukareštu. — Serbi nagibajo se čedalje bolj na rusko stran želeč pograbiti Macedonijo, katero si tudi Bolgari svojijo. — Sin serbskega prvega osvoboditelja, Črnega Jurija, knez Aleksander umira v pro-gnanstvu v Temesvaru; vsi trije njegovi sini prihiteli so k njemu. Mož je 79 let star. —
Črnogorski kuez dela velike priprave, da vsprejme dostojno visoka^ gosta cesarjeviča Rudolfa in nadvojvodinjo Štefanijo, ki prideta kmalu v Cetinje.
Za poduk in kratek čas.
Sv. Metod, apostol Slovanov.
VI. Moravska bila je še toliko krepka, da je vsiljeni nemški jarem mogla otresti. L. 871. vzdigne se ves narod proti Nemcem. Vodi ga Svojmir, iz kraljevske rodbine. Prisiljen od
rojakov sleče meniško lialino in v roko Bogu posvečeno vzame britki meč za svobodo naroda svojega. Kmalu je sovražnik premagan, le nemški grofi držijo se v nekaterih trdnih gradih. V tej stiski pošlje Karlman po Svetopolka v Regensburg, kder ga mahoma iz ječe izvlečejo, nedolžnega proglasijo in k nemškej vojski pošljejo, da jej pomaga zoper lastne rojake. Toda kri ni voda. Sklene maščevati se V trdej noči zapusti nemški tabor pred Devinom in hiti k svojim v trdnjavo ter jim razodene svoj naklep. Ob prvtm svitanji jutranje zore mahnejo gosta krdela slovanskih junakov na iznenadene Nemce ter jih posekajo do zadnjega moža. Moravsko je osvobodil Svetopolk, ki jo je poprej v nesrečo pahnol, in tako popravil poprejšnjo sramoto. Hvaležno ljudstvo pozdravi ga kot svojega kralja.
Srditi Nemci zaženejo se iz nova 1. 872 v Moravsko. Svetopolk se jim umika. Ko jih dosta daleč zvabi v deželo, odpošlje močno krdelo Nemcem za hrbet, in poseka za varstvo brodovja ob Donavu zaostalo vojsko. Vse bro-dovje zapleni in škof Pasavski komaj živ uide. Sedaj zapusti Karlman Moravsko in sklene 1. 874 mir s Svetopolkom po dolgotrajnih poganjanjih v Forchheimu na Nemškem.
Med tem izv6 Hadrijanov naslednik, papež Janez VIII., kako so nemški škofje Metoda v kajho zaprli. Takoj jim piše ostro, jih pokara in ukaže panonskega nadškofa izpustiti, če ne, bodo izobčeni. To pomaga, Metoda izpustijo 1. 87:5 pa tudi vsi trije nemški škofje: Adalvin, Hano in Hermaurih zaporedom umerjejo.
Apostol Slovanov, sedaj venčan z muče-niško krono, vrne se k svojemu Kocelju v Bla-tograd. Papež Janez VIII. naloži mu skrbeti za Srbe in Hrvate in Karlmanu naroči naj ga podpira. Toda slednji v tej reči ni pokoren papežu in pomaga nemškej duhovščini. Postarani Kocelj se tudi ne upa Metoda krepkeje podpirati in tako je slednji 1. 874 rad odšel v Moravsko, kamor ga je bil Svetopolk pozval.
L. 877 je pisal papež Janez VIII. iz Ra-vene še Kocelju. naj ne trpi mnogoženstva. Zatem pa ni več govora o tem slovenskem knezu. Bržčas je kmalu potem umrl, star in brez moškega zaroda. Zapadnji del njegove kuježevine so Nemci združili s jKarantanijo. kder je kot vojvoda vladal Karlmanov sin, silni Arnult, nezakonski sin Karlmana in Slovenke, lepe Luitswinde. Ta osnuje mej Dravo in Savo novo grofijo Dudleipo, kojej glavno mesto je Ptuj, zapovednik pa knez Braclav, popolnem vdan Nemcem in nemškej duhovščini. Ta je slovensko službo božjo povsod zopet zatrla in Salc-burškim nadškofom pomagala do prejšnje veljave. Adalvinov naslednik nadškof Ditmar se je vže 1. 874 upal v Ptuj, kder je grofa Goz-vinu posvetil novo cerkev. Ob enem so se Srbi
poprijeli Dukljanske nadškofije in tako je razpala Metodova nadškofija Sirmijsko-panonska in staroslovensko bogoslužje preneha v teh pokrajinah.
