Leto VIL, št. $7 („jutroM XV., n. zvj a) Ljubljana, ponedeljek l€. septembra 1934 Cena 2 Din Upiavnisr.vo; Ljubljana, Knafljeva ulica 8. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. . . i > l| Ponedeljska izdaja Kraljeva zahvala topliškim Junakom Nj. Vel. kralj se je osebno udeležil odkritja spomenika padlim junakom v Prokuplju, središču slovite topliške pobune 1.1917. l^rokuplje, 9. septembra, č. Danes so junaške Toplice, ki jim je Prokuplje središče, proslavili veliko narodno svečanost, ki se je je udeležilo več desettisočev prebivalstva iz vseh krajev naše države. Prišli so ljudje iz Zagreba, iz Slovenije in z juga, da proslave spomin na velike boje za osvo-bojenje in zedinjenje in da vidijo posvetitev nove prokupeljske cerkve. že včeraj so začeli prihajati tisoči in tisoči gostov, tako da zanje ni bilo niti prostora v mestu. Danes je bil naval množic še večji. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami in zelenjem. Od postaje do cerkvenega hrama je stalo mnogo slavolokov z dobrodošlicami in drugimi napisi. Prisotni so bili med drugimi predsednik vlade Nikola Uzunovič, predsednik skupščine dr. Kumanudi, predsednik senata dr. Tomašič, vojni minister general Milovano-vič. ministri dr. Novak, Maksimovič in De-me trovič ter mnogo poslancev in senatorjev. Navdušen sprejem Nj. Vel. kralja Prihoda Nj. Vel. kralja so pričakovali danes zjutraj. Na postaji so se zbrali zastopniki oblastev na čelu s predsednikom vlade g. Nikolo Uzunovičem. Točno ob pol desetih je privozil vlak. Desettisočem ga je napovedalo topovsko streljanje z bližnjega hriba. Kralj je izstopil veder in nasmejanega obraza, od množice pozdravljen z nepopisnimi ovacijami. Tudi vladarjeva vožnja po mestu je bila pravi triumf. Po ulicah je stala na obeh straneh nepregledna množica ljudi, ki so navdušeno vzklikali in pozdravljali svojega vladarja. Pred cerkvijo so sprejeli kralja vsi člani vlade, generaliteta in ostali odličniki, v cerkvi sami pa patri-jarh Varnava s svečeniki, Patriarh Varna-va je imel kratek nagovor, v katerem je podal zgodovino starega hrama, izvirajo-čega še iz dobe pred Nemaniči, in popisal boje in junaštva Topličanov od srednjega veka pa do svetovne vojne. Svoj govor je zaključil z željo, naj bi se dosegla sloga med ljudmi in narodi — cilj, po katerem hrepeni tudi naša vlada pod modrim vodstvom našega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra Govor je patriarh zaključil z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander! Vsi prisotni so navdušeno pozdravili patriarhove besede in burno vzklikali kralju, kraljevskemu domu in močni Jugoslaviji. Po cerkvenih obredih si je kralj ogledal prokupeljsko cerkev, nato je pa krenil s patriarhom pred spomenik, ki stoji sredi mesta na glavnem trgu. Vso pot do spomenika, dolgo 2 km, so obstopile ogromne množice, ki so neprestano navdušeno pozdravljale svojega vladarja. Ob 10.30 je povorka dospela pred spomenik padlim To-pličanom. Reliefi na spomeniku predstavljajo glavne dogodke topliške vstaje leta 1917. Pročelje spomenika kaže kralja Petra I. ter tedanjega regenta in sedanjega kralja Aleksandra. Pred spomenikom so zavzeli mesta vojaki 2. pehotnega polka, eskadron konjenice in baterija poljskega topništva ter množica četnikov s 60 zastavami; vsi ti četniki so se udeležili topliške vstaje in drugih bojev v svetovni vojni. Dalje so se razvrstili okoli spomenika Sokoli ter zastopniki nacionalnih društev iz vse države. Ko je kralj med frenetičnimi ovacijami stopil na tribuno, je patriarh Varnava z asistenco začel cerkvene obrede. Po končanih obredih je predsednik odbora za zgradbo spomenika odvetnik Ješevič pozdravil Nj. Vel. kralja in ga prosil, naj odkrije spomenik. Svoj nagovor je zaključil z besedami: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander! Naj stoji ta spomenik v večno slavo Topličanom, v čast in znak veličine Jugoslavije! Množice so burno pozdravile ta vzklik. Mj. Vel. kralja Za dr. Ječevičem je govoril predsednik občine Juraškovič, nato je pa v največji tišini izpregovoril Nj. Vel. kralj. Topli oani! Ta spomenik, postavljen v slavo padlim junakom, je izraz hvaležnosti do njihovih del in njihove požrtvovalnosti. Hkrati je zgodovina osvobo-jenja Toplic do topliške pobune in solunske fronte. Spominja nas tega, da so drugi padali, da bi vi postali svobodni. Toda vi in bratje vaši ste padali ne samo v obrambo svojega doma, temveč tudi, da. bi drugim prinesli svobodo. Pod tem spomenikom ne bodo počivale kosti vseh mučenikov-junakov in nikoli jih ne bo sveta cerkev vseh posvetila, a vendar jih ta spomenik vse veže duhovno, spajajoč cele generacije vojnih podvigov. Šumadijska Srbija, ki je vstala iz plamena stare Karadjordjeve vstaje, je stvorila s svojo krvjo svobodo Topličanov, a nova Toplica, vredna Milana Toplica na, Jovana Desančiča in starega Juga Bogdana in njegovih desetih Ju-govicev, je razsvetlila obraz i sebi i svoji zemlji, ko je napočil usodni trenutek, da se osvobode tudi drugi neosvobojeni bratje. Njen drugi polk, legendarni in železni, je ponesel topliško ime daleč, kar poudarjam tudi pri tej priliki kot vaš vrhovni poveljnik. Vse to bo poznim rodovom pripovedoval ta spomenik, tujcem bo pa povedal tndi to, da se duša naroda vselej in v vseh prilikah upre proti vsemu, kar je naperjeno proti naciji in etnografskim mejam. Iz tega odpora je vstala proti usodi in njenemu pritisku pobuna v Toplici in Jablanici, ki je zahtevala toliko žrtev, toda s svojo junaško borbo proti silni premoči je ovenčala z večno slavo ves ta kraj. Ta narodova osvoboditeljska Ln svobodoljubna težnja, brez katere ni prave požrtvovalnosti in resničnega junaštva in kateri je posvečena tudi ta današnja rodoljubna svečanost, je združila pred vsem novo in staro Srbijo, potem pa tudi vso Jugoslavijo v isto usodo in isto nacionalno državo. Takšni spomeniki in grobnice rastejo sirom vse države. Naj bodo vsem stalen opomin, kako dragocena in krvava nacionalna pridobitev je svobodna država in kako smo jo vsi dolžni budno in vestno čuvati. Tudi pri tem boste vi med najboljšimi. Prepričan sem o tem, zakaj v borbi se spoznajo junaki. S tem prepričanjem odkrivam ta spomenik in ga izročam vam in vašim potomcem. Slava padlim! Živeli Toplicam! Živela Jugoslavija! Kralj sam je odkril spomenik Govor Nj. Vel. kralja je zbrana množica. poslušala z največjo pozornostjo. Ko je končal, je iz 30.000 grl zaoril vzklik: Naj živi naš gospodar! Burnega vzklikanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Po končanem govoru je kralj odkril spomenik. Obenem je položil pred en j prekrasen srebrn venec z napisom: Topliškim junakom — Aleksander. Med odkrivanjem spomenika sta krožili nad mestom dve eskadri letal. Ko se je kralj vračal na tribuno, sta pristopila k njemu oce in mati vojvode Voj> noviča. Kralj se je rokoval z njima in ju tolažil: Ni vama treba žalovati za junaškim sinom, ko ga tolikšna množica slavi! Med tem je prišla h kralju tudi vdova vojvode Ko s te Pečanca; tudj njo je kralj s toplimi besedami pozdravil. Nato se je vršil pred kraljem defile čet. med katerim so položili pred spomenik več sto vencev iz vse države, med njimi vence predsednika vlade, predsednika senata in narodne skupščine, ministra vojske in mnogih nacionalnih društev. Po končanem defiteju je »stal Nj. Vel. kralj v kratkem razgovoru I predsednikom vlade, senata in narodne fcuptščine, nato se je pa odpeljal na po- stajo. Ko se je poslovil od predstavnikov, >je vstopil v vlak, ki je kmalu nato odpet-#al. Govor predsednika vlade Otpoktn« je bil banket za 400 gostov. •Udeležili so se gia patrijarlh Varnava, čla-n generahi. Prisiljeni smo bili prejeti neenak boj in prestajali smo ga leta in leta na način, da se nam je svet čudil. Kdor je videl, kako smo sprejeli mogočnega neprijatelja in kako so Topličani sodelovali v onih glavnih bojih v začetku velike vojne mora razumeti današnje navdušenje in prisotnost tolikih desettisočev iz vse države. In ko se z vami vred danes klanjamo v p eteti spominu padlih top-Liških junakov, moremo s popolnim zaupanjem gledati v bodočnost.. Naj se zdi svetovni položaj še tako zapleten, ne stojimo pred nik ako vojno nevarnostjo, ne možnostjo. Minilj so časi, ko je bilo moči jemati tujo zemljo. Izolirane vojne v Evropi niso več mogoče. Ce bi prišlo do vojne na enem kraju, bi bife vsa Evropa v plamenih. A če bi do tega prišlo, se nam po zaslugi modre zunanje politike pod modrim vodstvom Nj. Vel. kralja (burno vzklikanje kralju) ni treba bati nikakih komplikacij. ker prinašamo