V Moravsko vzame Metod seboj vse svoje slovenske duhovnike, med njimi so nam po imenih znani : Gorazd, Klement. Naum, Sava, Angel ar. Stoluje pa v sedanjem selu: „Staro mesto" pri Uherskem Hradištu ne daleč od denešnjega Ve-lehrada. Vrlo pomaga Svetopolku slovansko državo krepiti tudi v cerkvenem, verskem smislu. Na vse strani širi uspešno nauk Kristusov in krsti češkega vojvodo Borivoja, Svetopolko-vega svaka, ko je ta na Velehrad došel. Drugo leto gre sam na Cesko, krsti ondi Borivojevo ženo, Ludmilo, prvo svetnico češko, in 30 čeških velikašev 1. 878.
(Dalje prihodnjič.)
Smešnica 12. Knez šaljivec sreča neko-krat voziček, na katerem sta dva brata sedela, vlekel ju je pa vpreženi osel. Šaljivec stopi bliže in vpraša: no, vi osli, kam se peljate? Eden izmej bratov mu pa hitro odvrne: „mimo četrtoga", namreč — osla!
Razne stvari.
(Občni zbor) obhaja konjerejsko in kmetijsko društvo v Gradci dne 1C. in 17. t. m. prvo popoludne ob 4Vj uri v gostilni: „Elefant".
(Upokojen) je g. Ivan Stuhec, deželne sodnije svetovalec v Celji po več nego 401et-nem službovanji. Bil je vselej zvest Slovenec in slovel kot pravičen sodnik.
(Umrl) je zadnji velepridne slovenske rodbine Potočiuove, mladi, nadepolni, učeui, bogati Potočin v Zidanem mostu. Bil je prijatelj rajuima Tomšiču in Jurčiču. V 4 letih je smrt pobrala očeta Potočina in obadva sina. Tudi iz Ljubljane poročajo nekaj podobnega, kder je umrl Viktor Smole, zadnji potomec And. Smoleta, katerega je Prešeren v divnej pesmi proslavil.
(Grozna nesreča) zgodila se je v pre-mogovih jamah Karvinskih grofa Lariša v Šle-ziji. Plin se je vnel in od 123 delavcev 105 usmrtil.
(Za šulverein) so darovali šulverei-novci v Prevaljah 4 fl , rogački 50 fl., katerih bi domača deca krvavo potrebovala. V Tages-pošti pa stojijo zraven šulvereinarjev v Stutt-gartu na Svabskem. Kedaj bo jih pa pamet srečala V
(J u d o v) mora v Gradci uže precej biti, ker jim v „Tagespošti" za velikonočne praznike ponujajo: mazoth, t. j. opresne kruhe.
(Dalmatinsko vino) podjetnik Dumičič skrbno prodava ter ima podružnice na Dunaji dve, zatem v Mariboru, Linci, Celovci, Ljub-
Ijani in Trstu. Vinotržuo avstrijsko zadrugo snuje grof Belrupt. V odboru sta tudi mariborski dr. Mulle pa Rihard plem. Kodolie v Radgoni.
(Pogorel) je mlin na Dravi J. Ribičev blizu Središča.
(V B raslo vcah) so razkačeni fantje krčmarju Einuhlu vse potrupali.
(Umrl) je č. g. Anton Gabrič, zlatomeš-nik, bivši župnik pri sv. Petru v Medvedovem selu in Stopercali, 81 let star; pogreb jutri ob 4. uri pópoludne v Rogači.
(Celovški: Kres) objavil je v 3. zvezku zopet prav lepih sestavkov iz peresa spretnih pisateljev: Pavlina Pajkova, A. Funtek, dr. Stojan, Mirko, Mat. Valjavec, J. Scheinigg, J. Pajk, dr. Fajgelj. Davorin Trstenjak, J. Steklasa, in dr. Sket. Kres velja 2 fl. za pol leta.
(V pokoj) gre državni pravdnik g. Duller v Celji. Z Bogom!
(Konjice zapustil) je zdravnik dr. Premšak. Nemškutarji bodo žalovali pa preveč gotovo tudi ne!
(V okrajni odbor cel j s k i) je izvoljen nekov Mathes. No, tega je še treba bilo.
(Tagespošta) poroča o nesrečnem učitelji Stergarji pod naslovom: (Aus einer slo-venischen Vojksschule). Vsak čuti zasramovanje Slovencev. Srbljava gračanka pozablja, da se podlih ljudij v vsakem narodu nahaja in leliko bi jej pod nos^postavili „die deutsche Schule" iz gorenjega Stajerja, iz katerega je do sedaj največ skruniteljev dece prišlo pred porotnike.
(Šmarijska občina) prosi ministra Pražaka, naj bi sodnijska adjunkta Rothscbadel in Wagner k Nemcem bila prestavljena, ker uže toliko za nemštvo gorita in kakor „vahterca" trdi, tudi trpita. Slovenci bi ju zelo lehko pogrešali.
(Varašdinski glasnik) izhaja vsaki petek v tiskarni J. B. Štiflerja in stane 3 fl. na leto. Namenjen je prostemu ljudstvu v pouk.
(Celjskemu Glantschniggu v pouk), ker vpraša, zakaj je č. g. dr. Suc ničvrednega skrunitelja 32 deklic, Stergarja, pustil za učitelja v Pogorje. No, dr. Suc je se protivil temu in uže davno tiijal postopati zoper ovega učitelja, a bilo je zastonj. Stergar sploh ni bil naše gore list. Nekdaj je uredo-val liberalni listič: „Tednik" in ropotal zoper mešnike, spisal brožurico zoper sv. vero, na Dunaji bil na IG mesecev obsojen zaradi nesramnega življenja. Vkljub temu se mu je še nekde dovolilo, da je na nekem učiteljišči izdelal potrebno izkušnjo in postal učitelj. Tako je bilo! Nevedne poučiti je dobro delo!	Podgorčan.
(Prihodnja številka) Slov. Gospodarja izide v sredo 18. t. m.
(Listič uredništva.) G. Ogorevec v P. hvala lepa, objavimo v Gosp. prilogi, prosimo večkrat kaj. Dopisi iz Cadrama, Ožbalta itd. prihodnjič ali prilično.
Loterijne številke:
V Gradci 7. marcija 1885: 78, 70, 40, 25, 39 Na Dunaji „ „	44, 41, 16, 58, 72
Prihodnjo grečkanje 21. marcija 1885.
Učiteljska služba
se na enorazredni v IV. plačilni vrsti stoječi ljudski šoli na Ščavnici deflnitivno odda.
V nemškem in slovenskem jeziku v govori in pisavi popolnoma zmožni prositelji vložijo naj svoje prošnje po predpisanem potu do konca aprila t. 1. pri krajnem šolskem svetu na Ščavnici pošta Radgonska.
Okrajni šolski svet gornje Radgone
dne 5. marca 1885. 1—2	Predsednik.
Učenec za trgovstvo.
Deček z dobrimi Šolskimi spričevali, se v moji prod a j h 1 n i c i mešanega blaga takoj vzame za učenca.
Masi Kristan,
1—4	trgovec v P o n k v i.
Semena«
Vsake vrste detelje, travnega, poljskega, vrtnega in več sort cvetličnega semena potem sadnje in gojzdne peške priporoča
3!. Berdajs,
1-2	v Mariboru.
Y Jan. Leon-ovi tiskarni
je izišla:
„Ljudska knjižnica".
V. snopič, ki obsega 4 tiskane pole je prinesel
četiri prav mične pripovesti. ,.Ljudska knjižnica" velja za četrt leta 48 kr., za pol leta 90 kr., za celo leto 1 11. 70 kr. 3HJT' Pojedini snopiči veljajo G kr. s poštnino vred 8 kr.
VI. snopič izide v prvi polovici tega meseca.
Naznanilo.
2000 breskvinih drevesc narboljše vrste do metra visokih, prodaja manjše po 1 kraje., veče po 2 krajcarja
Martin Žnidar
(Jakopič) 2—2	posestnik v Košnici pri Celji.
Pri J. Leonu t Marib,, šolsKe nlice št, 2 se doMy. sled. knjige
Molitvena knjiga za tretjerednike, spisal č. o. Nikolaj Meznarid, frančiškan v Mariboru.