v naša prijateljstva pravljično zvestobo in lojalnost, prav tako pa tudi sami brezmejno verujemo v zvestobo naših prijateljev in zaveznikov :jz Male antante in Balkanske zveze ter v Ponedeijsfca iruaja »jutra« izn&j* vsak ponedeljek zjutraj. «— Nar roča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica U. Telefon Št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. veliko in močno prijateljsko Francijo (živela Francija!). Če ne bi bilo nobene droge sile, je že to tolikšna sila, da bo onemogočila vsak poskus kršenja miru v Evropi. Zato se ničesar ne bojimo. Naša pripravljenost je v moralni in nacionalni vzgoji. K temu dodajmo še materijaino pripravljenost naše vojske (Živela vojska!). Res da nimamo toliko letal kakor drugi, tods zato imamo sokolje oči Ako vam bo kdo dejal: Nimate zadosti težkega orožja, boste odgovorili: »Boj ne bije svetlo orožje, boj bije srce junaka« (Burno, frenetično ploskanje in vzklikanje). Naš narod se je v hudih časih pokazal heroja. Spričo težav, ki vladajo i pri nas i okoli nas, pravimo na ves glas: Ničesar tujega ne maramo, toda nihče naj se nas ne dotakne, zakaj doživel bo isto, kar so doživeli v zadnjem času prav vsi, kateri so nas napadli. (Burno vzklikanje in pritrjevanje.) Predsednik vlade je nato sporočil, da se bo po izrecnem nalogu Nj. Vel. kralja vrnilo Prokuplju prvostopno sodišče, ter da je kralj za dovršitev Sokolskega doma podaril 20.000 Din. G. Uzunovič je zaključil: Prejmite zahvalo in priznanje kraljevske vlade za vse, kar so vaši predniki storili, kar še morate storiti in boste gotovo storili, kadar domovina od vas zahteva. Naj živi Nj. Vel. kralj! Naj živi Jugoslavija! Naj žive junaški Topličani! SLAVNOSTNI DNEVI V LJUBLJANI Sijajen uspeh festivala slovanskih plesov in slovanske glasbe - De-settisoči gledalcev - Manifestacija kmečke mladine Ljubljana, 9. septembra. Petkovo festivalsko prireditev je najprej velikodušno blagoslovilo nebo s toplim večerom, ki ni dal slutiti septembra, že nekaj časa pred začetkom prireditve je zavladalo na sokolskem telovadišču radostno razpoloženje. Počasi so skozi slavnostni vhod dotekale množice občinstva in polnile tribune in stojišča. Zdaj pa zdaj se je pojavila kakšna skupina sodelavcev v narodnih nošah. Prihajali so na telovadi-šče s svojo godbo ali s petjem in se razvrstili okrog plesišča, ustvarjajoč enega najpestrejših špalirjev, kar smo jih kdaj videli. Vsemu telovadišču so dajale prevladujoči značaj barve. Barve trobojnic, barve narodnih noš, pa še druge barve v vseh odtenkih tja do rjave množice zagorelih kopalcev v »Iliriji«, ki so dolgo kljubovali večernemu hladu, in do dekorativnega rumenila oblakov nad mestom. Kmalu po 17. uri se je široko telovadišče do dobrega napolnilo. Godbeni paviljon je zasedel orkester »Sloge«. Nismo pogrešali filmskih operaterjev, radijskega mikrofona, zvočnika Pripravljeni so bili reflektorji. In poleg teh značilnih znakov sodobnosti so se razvrstili ljudje v starinskih nošah, v krojih, ki so plod docela drugačnega življenjskega stila, priča sive davnine, legendarne slovanske minulosti. Po sviranju »Sloge« in govoru podžupana Jarca, ki ga je radio prenašal tudi nenavzočim tisočem širom naše domovine in preko njenih meja, so namesto Zilja-nov otvoril: plesno slavnost Bolgari pod vodstvom prof. Gjonova iz Sofije. Občinstvo jih je navdušeno pozdravilo. Vzlic temu, da njihova skupina ni številna, so s svojim živahnim nastopom takoj napolnili dovolj veliko plesišče. Njih nastop in plese so spremljale gajde in gusie. Zaplesali so horo. Krasne barve narodnih noš so se ubrano zlivale z ritmom plesa. Ples te skupine očitno kaže neko kulturo, ki prehaja iz ostrih gibov narodnega plesa v rahel rafinement umetniškega stila. Njih ples je bil temperamenten, spremljan s prešernimi moškimi vzkliki in vriski, ves predan nebrzdanemu občutju življenjske radosti. V njem je prevladoval moški ži-velj, ki je erotiko plesnih gibov spajal z vidnimi izrazi junaštva. Morda žive v ho-ru poleg slovanske melodijske in ritualno-plesne posebnosti tudi kakšni prabolgar-ski, orientalski motivi. Nastop Bolgarov si je takoj pridobil pozornost občinstva. Druga točka je bilo starodavno črnomaljsko kolo, ki ga je organiziralo društvo »Bela Krajina«. Plesale so ga ženske iz Bele Krajine, vse v noši te pokrajine. Belo kolo se je ob petju starih plesnih pesmi razvijalo po plesišču kakor živa ilustracija k slovanski pravljici. Iz prvotne obredne zmernosti je naraslo k tempera-mentnejšemu plesu, izražajočemu svatov-sko radost mladega življenja. Tretje je bilo istrsko kolo. Ples Istra-nov je po svoji vnanji enoličnosti (skoraj nobenih širokih gibov, nobene razposajene sproščenosti, kakor pri šumadijskem kolu) verna podoba istrskih tal, ki so ga in-spirirala narodni duši. Iz njega čutiš nekaj prastarega. Enolična, monotona melodija dvojnic mu daje otožno spremljavo, ob kateri se samo kdaj pa kdaj razživi v strastnejši ritem. In vendar je tudi ta ples v vsej svoji ritmični vzdržnosti prežet z erotičnimi motivi. Redkokdaj je vizija Istre, »sirotice Istre«, vstala tako živo pred nami kakor ob spremljanju tega kola, ki ga je poslalo na naš festival zagrebško emigrantsko društvo »Istra«. šumadijsko.resavsko-levačko kolo so izvajali plesalci iz Dubokega pri Jagodini. Muzikalno in koreografsko ima to kolo nekatere splošne značilnosti srbskega kola, pa tudi nekatere interesantne lokalne posebnosti. Iz njega čutiš življenjski vzgon ljudstva, ki živi na plodovitnejših tleh in si lahko privošči več radosti. Godba živahno sodeluje s plesalci in soustvarja občutje vedrega razpoloženja. Tu je ples res ples, ne ceremonija, žal da je vnanjo učinkovitost nekoliko motila neenotnost nošnje (ljudski plesalci s kravatami!). Kolo z otoka Krka je temperamentnej-že od istrskega. Poseben ton mu dajejo moške narodne noše, ki spominjajo na mornarje. Kolo je močno razgibano in ga posebno označuje to, da se večkrat razplete v posamezne plese, »trojke«, ki jih pleše plesalec z dvema partnericama. Za krškimi otočani so zopet nastopili Bolgari in zaplesali nekoliko narodnih plesov, v katerih se kažejo junaški in delno humoristični motivi. Videti je, da je pri Bolgarih, prav kakor pri Rusih, še veliko tvornega smisla za narodni ples. Odtod lahko naša domača koreografija in plesna glasba pričakujeta še marsikako originalno vzpodbudo. Ob drugem nastopu Bolgarov se je že toliko zmračilo, da so osvetlili plesišče žarometi. Plesi v umetni luči in v polmraku celotnega okolja so imeli svojevrsten čar. Mnogo živahnosti so prinesli na plesišče Slovaki iz okolice Novega Sada, ki jih je privedel v Ljubljano predsednik Slovaške Matice dr. Jan Bulik. Plesali so slovaško kolo ali besedo. Za širše občinstvo je bil to po vnanji dekoratlvnosti in plesni razgibanosti višek večera. Slovaško kolo je ritmično tako slikovito, kakor so pestre barve njihovih noš. Je odraz mladega, svežega, kulturno neizčrpanega naroda, ki kaže polno življenjsko silo. Razigrano in sproščeno se odvija kolo, motiv za motivom se živo menjava in razen majhnih ga-lantnosti ni v njem nič ceremonijelnega. Kajpak, k vnanjemu uspehu je dokaj pripomoglo tudi veliko število sodelujočih. Igrala je godba »Sloge«. Prvi festivalski večer je zaključila junaška igra »Rusalije«, ki so jo izvajali gostje iz Gjevgjelije. že njihove noše kažejo, da so vidno oddaljeni našemu stilu. Nehote pomislimo na Grke. Njihova plesna igra je bila po glasbi in po plesnih formah povsem svojevrstna na tej plesni reviji. Iz nje se je oglašalo nekaj legendarno davnega in oddaljenega današnjemu življenjskemu občutju. Oživili so vizijo macedonskih iger in junaških tekem. Plesali so s sabljami. Redko folklorno doživetje. Prireditev se je končala šele ob pol dvajseti. Zdi se, da bi prireditelji samo pripomogli k učinku, če ba nudili nekoliko manj. morda skrajšane plese, in ako bi bili odmori malo krajši (dasi jih je izpolnila godba »Sloge«), Dve uri in pol trajajoča prireditev je utrujala ljudi celo pod milim nebom. V splošnem pa je imel prvi plesni večer na prostem velik uspeh. Pokazal je izvirnost in neizčrpano bogastvo slovanskih plesov, ki po umetniški vrednosti daleč prekašajo primitivne koreo-grafske posnetke in z jazzom združene plesalske »iznajdbe« povojnega časa. Manlfestativen sprevod narodnih noš Včeraj so festivalske svečanosti s slovesnim obhodom narodnih noš po mestu in z nastopom Poljakov, Istranov, Baranj-cev, Bunjevcev in Korčulanov na plesnem prostoru dosegle svoj višek. Mesto je bilo že na vse zgodaj na nogah. Ljubljančani in številni gostje od blizu in daleč, ki so prihiteli na festival, so že mnogo prej, preden je sprevod narodnih noš ob 10.30 krenil po Bleiweisovi, Gosposvetski, Tavčarjevi, Miklošičevi cfesti čez Marijin trg in Stritarjevo ulico do mestnega magistrata in potem dalje po mestu, zavzeli mesta na trotoarjih ob vsej tej progi, da bodo v špalirju pozdravili mimohod. Mladi in stari so bili enaki v svoji vnemi in so čakali uro, dve uri na svoji postojanki in se ves čas nestrpno ozirali v smer, v kateri je bil napovedan obhod. Vsa okna in balkoni ob cestah in trgih so bili zasedeni od gledalcev in marsikje so si pripravili cvetja, da bodo ž njim pozdravili slovanske goste. Prav veličastno sliko je nudila množica pred pošto, na Marijinem trgu, kjer je za- vzela vse stopnišče pred cerkvijo, Prešernov spomenik in trimostje, in pa na Mestnem trgu, kjer je bil napovedan pozdravni nagovor. Sprevod so otvorili skavti kot reditelji, za njimi skupina kmečkih fantov na konjih in sokolska godba z dirigentom Schvveigerjem. Nato so stopali Bolgari v svojih preprostih, skromno lepih nošah in s praporom na čelu, pa Poljaki in Poljakinje v rdeče in zlato vezenih bluzah, vse v cvetju in trakovih, in bratje čehoslovaki, fantje v črnih plaščih in klobukih, dekleta v rožnatih krilih. Potem je sledila revija jugoslovenskih ljudskih noš. Najprej znamenita skupina Korčulanov iz Blata, ki so tako naglo osvojili simpatije Ljubljane in vsega festivala, z veliko državno trobojnico na čelu, s starinskimi meči ob bokih in s svojim turobnim bobnom. Pa lirično lahke, bele slavonske noše iz An-drijevcev pri Brodu, Baranjci od Belega Manastira v črnih škornjih in kosmatih šubarah in njihova dekleta v dragoceno pestrih oblekah, dekleta in fantje v temnih odelih iz Dobrinja na Krku, pa fantje in dekleta v kratkih črnih krilih iz Dubokega pri Jagodini. Za njimi četa iz Djevdje-lije s skrajnega juga v rdečih opankah in rdeče in rjavo vezenih nošah, žene posebej apartno oblečene, možje pa s svetlimi handžari v rokah, mrki in lepi, kakor je bila mrka in lepa borba Srbov s Turki za svobodo. Pa spet lahke, bele, z rdečim tkane obleke Lupoglavcev in njihovih žen iz Hrvatskega Zagorja, pa naši Slovaki od Novega Sada v visokih škornjih in dekleta, vsa v srebru in barvah, pa Srbi od Požare vca in od Skoplja v črnem in rjavem, pa spet Subotičanke v rožnatih odelih, možje pa v črnem in v škornjih. In potem Bele Kranjice iz Adlešičev v pisanih rutah in krilih in njihovi fantje, pa črnomaljci in črnomaljke prav tako v belem, Istrani v temnih rjavih suknjičih in Istranke v rdečih rutah in rožnatih predpasnikih. Za godbo »Sloge« z dirigentom Svetelom pa morje slovenskih narodnih noš in na koncu skavtje. Tako je šel sprevod po mestu, povsod navdušeno pozdravljan od gneče občinstva in zmerom iznova zasipavan s cvetjem. Skoraj slednja skupina je imela svojo originalno godbo s seboj in godci, ki so venomer godli, so vzbujali mnogo zanimanja. Na Mestnem trgu se je sprevod, pred katerim je vozil avto zagrebškega »Svetlo. tona« s tonfilmskim aparatom, strnil v zbor pred mestno hišo, kjer so z balkona pozdravljali mimohod gostov ban dr. Ma_ rušič, mestni župan dr. Puc s soprogo, sreski načelnik Znidaršič, brigadni general Jovanovič, soproga divizijonarja Cukavče-va in dvorna dama Tavčarjeva. Zastopniki narodnih noš iz Jugoslavije, Bolgarije, češkoslovaške in Poljske so položili k spomeniku kralja Petra lep venec z narodnimi trakovi vseh štirih držav, župan dr. Pnc je s kratkim nagovorom pozdravil vse goste, predvsem čehoslovake, Bolgare in Poljake ter izrekel obžalovanje, da Slovenci od onkraj Karavank niso smeli na to veličastno kulturno narodno slavje. Pri tej priliki je množica občinstva, ki je izpolnila trg, navdušeno vzklikala Korošcem. V svojem govoru je dr. Puc naglasil, da je raznolika pestrost slovanskih narodnih noš, ki jo kaže sprevod, obenem značilno znamenje slovanske vzajemnosti. V tej raznolikosti je naša vrednost, vse nas pa veže ena duša in ena kri. Z vzkliki Jugoslavi^ in slovanski vzajemnosti je g. župan sklenil svoje besede, godba pa je intonirala državno himno. Med občim navdušenjem, ki je zajelo vse mesto, in med mnogo cvetja, ki se je vsipalo z oken, se je sprevod pomikal dalje čez Mestni trg, čevljarski most. Dvorsko nabrežje in Dvorski trg, Kongresni trg, Selenburgovo ulico in Aleksandrovo cesto ter po Bleiweisovi cesti do velesejma, kjer so se skupine razšle. Kakor že v petek ves dan, se je tudi na praznik in nedeljo vse mesto razvilo v eno samo lepo, decentno, veselo plesišče. Posamezne Skupine so na ulicah, na vrtovih in po lokalih improvizirale plese ob spremljeva-nju svojih dud, frul in tamburic in . so zmerom privabile mnogo radovednega, hvaležnega občinstva. Drugi veliki plesni nastop Ob 3. popoldne se je nato vršil drugi veliki plesni nastop na sokolskem telovadišču v Tivoliju, ki je bil vse te festivalske dni vobče prizorišče največjih in najzanimivejših atrakcij. Zaradi praznika je bilo zanimanje občinstva tokrat še mnogo večje kakor prejšnji dan in pred impozantnam portalom na voglu Lattermanovega drevoreda se je že mnogo pred priče tkom, pa tudi ves čas, kar so trajali plesi, stekalo celo morje ljudi. Pri vhodu je bila tolikšna gneča, da so reditelji samo z velikim naporom vzdrževali red. Tribune in stojišča so bila zasedena do zadnjega kotička, mnogo ljudi pa se je moralo zadovoljiti s tem, da so skozi špranje v zidu od daleč gledali nastope ali preko zidu poslušali preproste, pa zanimive ljudske orkestre, ki so spremljali plese. Na prireditvi je sodelovala že-lezničarska godba »Sloge« z dirigentom Svetelom, v odmorih pa je zapelo nekaj pesmi okrog 320 pevcev in pevk združenih zborov Hubadove župe pod vodstvom pe-vovodij Premelča in Venturinija. Ples so otvorili Poljaki s krakovjakom in obertasom. Nastopili so v treh parih, dekleta v lepih rdečih in modrih oblekah in visokih rdečih čevljih, fantje pa v belih odelih in škornjih z ostrogami. Njihova plesa sta vzbujala mnogo občudovanja m priznanja, saj so Poljaki pri nedavni mednarodni plesni tekmi na Dunaju odnesli prvo nagrado. V celoti pa je izvedba njihovega dela napravljala vtis, da imamo pred sabo umetno vigrane baletne plesalce, ki ne podajajo samo narodne geste in ritma, temveč so iz ljudskih plesov napravili individualno poglobljene varijante. Za njimi so nastopili naši Istrani z buzetskim kolom ob spremljavi stare istrske godbe z vijolino, trompeto, kontrabasom in klarinetom. Njihov preprosti ples, pri katerem so se zbrali mladi in stari ljudje in ki je pokazal mnogo pestrih figur, je žel mnogo dobrodušnega odobravanja. Sledilo je ba. ranjsko kolo, ki so ga zaigrali fantje in dekleta od Belega Manastirja, dekleta v pisanih predpasnikih in s srebrom tkanih bluzah fantje pa v visokih škornjih m črnih šubarah. Zaplesali so baranjec, staro in novo baranjsko kolo ter devojačko kolo. Nato spet Poljaki z mazurko, kakor se pleše v okolici Loviča, in s trojakom iz Zgornje šlezije. Mnogo navdušenja je vzbudi zlasti drugi ples, ki v lepih figurah simbolizira borbo dveh fantov za dekleta. Poljski plesalci, ki so pri vsakem plesu presenečali z novimi, zmerom lepšimi oblekami. so morali na koncu dodati svojemu t rojaku še nekaj varijant, s čimer so se vnovič izkazali za umetnike v plesu. Nato so prišli fantje in dekleta iz Subotice z bunjevačkim in momačkim kolom. Dekleta so nosila dolge kite ln rože v laseh ter rožnata krila, fantje pa srebrno pestre bluze, visoke škornje in jahalne hlače. Podali so dva lepa. tiha, vase zamišljena ritmična plesa. Prisrčno originalen je bdi nastop Lupo-glavcev iz Hrvatskega Zagorja, ki so zaplesali drmeš, staro sito, polko, dučec in ciganico. Ko so s svojim orkestrom s tam-buricami stopili na plesišče, fantje v dolgih belih hlačah s pisanimi rutami okrog vratu, dekleta pa z rdečimi rutami na glavah, so se najprej globoko priklonili. Plese so izvajali z brhko lahkoto in vriskaje ter so med" rajanjem in vriskom na koncu odšli s plesišča. Poljaki so nato v originalnih kostumih izvajali še znameniti ples Go-ralov. Nato pa so nastopili Korčulani s svojo slavno kumpanijo. To je stara viteška igra ki z napol religioznimi občutji spominja na davno borbo Korčulanov z gusarji. Je to pristna jugoslovenska narodna igra, ki nam ohranja sliko življenja kor-čulanskih vasi v srednjem veku, ko so še morski roparji križarili po Jadranu. Borben in zanosen je že samo način, kako prihajajo plesalci iz Blata na plesišče. Pred njimi prapor, tamburlin in dude, nato pa vrsta