Ta knjiga ima vse vrsti molitev in po-božnosti za vse ljudi, kakor tudi za tretjerednike. — Cena ji je v usnji vezani samo 80 kr. po pošti 90 kr. _____
Zgodovina
štajerskih Slovencev. Spisal Ivan Lapajne, ravnatelj in c. kr. šolski nadzornik v Krškem. Stane vezana fl. 1.20, po pošti fl. 1.30.
Ljudska knjižnica
I., II., III., IV. in V. snopič. Cena enega snopiča 6 kr.
jjf Pritlična hiša štev. 10. v ulici jT tvjl Blumengasse se proda z vrtom in
^ veliko njivo red. Več se izve v ^ hiši štev. 26. Tegcttlioffstrasse.
Kupiti zeli
"i" lepega, pravega voska čebclske-ga po naj bolj šej ceni
Franc Geri,
medi^ar in s večni" 2-4	v Maritioisi. ,
Posojilnica v ¡Slatini ima svoj občni zbor dne 19. t. m. ob ^¿S. uri v svoji pisarnici, s sledečim dnevnim redom:
1.	Potrjenje polletnega računa;
2.	Izvolitev načelstva in pregledovalstva; 2. Posamezni predlogi.
ITacelstvo.
l.ivm-iiii,
Badgasse Nr. 9, blizo si. cerkve.
C. kr.
pri vil.
ŠtcrilniH priznajil «a zlite zTonoro jo prlrerijenlh r.n ogled.
zvonarna in livarna
g. j aneza
-na m sinov
v Mariboru,
zliva posebno izvrstne zvonove in najcenejše zvonovine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki so naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnihl vbranih akordih ali kot spolnilo žo obstoječih starih zvoni, z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz besemerskega jekla in iz hrastovega lesa in sicor po novem načinu z blazinicami na perotih takd, da so zelo iehko zvoni in v zvoniku nič 110 trese.
Imam tudi harmonična zvonila ali zvončke na prodaji
Spričalo.
Firma lleiizrl-nOTi «S»ioii jv ]?Inr!horu
je letos (1884) za Poličane na spodnjem Štajerskem, štiri novo zvonove, kateri okoli 63 centov tehtajo, izlila in taiste ne le samo po zvunanji sliki, temveč tudi po obranem, harmoničnem in prav glasnem petji tako umetno in izvrstno izdelala, da podpisani to firmo vsem, posčbno pa čestitim cerkvenim predstojnikom vsakojako priporočati smejo.
Cerkveno predstojništvo v Poličanah,
dne sv. Lukeža 1884.
Benedikt Jury, župnik.
Štefan Detiček, 1. r.,	Jožef Detiček, 1. r.,
cerkvona ključarja.
ftl. 11.
Ednajsto letno poročilo in račun
dnižbe duhovnikov Lavantinske škofije za leto 1884.
Leto 1884, s kterim je dotekla 4. triletna doba društvenega poslovanja, bilo je za družbo po vsem povoljno.
Koncem 1. 1883 je družba štela 251 udov. V teku 1. 1884 jib je umrlo 6, pristopilo pa 16, namreč vseh 12 bogoslovcev 4. leta in duhovniki že v službi stoječi. Družba šteje tedaj koncem 1. 1884 261 udov.
Zmed umrlih so vplačali čč. gg.: Anton Zuža, nadžupnik na Laškem, enkrat za vselej 100 fl.; — Juri Urbas, župnik v Šmarjeti na Pesnici enkrat za vselej 70 gl.; — Josip Divjak, župnik pri sv. Ani 41 gl.; — Ivan Vrabl, kaplan, 11 gl.; — Juri Cobelj, deficient 62 gl.; — Fran Juvaučič, dekan v Novi cerkvi 66 gl.; Izmed umrlih je edini dolgo boleni Juri Cobelj prejel petkrat podporo.
Podporo je prejelo 36 družbenikov, dosihmal največe število; in razdelilo se je 2193 gl., dosihmal največa svota.
Milostijivi knez in škof so iz svoje ustanove obdarovali:
1 po.............. 75 gld.