mož v pestrih narodnih nošah s starinskimi meči ob bokih. Za njimi gredo žene v belih dolgih krilih in belih bluzah, z rdečimi trakovi v laseh. Z bojnim klicem stopijo možje na oder, žene samo gledajo zdaleč. Vojvoda pred pričetkom igre poklekne in moli, kakor je včasih molil poveljnik pred bojem za zmago. Plesalci iz-vlečejo meče in med sviranjem dud se prične ples, ki vsebuje vse polno pestrih, zanimivih, težkih variant, ki nazorno prikazujejo borbo otočanov z gusarji. Ples je lep in zanimiv, toda v primeri s prvim delom popoldanskega nastopa, ki je bil pester in razgiban, se je zdel malo dolg in monoton. Korčulani pa so nas vkljub temu prepričali o svoji bogati tradicionalni plesni kulturi. Impozanten zaključek S tem je bil včerajšnji popoldanski nastop končan. Enako živahno pa je balo snoči, ko so prvikrat dajali opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, in danes popoldne, ko je v »Prodani nevesti« pod milim nebom gostovala Narodopisna společnost iz Plznja. Zvečer so se nadaljevali in končali slovanski plesi na sokolskem telovadišču ob veličastni razsvetljavi reflektorjev. Nastopili so med drugimi še Beli Kranjci iz Adlešičev, kmetje in kmetice iz Skoplja, črne gore. Slavonci iz Andrijevca, šumadinci od Po-žarevca, Korčulani z moreško in Bolgari, ki so bili deležni posebno navdušenih ovacij. Sokolsko telovadišče je ob ogromni množici gledalcev nudilo v blesteči razsvetljavi čudovit pogled in tako občinstvo — in vsem plesom je prisostvovalo gotovo nad 10.000 gledalcev — kakor izvajalci so bili polni hvale. V celoti so festivalske prireditve dosegle izredno lep uspeh. •o ličkali koruzo, meli proso, predelovali mleko v maslo in sir, žagali drva, sejali, trli lan, predli, prali, itd. itd. Menda ni kmečkega opravka, ki ne bi bil vsaj simbolično predstavljen. V sprevodu je igralo več godb, nosili pa so tudi celo vrsto zastav in kmečkih programatičnih napisov. Po vsej dolgi poti je tvorilo skoro nepretrgan špalir ljubljansko občinstvo, ki si je z zanimanjem ogledovalo ta pestri in za marsikoga tudi poučni sprevod ter ga simpatično pozdravljalo. Na Kongresnem trgu se je sprevod strnil med veselim medsebojnim pozdravlja- njem in vzklikanjem. S ala mostne tribune so zbrano množico kmečke mladine pozdravili ban dr. Marušič, župan dr. Puc, šentjakobski župnik Barle ter zastopnik češkoslovaške agrarne mladine. Med viharnim vzklikanjem kralju in državi je bila sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru. Praznik kmečke mladine je bil zaključen popoldne s celo vrsto deloma resnih, deloma šaljivih kmečkih tekem in z živahno narodno veselico na zelenih travnikih pod Cekinovim gradom. Spet žrtev planin Včeraj so stene Jalovca zahtevale Življenje mladega abiturienta Benedika iz Stražišča Rateče. 9. septembra. Še nobeno leto se v naših planinah ni pripet lo toSiiko nesreč kakor letos. V tem pogledu je na prvem mestu Jalovec, ki kna, čeprav spada med najnevarnejše al-pinske ture, izredno mnogo oboževalcev, ki jjh ne prestraši prav nobena nesreča. Danes ie Jalovec spet v svoie skalnate stene zapisal novo žrtev. N.a povratku z Jalovca se je smrtno ponesrečil Marjan Benedik, abiturient ptujske gimnazije in sin znanega gostilničarja, trgovca in posestnika Benedika v Stražišču pri Kranju. Marian Benediik se .ie že v petek popol-dine napotiil s svojim prijateljem abitturien-tom učiteljišča Žepkom Križnarieim iz Kranja v planine. V Kranjski gori sta izstopita in tam prenočila. V soboto sta napravila večjo turo, za danes pa sta se dogovorila. da naskočita Jalovec. Na vse zgodaj sta že b Ia na nogah- Kot '.zvež-bana turista sta prav kmalu dosegla vrh. Bližalo se je poldne, ko sta se vračala. Dospela sta do snežišča, ko je Marianu nenadno spodrsnilo. Zaradi velike strmine se mladenič ni mogel ustaviti. Z vso silo ga je vrglo v levo steno, kjer je brez glasu obležal. Prav ta ča*s je prišla do snežišča neka druga družba štirih turistov, ki se je namenila na Jalovec. Otrpli od groze so videli Benedika. ki se je z velikansko naglico kotaili'1 po s-nežišču in priletel v skalovje. Najprej se je zavedla Ce-lestina Ariševa iz Podkorena, ki je takoj s svojo prijateljico hitela na pomoč. Na zledeneli skorji r« je spodrsnilo tudi obema reše- valkama, ki sta prav tako zdrčali navzdol proti steni. Ostafla družba ie krlk-niJa od groze, videč, da je nesreča neizogibna. Usoda pa je bila obema pogumnima mladenkama naklonjena. Prileteli sta prav na ponesrečenca, kj je s svojim telesom preprečil, da planine niso zahtevale še dve novi žrtvi. Prestrašeni reševalki sta se kmalu &po-mofgli, medtem pa je prišla do njih ostala družba. Ariševa je pri drsenju dobila neznatne rane na glavi ter manjše praske po telesu, medtem ko je ostala njena prijateljica nepoškodovana. Hujše je bilo z Benedikom. Imel je popolnoma razbito lobanjo in z>lomijei-c\ia, ki so jo sestavljali gra niča rji in domačini. Ponesrečenega Benedika so naložili na voz in ga odpet j aH na železniško postajo. O tragični nesreči so medtem obvestili očeta, ki se je s prvim vlakom odpeljal v Rateče, da odredi vse potrebno za prevoz sinovega trupla v Stražišče. Hudo prizadeti rodbini, ki je splošno znana zlasti ■ljubljanskim izletnikom, naše globoko sožalje! Praznik kmečke mladine Zveza društev kmečkih fantov in deklet je v Ljubljani svečano proslavila svojo desetletnico Tri lepe svečanosti v mariborski okolici Otvoritev sokolskega doma v Framu — Kmečki Sokoli v Slovenskih goricah — Blagoslovitev gasilskega doma v Zrkovcih Ljubljana, 9. septembra. Včeraj in danes je proslavila osrednja organizacija kmečke mladine, Zveza društev kmečkih fantov in deklet, svojo desetletnico z nizom slavnostnih prireditev v Ljubljani. Delegati in drugi člani društev so se v lepem številu zbrali iz vse Slovenije, zlasti pa iz ljubljanske okolice. Ako ne bi gospodarska kriza tako zelo pritiskala zlasti na našega kmeta, bi bila udeležba brez dvoma še mnogo večja O važnem delu ki ga v prosvetnem, stanovskem m nacionalno-vzgojnem pogledu vrši organizacija kmetskih fantov in deklet, je »Jutro« že pisalo. Podrobno sliko dela v preteklem letu pa je podal včerajšnji redni občni zbor Zveze, ki se je vršil popoldne v restavraciji »Pri Levu«. Poročila navajajo, da se je število društev pomnožilo za 44 ter da je bilo skoro 100 raznih tekmovanj iz kmečkega dela, zlasti tekem koscev in žanjic. Odseki zveze so za občni zbor pripravili celo vrsto predlogov in resolucij, ki izražajo med drugimi željo, da bi Zveza sodelovala z bansko upravo pri kmetijskem pospeševalnem delu, ter poudarjajo idejne in tova-riške stike med članstvom zveze m med Sokolom. Zveza naroča društvom, naj ne prirejajo veselic kot takih, marveč naj vedno glavno pažnjo posvečajo prosvetnemu, vzgojnemu ali športnemu delu vsake prireditve Resolucija socialno gospodarskega odseka pravi v svojem uvodu, da je sedanje krize v veliki meri krivo dejstvo, da kmečki stan ne more svojih interesov primerno uveljavljati v zakonodaji in gospodarstvu, Stonaj ^ ustanovijo kmetijske zbornices soodločujočim glasom pri stanovski gospo-darski zakonodaji in pn vseh upravnih ukrepih, ki zadevajo kmetijstvo. Gospodarska politika naj prvenstveno pospešuje kmetijstvo in pa ono industrijo, ki je v oreški zvezi s kmetijsko produkcijo. Vendar tudi zastopniki češkoslovaških in poljskih agrarnih mladinskih organizacij. Danes dopoldne ob devetih je bil slavnostni občni zbor v proslavo desetletnice obstoja Zveze. V lepo okrašeni dvorani OUZD je otvoril zborovanje predsednik Zveze Ivan Kronovšek in pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra podpolkovnika Kneza. Zborovalci so .. ------- Oh tei Driliki priredili navdušene ovacije javni nastop tamošnje sokolske čete, da-od iej pn y | slovesno blagoslovljen no- Maribor, 9. septembra. Pretekla dva dneva je doživela mariborska okolica kar tri pomembne svečanosti, od katerih bosta zlasti framska in srkovska ostali trajno zapisani v zgodo-požrtvovalnega podeželskega društvenega delovanja. Včeraj, na praznik, je bil v Framu, najprijetnejšem kraju mariborske okolice, slovesno otvorjen novi sokolski dom, pri Sv. Trojici je bil kralju in državi. Nato je pozdravil predsednik bana dr. Marušič a, zastopnika vojske generala Jovanoviča, zastopnike bratskih slovanskih mladinskih kmečkih organizacij, ministra n. r. Puclja, župana dr. Puca, navzoča senatorja Hribarja in Raja r j a ter nar. posl. Ko man a, Gajše-ka, Mravljeta in Drmelja, podstarosto SKJ Gangla, zastopnika univerze profesorja O z v a 1 d a in druge. Referat o 10-letnem delu je podai tajnik Gerželj. Ban g. dr. Marušič je izvajal, da je ta dan pomemben zato, ker je posvečen tistemu stanu, ki je branitelj in branitelj države. V imenu mesta Ljubljane je pozdravil kmečko mladino župan dr. Puc, minister n. r. g. P u c e 1 j pa je obnavljal spomine na začetke kmečko-mladinskega gibanja. Zatem so govorili g. Gangi zastopnik Zveze češkoslovaške agrarne mladeži, senator g. Hribar in narodn1 poslanec g. Koman. Z navdušenimi vzkliki kralj« je zaključil predsednik g. Kronovšek slavnostni občni zbor. Zunanji višek svečanosti m manifestacije je tvorS danes dopoldne sprevod kmečke mladine po Ljubljani, BH je pester in prisrčen, da je Ljubljana to pospeševanje ne sme iti tako daleč, da bi yidela ^ mal0 enakih. Otvorila ga je sku škodovalo kmetijstvu. Vnovčevanje kmetij- pjna kmečkih fantov na okrašenih konjih, skih pridelkov in nabavo gospodarskih po- sjedi]a pa mu je skupina kmečkih kolesar- trebščin naj prevzame kmečko zadružni- | .__lrn1/>«i>h 7* nii-mi sc štvo Ne sme ostati samo pri sedanji zaščiti kmetov in denarnih zavodov. Ves oni iznos obresti, ki presega predvojno obrestno mero (za vloge 3.5 do 4. za posojila 5 do 6 odstotkov), naj se odpiše in obrestna mera za bodoče še dalje zniža. Država mora najti sredstva za saniranje prezadolženih gospodarstev, to pa brez škode za vlagatelje Država naj najde način, da se čimprej obnovi likvidnost denarnega trga. Javne korporacije in oblastva naj preskrbe sredstva za ustanovitev zdravstvenih domov po vsem podeželju, tako da se vsakomur omogoči brezplačna zdravstvena zaščita. Resolucija kulturnega odseka pravi, da je treba vzgojiti kmetsko mladino tako, da se bo lahko samostojno opredelila glede življenjskega nazora, pri tem pa ji vcepiti ponos pripadnosti h kmetskemu stanu. Nihče ne sme izrabljati imena in prireditev Zveze kmetskih fantov in deklet v politične namene. S sodelovanjem ostalih kmetsko-mladinskih organizacij po drugih državah, zlasti slovanskih, se bori Zveza za mednarodno solidarnost kmetstva v blagor svetovnega orača a J . , Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji predsednik Ivan Kronovšek, za podpredsednika pa Tine Janhar. Po občnem zboru se je vršil na Bellevueju prijateljski sestanek, ki so se ga udeležili jev tudi na okrašenih kolesih. Za njimi so se razvrstili najmlajši med kmečko mladino, učenci in učenke iz okoliških kmečkih osnovnih šol, vsi v ljubkih narodnih ali njim prilagodenih oblekah m s srčka-nimi kmečkimi orodji, zlasti kosami in grabljami v rokah. Živahno in strumno so korakali, veselo prepevali in vzklikali. Poznalo se jim je, da so skoro vsi obenem tudi navdušeni Sokoliči in Sokoličice. Pestre so bile vrste deklet, članic društev kmečkih fantov in deklet Tudi one so imele s seboj razno kmečko orodje, zlasti grablje in sipe, a ne več igračke, kakor najmlajše pred njimi, marveč orodje, ki ga rabijo vsak dan pri svojem napornem delu. V strnjenih vrstah so jim sledili tovariši v tem delu m v delu za kulturno povzdigo našega podeželja, čvrsti kmečki fantje, tudi z znamenjem vsakdanjega dela v rokah, s kosami, sekirami, cepci itd. Drugi del sprevoda je tvorilo okrog 50 z zelenjem okrašenih voz, deloma mičnih kolesljev, ki so vozili mlade ženine in neveste, večinoma pa težkih kmečkih voz s simboličnimi skupinami, ki so predstavljale skoro vse vrste in panoge kmečkega dela. Na ogromnem osmerovprežnem vozu je bila skupina mlatičev, ki je vso pot veselo mlatila in vriskala. Na drugih vozeh vi gasilski dom v Zrkovcih. Na sokolskem prazniku v Framu se je zbralo prav lepo število Sokolov in Sokolu naklonjenega prebivalstva, da prisostvujejo otvoritvi novega sokolskega doma, ki bo žarišče vzvišene sokolske ideje in svetišča prave ljudske prosvete. S , Iramskim Sokolom se raduje tega dogodka vse obmejno Sokolstvo, saj bo novi dom trajen spomin sokolske požrtvovalnosti, ljubezni in bratstva. Sokolski nastop pri Sv. Trojici je pokazal, kako močmo se je že vkorenraila sokolska misel na severni meji in kako budni stražarji mejnikov naše svete zemlje so naši kmečki Sokoli. Svečana otvoritev novega gasilskega doma v Zrkovcih se je izlila v praznik ljubezni do bližnjega ter je pokazala obenem discipliniranost in pripravljenost našega podeželskega gasilstva. Sokolski praznik v Framu Znan je po vsej slovenski zemlji lepi Fram, ki se skriva ob Pohorju med vinorodnimi goricami. Vedno je Fram pred-njačil v gospodarskem in kulturnem življenju pred drugimi vasmi ob sončnem vznožju zelenega Pohorja. Najboljši dokaz za vztrajnost in naprednost Framča-nov je dejstvo, da so si znali postaviti ponosen sokolski dom v teh hudih kritičnih časih. Na temelju požrtvovalnosti in preporoditve v sokolskem duhu stoji danes na najlepšem prostoru v Framu nov sokolski dom, ki so ga včeraj, na prarnik, slovesno otvorili in izročili svojemu namenu. Velika zasluga za to gre tndi g. podbanu dr. Pirkmajerju, ki je kot fram-ski rojak podprl z v«emi 3voj:mi močmi zamisel domačih Soko':ov. Ves dan je bilo včamj v Framu prazn tf-no vrvenje. Dopollje so bile na novem telovadišču pri domu skušnje za popoldanski javni nas.'v?, umaiu popoiJne pa se je pričela zbrati mn vžica pri slavoloku, da sprejme potoana dr. Pirkmajejra, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo, in druge g >ste, ki so se pripelja.i x fvto-busi in viaii Pod.bc na j" p o/dr a vil fiam-ski župan Kodrič, ki se mu je g. podban toplo ?ih»H.il in mu oblju :i. ia bo do s simpatijo spremljal razvoj svojega rojstnega kraja. Podban s sreskim načelnikom Milanom Makarjem in ostalimi gosti se je po sprejemu podal v vas, sokolstvo in gasilstvo pa sta se formirala v sprevod, ki je, od pretoivalieev burno pozdravljan, krenil z mariborsko železraičarsko godbo »Dravoc na če hi pred novi sokolski dom. Pr.-jazme Framčanke so obsipale Sokole s cvetjem. Pred novim domom, ki je bil ves v zastavah in v zelenju, so se razvrstile sokol ske in gasilske čete na prostornem tp.o-vadišču. Tu jih je prvi pozdravil starosta domačega društva br. Černej, ki se je v uvodu s toplimi besedami spomnil kraljevskega doma in na čegar predlog je sokolstvo poslalo vladarju vdamostno brzojavko, dočim je godba ofo tej priliki zaigrala državno himno. Posebej se je starosta zahvalil pokrovitelju podbanu dr. Pirkmajerju za vso njenovo naklonjenost, nadalje pa je pozdravil narodnega poslanca Krejčija, sreskega načelnika Milana Makarja, podstarosto mariborske župe Kranjca, župnega načelnika Komca, župnega tajnika Dojčinoviča, slovenje-bi-striškega župana dr. Pučnika, mariborske Perunaše in druge. Prečital je tndi pozdrave in čestitke, ki sta jih poslala podstarosta SKJ Gangl ter mariborski župan dr. Lipold. Domači šolski upravitelj Ivanuša, na čegar ramenih sloni skoro vse sokolsko delo v Framu, je podal kratko zgodovino domačega sokolskega društva in omenil, da je zemljišče, na katerem stoji zgradba, darovala šolska občina posojilnici. Ta je nato zgradila sokolski dom, ki bo služil tudi v šolske svrhe. Nova lepa dvorana z odrom je šele del zgradbe, ki bo v do-glednem času postavljena. Načrte za dom je napravil ravnatelj inž. Milan Pirkmajer, gradbena dela so bila poverjena mariborskemu stavbniku Vrablu, tehnično vodstvo pa je bik) v rokah agilnega sokolskega delavca gradbenega tehnika še-mrla. Pobudo za nabiralno akcijo je dal podban dr. Pirkmajer, ki je tndi sam prvi podaril 1000 Din in so njegovemu zgledu sledili mnogoštevilni njegovi rojaki. Z vznesenimi besedami je nadalje očrtal pomen sokolskega dela navzoči mladini. Mala Tita Kodričeva je pozdravila pokrovitelja v imenu mladine ter mu bzro-čila krasen šopek rdečih nageljev. Pokrovitelj podban dr. Pirkmajer Je v jedrnatih izvajanjih podčrtal porcaen otvoritve sokolskega doma, ki naj bo žarišče vsega prosvetnega dela na deželi, želel je ob enem mlademu sokolskemu društvu najlepši procvit io uspehe. Podban dr. Pirkmajer je nato izročil ključe gospodarju Skrbičn, ki je obljubil, da (bo vestno čuval novo sokolsko trdnjavo. V imenu mariborske sokolske župe je čestital društvu župni podstarosta Kranjc z željo, da bi bil novi dom zlasti 2ibirališče sokolske mladine. Po oficielnem deln je bil Javni telovadni nastop, ki mu je prisoetovalo veliko število občinstva, med njim tndi mnogo Mariborčanov, članice in člani ao nastopili pod vodstvom agilnega načelnika Va-viča, deca pa pod vodstvom vaditelja Ivanuše. Vsi so izvajali vaje lepo in skladno. Nastopila Je tndi pridna čreš-njevska sokolska četa pod vodstvom Adolfa Lubanjška. S točko Buči, buči morje Adrijansko«, ki