1 „ • • • •.......... 50 „
1 „.............. 40 „
1 „.............. 38 „
5 „ 30 gld...........150 „
1 „.............. 25 „
1 ,.............. 20 »
1 „.............. 16 „
12	skup ... 413 gld.
Odbor je podporo določil:
5 po 100 gld........... 500 gld.
8 „ 80 „ .......... 640 „
3	„ 70 ,...........210 „
4	„ 60 „ .......... 240 „
3 „ 50 „ ..........150 „
L_» ............. ^ ..
24	skup . . . 1780 gld.
Tedaj 36 obdarovanih s 2193 gld. Naraščaj ustanovnega premoženja je bil sledeči: Pravilno porabljivih dohodkov je družba imela 2.513 gld. 03 kr. Od teh dohodkov je potrosila za podpore in
druge tekoče potrebe.......... 2.448 gld. 13 kr.
Tedaj je prihranila..................... 64 gld. 90 kr.
Prenesek ... 64 gld. 90 kr.
20. marca je družba prejela dedščino po pokojnem Skalskem župniku Ivan-u Pražen, namreč 6. del proste zapuščine, in sicer 769 gld. Vrli tega še volilo istega župnika po 3000 gld., kojega obresti pa do smrti vživa jegova bivša hišnja; tedaj za vsem........... 3.769 gld. — kr.
Po odbitem desetku 375 gld. 90 kr. in drugih
potroških 11 gld., skupaj............... 386 gld. 90 kr.
ostane družbi..........................3.382 „ 10 „
24. decembra je došlo volilo pokojnega Velikonedeljskega dekana in redovnika nemškega reda, Matije Fric, in sicer brez vseh potroškov po 500 ,, — „
In vplačana ustanovnina znaša................ 300 „ — „
Ustanovno premoženje se je tedaj v dejanski veljavi pomnožilo za............................... 4.247 „ — „
Ali kakor račun kaže, v imenski veljavi za 5000 gld. v davka-prostih 5% drž- obligacijah, za ktere se je potrosilo 4.777 gld. s pomočjo gotovega računskega ostanka 1. 1883.
Glede na sledeči račun bo družba 1. 1885 porabljivih dohodkov imela okoli 2700 gld., ki se bodo pa zmanjšali deloma po letnem vžitku iz Pražnovega volila po 135 gld. 75 kr.. deloma po zidanji društvenega hrama v Dobrnskih toplicah.
Odbor ima namreč že od leta 1879 sem nalogo občnega zbora, pridobiti kako primerno posestvo, naj bi ne bila vsa vstanovnina skoraj edino le v državnih listinah založena. Ker pa pri sedanjih nepovoljnih gospodarskih razmerahv polja in vinske gorice ne obetajo haska, je odbor izvršitev naloge od leta do leta odlagal. Se le 1. 1884 mu je došla ponudba, po njegovi misli namenu družbe vsestransko primerna.
Po raznih škofijah namreč ali že imajo, ali si, kakor ravno zdaj na Moravskem, prizadevajo, zgraditi na zdravih krajih zavode za bolene in bolehne, ali po hudih boleznih miru in krepčalnega zraka potrebne duhovnike. Dobrnske toplice se po zdravnikih jako priporočajo ne le zavoljo kopelj, ampak še bolj zavoljo vlažnega in milega zraka v mirnem goratem zavetji.
Z ozirom na vgodue zdravniške razmere je č. g. Dobrnski župnik, dekan Karol Grajšek. odboru stavil predlog, družbi brezplačno prepustiti za tak hram jako primerno, njemu lastno selišče z lesom in za vrt pripravnim pašnikom blizo cerkve in z razgledom proti toplicam, vsega skupaj okoli 1000 □sežnjev, ktero posestvo je pred kratkimi leti grof Mensdorf, kupil za 650 fi. pa ga pozneje g. župniku prodal. Vrh tega je ponudil g. dekan že pri-redjeno stavbarsko gradivo po jako znižani ceni, ter obljubil delo nadzoravati, da se ceno in pošteno dovrši. Odbor je v seji dne 20. novbr. 1884 ponudbo sprejel in vkrenil prepis posestva na ime družbe duhovnikov. Te dni se bode delo začelo po načrtu, v odboru odobrenem.