so jo izvajali člani 6livniškega Sokola, je bil telovadni nastop zaključen. Po telovadfbi je bil koncert na društvenem odru. Sokolski mešani zbor je učinkovito in lepo zapel pod vodstvom šolskega upravitelja Ivanuše več narodnih in umetnih pesmi Nastop sokolske čete pri Sv. Trojici Včeraj popoldne je bil pri Sv Trojici v Slovenskih goricah nastop tamošnje sokolske čete. ki so se ga udeležile skoro vse edinice te vinorodnih Slovenskih goric. Telovadni nastop je prav lepo uspel in je pokazal, da sokolska ideja vedno bolj napreduje tudi med našim kmečkim prebivalstvom. Gasilski dom v Zrkovcih Dopoldne je bila slovesna otvoritev novega gasilskega doma v Zrkovcih. Zbralo se je mnogoštevilno gasilstvo župe Maribor desni breg. Prisotna sta bila tudi sreski načelnik Milan Makar in narodni poslanec Anton Krejči. Slovesnost je najlepše uspela ter je pokazala, da se naša gasilska organizacija vedno bolj izpopolnjuje in poglablja. Konjske dirke na Teznu Maribor, 9. septembra. Včeraj in danes je priredilo mariborsko kasaško društvo na dirkališču na TeiJiem pri Mariboru veliko konjsko dirko, ki ji je prisostvovalo vsakokrat okoli 7000 gledalcev. med njimi tudi zastopniki oblasti in raznih društev. Organizacija prireditve je bila vzorna, za kar gre v prvi vrsti zasluga predsedniku industrijcu Josipu Ro-senbergu, Franu Konigu iz Celja, industrijcu Lukmanu iz Maribora ter trgovcu Radovanu šepcu. L Velika dirka dravske banovine, častna nagrada mariborskega kasaškega društva, proga 2000 m: 1. Tatjana, 6-letna rjava kobila (Walter Woschnagg iz Šoštanja), skupni čas 3.11 (km čas 1.35); 2. Dr. Walsch (Filipič iz Maribora) 3.17 (1.31.75); 3. John (Karel Weizel iz Maribora) 3.19 (132.5); 4. Uskok (Fran Krdela iz Ljutomera) 3.21 (1.40.5); 5. Rodau-i (Fran Ba-bič iz Ljutomera) 3.25 (1.43). n. dirka Saperlot, častna nagrada mariborskega kasaškega društva za triletne jugoslovenske konje, proga 2200 m: 1. Friks (Fran Herič iz Ljutomera) 3.50 (144.75); 2. Peter Pilot (Ludvik Slavec iz Ljutomera) 3.58 (1.48.25); 3. V5da (Fran Puconja iz Ljutomera) 3.59 (1.58.75); 4 Luksa (Jakob Vavpotič iz Ljutomera) 4 minute (1.50); 5. Princ Peter (kobilarna Turnišče) 4.01 (1.51). m. Jugoslovenski ka»ašlq derbjr za 4-letne v Jugoslaviji 1930 roj. in odgojene konje, ki še niso zmagali v inozemstvu, proga 3300 m, državna nagrada centrale jugoslovenskih kasaških društev, častna nagrada mariborskega kasaškega društva ter 20.000 Din odgojitelju zmagovalca, če je jugoslovenski državljan: 1. Ofelija (Fran Filipič iz Maribora) 5.30 (1.40); 2. Dorita (kobilarna Turnišče) 5.34 (1.41.25); 3. Zarja (Josip Vavpotič iz Ljutomera) 5 47 5 (1.45.25); 4. Nandica (Marko Slavič iz Ivanjkovcev) 5.51 (1.46.5); 5. Lelka (Jakob Vavpotič iz Ljutomera) 6.21.5 (1.55). IV. dirka mesta Ptuj za 3 do 12 let stare jugoslovenske konje, proga 2200 m, častna nagrada mariborskega kasaškega društva: 1. Turista (Fran Filipič iz Maribora) 3.38 (1.38); 2. Peter Pilot (Ludvik Slavič) 3.39 (1.41.75); 3. Baja (Mihael Raszeiger iz Ljutomera) 3.40 (1.38.75); 4. Delija (Josip Fiirtner) 3.45 (1.41); 5. Ro-daun (Fran Babič) 3.46 (1.40.5). V. Galopna dirka, častna nagrada mariborskega kasaškega društva za konje iz I vseh krajev, proga 1600 m: 1. podponičnik Popovič na Zulejki 1.45; 2. kapetan Bič 1 na Grandezzi 1.49; 3. podporučnik Rako. čevič na Tulipanu 1.50. __ VI. Spominska dirka FriderfKa »k°-berneta, dvovprežna amaterska vožnja, proga 3000 m za 3-letne in starejše konje iz vseh krajev: 1. Tatjana in Denes (Wal-ter Wosčhnagg) 5.26 (1.48); 2. Krista m Turista (Fran Filipič) 5.33 (1.49); 3. Okuli in Dousette (Gvidon Hogenwart iz Celja; 5.45.5 (1.53); 4. Rodaun in Uskica (Josip Slavič iz Ljutomera) 5.48.5 (1-51); 5. Todor in Belona (kobilarna Turnišče) 5.54 (1.58). Na današnji dirki »o bili doseženi naSed- nji rezultati: L Dirka Karla Pahnerja za 4 do 12 let stare konje iz vseh krajev, ki so letos 8. septembra startali v Mariboru, heat vožnja 2—3 proga 1600 m, nagrade 2000 Din: 1 Tatjana (Walter Woschnagg) 2.26 (130); 2. Krista (Fran Filipič) 2.27 (133.5); 3 John (Karel Weizel iz Maribora) 2 32 (1.27); 4. Uskica (Josip Slavec iz Ljutomera) 2.35 (1.38.5); 5. Baja (ravnatelj Novak iz Maribora) 2.45 (1.45). n. Dirka senatorja dr. Miroslava. Pi<>ja za 3-letne jugoslovenske konje, ki so letos 8 septembra startali v Mariboru, proga 2200 m nagrade 2000 Din: 1. Friks (Fran Herič) 3.56 (1.48.75); 2 Peter Pilot (Ludvik Slavič) 3.57 (1.46.75); 3. Vida (Fran Puconja iz Ljutomera) 3.58 (1.48.25); 4. Giaconda (kobilarna Turnišče) 4.19.5 (1.58); 5 Nevenka (Alojzij Slavec) 3.59 (1.47.5). HI. Dirka Karla pahnerja, druga vožnja- 1. Krista 2.26 (1.32.75); 2. Tatjana 2 27 (1.30.5); 3. Basta 2.30 (1.33.75); 4. Uskica 2.34 (1.38); 5. John 2.37 (1.31). IV. Dirka mesta Maribora za 3 do 13 let stare jugoslovenske konje, ki so 8. septembra startali v Mariboru, proga 2200 m. nagrade 2000 Din: 1. Baja (Mihael Rastei-ger) 3.38 (1.39); 2. Turista (Fran Filipič) 3 46 (1.40.25); 3. Friks (Fran Herič) 3.47 (144); 4. Peter Pilot (Ludvik Slavec) 3.48 (1.46); 5. Luksa (Jakob Vavpotič) 3.49 (1.47.75). V Dirka Karla Pahnerja, tretja vožnja: 1 Krista 2.24 (1.31.5); 2. Tatjana 2-25 (129); 3. Basta 2.30 (1.33.75); 4. Uskica 2.37 (1.39.75). VI. Dirka Soja Handicap m 3 do CZ let stare jugoslovenske konje, ki so na tem mitingu naimanj enkrat dirkali, proga 2100 metrov, nagrade 1500 Din: 1. Uskok (Fran Kodeila) 3.50 (1.38.75); 2. LjItu* (Edvard Weizol iz Maribora) 3.51 (1.47); 3. Nurmi (Ivan Poljanec iz Ljutomera) 3.55 (1.4925); 4. Rodaim (Fran Babič) 356 (1.4025); 5. Ilona (Fran Filipič iz Maribora) 3.57 (1.50). VII. Ravna galopna dirka za konje iz vseh kraiev, proga 1600 m. častna nagrada mariborskega kasaškega društva: 1. podporočnik Rakočevič 2.1; 2. podporočn.k Popovič 2.7; 3 kapetan nič 2.12; 4. narednik Veternjak 2.16. VIII. Spominska dirka dr. Alfreda Ros-manitha, dvovprežna amaterska vožnja za 3!etne in starejše konje iz vseh krajev, ki so startali 8. septembra v Mariboru, proga 3000 m nagrade 2500 Din: 1. Krista in Turjsta (Franc Flipič) 5.20 (1.44.75); 2 Okuli in Dousette (Gvidon H6genwartb) 5.21 (1.45.22); 3. Da!f!a in Dorita (kobilarna Turnišče) 5.45; 4. Tatjana in Denes (Walter Woschnagg) 5.35; 5. John m Ossi (Karel Weizel) 5.36. Fone8eI3e£, m Wpfcm8ra 59« Zdravniški dnevi na Bledu Na glavni kongres jugoslovenskih zdravnikov in na zborovanja drugih zdravniških organizacij se je zbralo na Bledu 500 zdravnikov Bled, 9. septembra. Že t petek so se zbrali na Bledu travniki iz vseh delov naše države, zastopniki zdravniških organizacij ni zdravstvenih ustanov. Bil je splošen jugoslovens.d zdravniški kongres, obenem pa so 'sborova le tudi še nekatere posebne zdraviliške organizacije. Prireditelji so pripravili v pretres cel kompleks strokovnih in stanovskih vprašanj, ki so nujno potrebna rešitve. JedTo kongresa je bila XVI. redna letaa skupščina Jugoslovenskega zdravniškega društva, v katerem je včlanjenih 18 zdravstvenih organizacij iz vse države. Slovanski gosffe Sinngres, ki zaseda v kazins"-; dvorani Park hotela, je otvoril ob pol 1L Predsednik dr. Štefanov5 Prečital je najprvo voanostno d;z< javko Nj- Vel. kralju, nato pa je pozdravil zastopa i '-te oblastev, gost«* m zdravnike, ki se jih je zbralo nad 400 Moj dom. v Zagrebu >švo_ Nevaren požar v Čiricah Kranj, 8. septembra. Sinoči okoli 21. ure je nastal v Ciričah, ki so oddaljene od Kranja kakšen poldrugi kilometer, velik ogenj, ki se je dobro videl tudi iz Kranja. Goreti je začelo v skednju posestnika po domače Skopina in se je ogenj kmalu prenesel tudi na sosedov skedenj. Kakor znaki kažejo, je bil požar podtaknjen. Prvi so prispeli na kraj nesreče gasilci iz Kranja z dvema brizgal-nama. Sledili so še domači in drugi gasilci. Z velikim naporom in požrtvovalnostjo se je gasilcem posrečilo omejiti požar, ki je grozil polovici vasi, ker so hiše tam selo stisnjene. V poslopjih je zgorelo med drugim 50 voz sena, nekaj strojev in drugo orodje. Žrtve nesreč in pretepov Ljubljana, 9. septembra. Dasi je bfl na oba praznika v Ljubljani zaradi velesejma in drugi prireditev tako ogromen promet kakor ga Ljubljana ie dolgo ni videla, vendar v mestu samem ni bilo posebnih nesreč. Na Glincah, Cesta V/4, se je v noči na soboto po neprevidnosti zgodila huda nesreča m se je le naključju zahvaliti, da ni bilo smrtnih žrtev. V stanovanju čevljarskega mojstra Sannovca Pavla sta spali 49 letna mojstrova žena Frančiška in njena hčerka 21-letna Gizela. žena mesarskega mojstra Antona Vamplja. Obe sta pustili v štedilniku ogenj in sta bržkone štedilnik zaprli, da je uhajal iz njega ogljikov monoksid. Davi pred 8. nro so našli obe ženski nezavestni. Poklicali so takoj reševalno postajo, ki ju je prepeljala v bolnišnico. Ženski sta menda že izven nevarnosti. Sinoči okoli 23. ure je bfi napaden v Kosezah stanujoči brezposelni delavec 33-letni Tomažin Anton, po rodu od Sv. Miklavža v Slov. goricah. Lotila se ga je večja družba vinjenih moških baje brez povoda. Branil se je in odbijal udarce, dokler se ni onezavestil in obležal v travi. Našel ga je ob 2. zjutraj stražnik in poklical reševalno postajo, da ga je prepeljala v bolnišnico. Tomažin je dobil hude poškodbe po vsem telesu. Reševalna postaja je prepeljala v bolnišnico kakih 35 do 40 let staro Ano God-čevo, ločeno ženo, pristojno na Grosuplje, prebivaj očo menda v Jaršah. Peljala ee je danes dopoldne s kolesom in prišla med dva voza. Dobila je hude poškodbe po levem licu in sploh po glavi, tako da je njeno stanje prav resno. Ker je bila v bolnišnici skoro ves čas nezavestna, ni mogla povedati, kako se je nesreča zgodila- Zato tudi ni točno ugotovljeno, kje je njeno stanovanje. V bolnišnioo je prepefjal neki avto iz Trbovelj 84 letnega občinskega ubožca Potočnika Visika iz PSIštanja, ki ga je danes v Blagovci na glavni oesti blizu cerkve podrl omenjeni avto. Avto je vozi čisto počasi. Starček vozila aH »i videl aii pa ga je preslišal. Poškodovanec ima notranje poškodbe, ki so spričo visoke starosti zelo resne. Dopoldne danes je na državni cesti proti Ljubljani povozil Parov avtobus z Jesenic 24 letnega elektrotehnika Zamika Jožeta iz Senčar ja. Poškodbe niso nevarne. amudnikfsi še danes lahko ogledajo velesejem Po tesnejšem sodelovanju čeških in juigo-skramskih zdravnikov. Za njim je po prisrčnem pozdravu vseh zborovalcev spregovoril predsednik bolgarske delegacije dr. čipev, ki je poudarjal, da mora vezati bolgarske in jugoslovanske zdravnike ne samo medicina, ampak tudi srce. »Inteli- i gen ti obeh narodov bodo preko vzajemnih strokovnih interesov najlažje našli pot do tistega gldbljega duhovnega zbližan j a, za katerim težimo. Nato je v prisr&nih besedah pozdravil kongresiste im jim želel uspeha zastopmik poljskih zdravnikov, predsednik poljske zdravniške zveze dr. Mogilmicki, ki je zlasti naglašal uspehe, dosežene z imenovanjem adTavnflkov med Slovanskimi državami. Vsako leto več jugoslovanskih zdravnikov odhaja na stadije v češkoslovaško ali na Poljsko in obratno. To koristno ustanovo je treba tudi v bodoče ohraniti. Pozidavi Za poljskim delegatom je spregovoril bifrpektor banske uprave dr. Mayer, ki je prinesel kongresistom pozdrave ministra sa socialno politiko in narodno zdravje, notranjega ministra in bana ter v kratkem govoru poudarjal veliko poslanstvo, ki je namenjeno zdravniku med narodom. V imenu prosvetnega ministrstva je pozdravil kongres prosvetni šef protf. Breznik, maglašujoč potrebo sodelovanja med prosvetnimi delavci ln zdravniki. Najlepši sa.d tega dela 60 naše vzorne šolske poliklinike. Dr. Mavrici j F-is je izrazil v ime-irn ljubljanskega župana dr. Puca zlboro-vakem željo, da bi poleg znanstvenih dobrin prenesli tndi obilico lepih vtisov iz Slovenije. Za Rdeči križ je pozdravil kongres inšpektor dT. Wester, ki je hkrati iizra.zil željo, da naj bi vsak zdravnik postal član te plemenite institucije. Nadalje so pozdravili Zborovalce še zastopnik Zveze apotekarskih komor dr. Košir, sreski načelnik v Radovljici dr. Vrečar, blejski žiupan Amton Vovk, v imenu blejskih zdravnikov dr. češarek, dr. Matija Am-brošič pa kot predsednik Udruženja jugoslovanskih pediatrov, katerega skupščina se vrši tudi na Bledu. Pozdravne brzojavke so poslali ministrski predsednik Nikola. Uzunovič, ministra dr. Novak in dr. Andjelinovič, predsednik Zveze aipotekar-skih komor Zlmmermann ter ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Po pozdravih se je častni predsedmSk jugoslovanskega zdravniškega društva m predsednik jugoslovanskega odbora Vseslovanske zdravniške zveze dr. Ivkovič v toplih besedah obrnil na češke, bolgarske in poljske delegate, želeč, da bi se med nami ne počutili samo kot gostje, marveč kakor pravi bratje. boljše kakor pri nas, dočim se je danes tam- | kaj že močno zmanjšala umrljivost. Predavatelj je poudarjal nujno potrebo sistematičnega enotnega načrta za bodoče zdravstveno delo. Načrt bi moral v prvi vrsti obsegati zaščito mater in otrok ter organizirati boj proti tuberkulozi. Pereči higienski problemi Za dr. Stefanovičem je predaval profesor dr. Zalokar o temi »Porodništvo na deželi«. Predavatelj je naglasil, da je prvi pogoj za napredek naroda higiena ob rojstvu, število babic je daleko premajhno. Ne smemo se spuščati v ameriški sistem porodnišnic, ki naj bi nadomeščale babice, ker to v naših majhnih naseljih ni primerno. Jugoslavija ima danes isto število babic kot pred 15 leti, dasi se je prebivalstvo pomnožilo. Da bi se število babic povečalo, bi bilo treba ustanoviti več babiških šol (prva se je ustanovila pred 140 leti v Ljubljani). Zdravstveni inšpektor dr. Lapajne se je v svojem referatu poglobil v nepraktičnost in nehigieničnost današnjega kmetiškega doma, ki se bo moral v doglednem času do temeljev preurediti. Razvil je načrt praktične in higienične kmečke hiše. Dr. Simonovid iz Sombora je v drastičnih besedah prikazal vso nesmiselnost in škodljivost forsiranja velemest na škodo zdravih in gospodarsko trdnih malih selišč. O zdravstvenih prilikah na deželi sta predavala še dr. Mitrašinovic iz Mladenovca in dr. Milan Mišič. Zbor otrosfcfh zdravnikov Vzporedno s temi predavanji, ki so se vršila v glavni kazinski dvorani, so v stranski dvorani razpravljali referenti Društva jugoslovanskih pediatrov (otroških zdravnikov). Vsi predavatelji so enotno nagla-šali, da se mora otroško zdravstvo ločiti od splošne medicine, ker je otrok v razvojni dobi podvržen drugačnim zakonom kakor odrasli človek in je treba z njegovim organizmom tudi popolnoma drugače ravnati. S številnimi grafikoni so predočili katastrofalno umrljivost dece, zlasti v južnih krajih naše države, obravnavali so najpogostejše otroške bolezni v raznih krajih, ki so skoraj tipične za posamezne dele naše države. Tudi na tem zborovanju je enotno prodrlo mnenje, da mora zaščita matere in otroka postati glavni del bodoče naše socialne in zdravstvene politike. Zdravnik! zdravstvenih in socialnih ustanov Prav tako se je vzporedno z glavnim kongresom vršilo tudi zborovanje Udruženja zdravnikov javnih bolnišnic in redna letna skupščina Zveze zdravnikov socialnega zavarovanja. Na tej skupščini, ki se je pričela že v soboto ob 9. uri zjutraj, sta podala ge- večja stanovanja. Vzrok temu je novi zakon, s katerim se je uvedla minimalna osnova za odmero pridobnine, ki se ravna po stanovanjski najemnini. Pokazalo se je, da je remedura nujno potrebna. Hišni posestniki izgubljajo zaradi tega na najemnini, med tem ko se je vrednost njihovih lastnih stanovanj občutno zvišala. Dohodki so »e zmanjšali, davki pa povečali. Referent je predložil uradno statistiko o gibanju obdavčene najemnine in najemne vrednosti v Mariboru. V zadnjih petih letih so se najemnine v starih hišah zvišale vsako leto za 6.1%, skupno torej za nad 30%, najemnine za poslovne prostore pa letno za 8.4%, medtem ko se je zvišala najemna vrednost lastnih stanovanj za 96.1%, letno torej za 19.22%, a pri lastnih poslovnih prostorih je znašal letni povišek 12.12%. Govornik je zatem omenil hi potekamo obremenitev hišne posesti, ki zaradi zmanjšanega donosa najemnin stalno rase, ker ni mogoče redno odplačevati hipotekarnih dolgov. Posestniki 30 zlasti občutno prizadeti z zvišanjem obrestne mere za hipotekama posojila, ki so jih nekatere hranilnice zvišale na 10%. Govornika so poslušalci za njegova res strokovna izvajanja nagradili s splošnim odobravanjem. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Ivanom Frelihom, podpredsednikom g. Otmarjem Megličem in blagajnikom g. Maksom Hro. vatinom. Vsi ti so bili obenem izbrani za odbornike v glavno zvezo, kamor pride tudi zastopnik Trbovelj. Vse želje in predlogi so bili sestavljeni v posebni resoluciji, naslovljeni na kongres Glavne zveze društev hišnih posestnikov kraljevine Jugoslavije. Nanašajo se v glavnem n» izpremembe davčnega zakona in davčno obremenitev. Stanovanja posestnikov naj bi se ocenjevala za 30% niže kakor pri najemnikih, v krajih do 5000 prebivalcev pa naj se ta stanovanja ocenjujejo po tarifi, kakor velja za male obrtnike. Popraviti je treba predpise glede odpisa zgradarine. Ukine naj se člen 7. davčne novele z dne 18. februarja letos (določanje minimalne pridobnine na podlagi najemnin). Znižajo naj se vse avtonomne doklade, zlasti banovinske. Plačilni nalogi in tiskovine naj se izdajajo v slovenščini. Zgradarina za nove hiše, zgrajene pred 1. 