Hram bode imel 7 sob za goste in 1 za strežnico; kuhinjo, klet in druge potrebne prostore. Tako bo družbenikom tukaj za nekoliko časa dati primerno stanovanje ali na-mestu ali poleg podpore. Izbe pa od družbe nepotrebovane se bodo po dekanovi izkušnji prav lehko oddajale, ker mnogi gostje bolj tiho in mirno stanovanje ljubijo, kakor ga v velikem topliškem hramu nahajajo. Za slučaj oddaje vseh prostorov bo hram po dekanovi cenitvi lehko dajal 300 gld. čistih letnih dohodkov, ter primerno obrestoval v njem založeni kapital.
Rodi g. dekanu za dar, ponudbo in skrb s tem izrečena društvena zahvala.
Druga odborova seja se bode vršila mesca julija, tretja pa mesca novembra.
In ker je 4. doba Šletnega poslovanja dotekla, se razpiše ob onem po §. 20. dr. prav. občni zbor za den 14. aprila, ob 10 uri predpoldnem v kn, šk. pisarni, pri kterem se bo volil novi društveni odbor.

1 i
Pregled dohodkov In potroškov.
1. I>oliotllfii		Založnina		Gotovina	
		fl.	kr.	fl. | kr.	
Premoženje koncem 1. 1883 ......... Obresti državnih obligacij.......... Obresti zasebn. obl. in začasnih hran. vlog Agio pri obrestih zlate velj.......... Po družbenikih vplačana ustanovnina..... „ „ letnina....... Volilo pokojnega župnika Ivana Pražen . . . . „ „ dekana Matije Fric..... 5 davkaprostih 5% drž. oblg. a) 1000 gld. . .		46.508 5.000	—	1.645 2.026 199 140 300 147 3.769 500	06 40 23 40
	skup ....	51.508	—	8.727	09
II. Potrogki:
Podpore družbenikom izplačane ................
Nakup 5 davkaprost 5°/0 oblj. po 1000 gld...........
Do dne nakupa teh oblj. že natekle obresti..........
Desetek od Iv. Pražnovega volila...............
Drugi potroški zastran tega volila '..............
Potroški zastran društv. hrama na Dobrni..........
Vžitek Ani Zaplatan od Pražn. volila............
Za tisek lanskega računa..................
Za koleke........................
Poštnina..........................
Popravilo društv. blagajniee.................
Nagrade raznim služebnikom.................
skupaj . . . ^
Ako se od dohodkov....................
odštejejo potroški......................
se kaže stanje premoženja koncem 1. 1884 ....
Založnina
fl.
51.508
51.508
kr.
Gotovina
fl.
2.193 4.777 35 375 11 9
135 29 17 2 2 10
7.600
8.727 7.600
1.126
r
Založnina. se sestavlja:
1. Iz premoženja prejšnje družbe j za „doslužene".
2. Iz ustanovnine milostljivega kneza in škofa
V Graški zastavnici . 2.200 gld. — kr. 1 drž. obl. srbr. velj.. 10.000 ,. - ,
skup . . . 12.200 gld.
A.	Ustanovnina leta 1873:
5 drž. obl. srebr. vel.
skup........ 3.900 gld. — kr.
1 drž. obl. pap. velj. . 1.650 — ,,
B.	Ustanoviiina leta 1880: 4 drž. obl. srb. velj. a 1 OuO gld. = 4.000gld.
- kr.
3
a 100 „ — 300 skup
9.850 gld.
22.050 gld. —
kr.
kT

Iz novega družbenega premoženja
Prenesek . . 22.050 gld.
( 9 drž. obl. zlate velj. skup. .	18.000 gld. : 7 drž. obl. srbr. velj. skup. . 650
6 drž. obl. pap. velj. skup. .	4.200 5 drž. davkaprost. oblg. skup. 5.000 1 srečka drž. lot. 1. 1860 . . 500
3 zasebna dolžna pisma . .	1.108
- kr.
I
skup .
Kar daje zgorej stoječih .
29.458 gld. 51.508 gld.
kr. kr.
Odbor družbe duhovnikov Lavantinske škofije
v Mariboru, dne 81. decembra 1884.
Franc Košar m. p.
predsednik.
Ignacij Orožen m p-
denarničar.
Račun sta 0. februarja 1885 pregledala in odobrila: Lovro Ilerg m. p■	Franc Ogradi m. p.
kanonik.
kanonik.