1932, naj znaša spet 3%, za gotovo dobo let pa naj se odpiše onim posestnikom, ki bodo stanovanja v starih hišah modernizirali. Zaščitijo naj se zadolžene hišne posesti. V to svrho naj se zniža obrestna mera za hipotečna posojila na 6%, amortizacijski rok za odplačilo pa podaljša na »25 do 30 let. Da se tudi zasebnikom omogoči dajatev hipotečnih posojil, naj se zn<ža rentnina. Poskrbi naj se za likvidnost denarnih zavodov. Dsnarni zavodi z zakonsko zaščito naj bi spreje- jina«, v Novem Sadu pa »Kučevlasnikc, ki ga tiskajo v treh jezikih. Delovanje uprave je bilo otežkočeno zaradi zahteve, da se ponovno uvede zakonska omejitev svobodnega razpolaganja s privatno lastnino. Upravni odbor je naslovil na razna ministrstva posebne resolucije v zaščito svojih interesov in so bile nekatere pred-stavke ugodno rešene. Zaradi neplačevanja članskih prispevkov je delovanje uprave zelo težavno. Sledili sta poročili blagajnika in nadzornega odbora ter je bila upravi izrečena razrešnica. V debati glede poročil se je oglasilo več govornikov, ki so naglaša. li, da morajo hišni posestniki, ki so vložili milijarde v zidavo, imeti tudi toliko, da bodo plačevali članarino. Zastopniki dravske banovine so pozivali zborovalce, da bi tudi v drugih pokrajinah ustanovili čim več društev, kajti samo v dravski banovini jih je več kakor v vseh ostalih pokrajinah Jugoslavije. Zdaj sta v Jugoslaviji organizirana le 2 odstotka hišnih lastnikov Debata, ki je bila mestoma zelo burna, je trajala dve uri in je medtem mnogo delegatov odšlo. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor s predsednikom g. Cačkovi-čem na čelu. Veliko debato je povzročila točka glede izpremembe pravil. Zborovalci so se naposled zedinili, da naj poseben odbor preuči pravila in naj jih po enem mesecu predloži izredni skupščini. Pred zaključkom so bile sprejete nekatere resolucije, med njimi v celoti ona, ki jo je predložila dravska zveza. Hišni posestniki zahtevajo med drugim, da se pri odmeri davka upoštevajo najemninske pogodbe, da se zniža zgradarina od 12 na 10%, da se izpremeni zakon o neposrednih davkih tako, da se bo na račun stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo zgradb odbilo od skupne letne kosmate najemnine 30.35, odnosno 40% namesto dosedanjih 20.25 in 30%. Hišni posestniki tudi zahtevajo, da naj pristojna oblatsva ne odobrijo Občinskih proračunov, ki povečujejo že itak neznosne občinske dajatve in takse. Ukine naj se pobiranje kuluka v mestih. Glede dolgoročnih ali kratkoročnih posojil hišni posesti se naglaša, da je nujno potrebno ustaviti vse prodaje nepremičnin zaradi neplačanih anuitet ali obrokov, dokler ne bo izšla nova uredba. Potrebno je vkapitaliziranje neplačanih anuitet glavnemu dolgu pri dolgoročnih posojilih, kar je že odobrila Državna hipotekama banka. Na prošnjo dolžnikov naj se kratkoročna posojila izpremene v dolgoročna s po voljnimi obrestmi. Obrestna mera pri dolgoročnih posojilih naj se zniža na 5% in na prošnjo naj se podaljša rok odplačevanja dolga na 50 let. Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik zaključil štiri ure trajajoče zborovanje. Naposled so pripeljali v ljubljansko bolnišnico tudi 21 letnega Skerjanca Ivana, sina posestnika iz Zagradca pri Grosupljem. Ivana je doma med prepirom -udaril brat Tone z desko po glavi in ga občutno poškodoval. Na Dolenjski cesti se je danes ob 21. zaletel Pečnikarjev avtobus, ki je vozil proti Rudniku, v nasproti vozeči zaprav-ljivček. Karambol je bfl tako močan, da je konju popolnoma razbilo glavo m je na mestu poginil. Vsi, ki so sedeli na vozu, so po srečnem naključju ostali nepoškodovani. Za zapravljivčkom je slučajno korakal Janez Zakoršek, delavec v vevški papirnici, doma iz Sostre. Sunek ga je vrgel na cesto m si je pri tem zlomil roko, po glavi pa močno poškodoval. Reševalna postaja ga je prepeljala v bolnišnico. Sitnosti zaradi krivega in pravega denarja Ljubfl-jana, 9. septembra. LjubJianska policija je prišla te dnj na sled majhni ponarejevalski družbi, ka je že nekaj časa sem z zadosti lepkn uspehom spravljala v promet krive kovance, povečini desetdinarske, pa tudi nekaj drugih. Družbo so sestavljati dva mlada čevljarja jn njun prijatelj ključavničar, ki so delali denar na preprost način iz svinca in cinka, pa tako, da so bili ponarejenci precej podobni resničnemu denarja. Fantje so najfcrž že precej svojega izdelka sipravili v promet Vse tri so aretirali in zaplenili njihovo orodne. Fantje so brez pomišljanja priznali, pravijo pa. da so spravili samo kakšnih. 50 ali 60 desetakov v promet Policija je preiskavo zaključite, m aretirance izročila sodCsou. Nekje v Križevmiški trtici Je bila zaposlena mlada služkinja. Pred dnevi je na lepem izginila, z njo pa tudi 5300 Din gospodarjeve gotovine jn nekaj ženske obleke. Policija je za dekletom izdala tira-tico in pred dvema dnevoma so jo prijeli v Zagrebu, kamor se Je pripeljala iz Ljubljane s taksijem. Zagrebška policija jo je danes privedla v Ljubljano. Dekle vse prostodušno prizna. Tudi denar je policija po večini še našla pri nji Le nekaj je potrošila za toalete in pa za kovčeg, s katerim si je hotela oflačšati svojo pot v svet___ Postani in ostani člar »Vodnikove družbe" DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Letalo brez repa Aa Angleškem preizkušajo nov tip zračnega aviona, »pterodactjle« Siifeiip:.:: ,. J. jtžSŽ t oSM« > v Lovska letala, ki so branila letališče Le Boorget pred bombnimi napadi iz zraka Viharno vreme v Angliji mr:. Xa vzhodni angleški obali vlada zadnje dni zelo viharno vreme, ki močno ovira pomorski promet Premalo oslov Kdor je bral Dickensovega nesmrtnega »Davida Copperfielda«, ve, kako veliko vlogo so imeli v prejšnjih časih osli kot nosilne in prometne živali v cestnem življenju angleških mest Sedaj pa poročajo od tam, da so postali osli silno redki in jim je zato cena še silneje poskočila. Na Angleškem vlada pravcato pomanjkanje oslov, kar posebno težko občutijo potujo- či mali prodajalci, ki jim oslički vlečejo male vozove. Vzrok za to pomanjkanje je v tem, da Irska, ki je prava domovina veli kobri tanski h oslov, zaradi visokih angleških uvoznih carin ni več v stanu, da bi mogla te živali izvažati. Tako stane danes žival 7 funtov šterlingov, dočim si dobil prej najlepši eksemplar za 3 funte. Neki angleški list pravi, da bi si tisti mož zaslužil imetje, ki bi se odločil, da ustanovi veliko rejnico za osle na angleških tleh. Kdo bo novi francoski generalissimus ? »Echo de Pariš«, ki je v vojaških zadevah vedno dobro poučen, poroča, da se bo francoska vlada v kratkem posvetovala zaradi imenovanja novega francoskega generali ssima. Generalu Weygandu poteče njegov, čas v januarju prihodnjega leta, poleg tega so pri njem že napravili izjemo, ki se ne sine ponoviti. Za najresnejše-g-a kandidata za nasledstvo generala Wey-ganda smatrajo sedanjega načelnika francoskega generalnega štaba geneppia Ga-melina. Najnovejši roman Th. Manna na platnu V Londonu bo začelo podjetje Aleksandra Korde snemati prizore za film »Jožef in njegovi bratje« po najnovejšem, še ne popolnoma dovršenem romanu Thomasa Manna. Film bo posebno razkošno opremljen, glavni vlogi bosta igrala Frederic Marcih in Eliza Landi. Thomas Mann bo osebno prisostvoval snemanju posameznih prizorov ln bo podpiral režijo z nasveti. Nil prestopa bregove Egiptska vlada je zadnje čase v velikih skrbeh zaradi naraščanja Nila Obilno deževje, ki namaka zemljo, je visoko napolnilo strugo reke, ki je jela prestopati bregove. Da ne bi prišlo do poplavne katastrofe, je vlada izdala odredbo, da morajo bdti vsi moški na razpolago za popravljanje jezov. Ministrstvo za javna dela je za-tevalo 200.000 mož ojačenja pri delih ob Nilu. Kmetovalcem je zapovedano, naj nemudoma pospravijo letino, ker bodo pozneje odprli vse zatvornice reke, da se voda mirno odteče. 40 sodov dobre kapljice iz morja Na kanadski obali pri Arsandu so ribiči zagledali množico velikih sodov, ki so plavali po Atlantskem oceanu. Z veseljem so jih šli lovit namesto rib. še večje pa je bilo njih veselje, ko so spoznali, da so sodi, katerih so dobili štirideset, polni najboljše kapljice, vina in žganih pijač. Vse kaže, da so našli blago, ki so ga gangsterji hoteli vtihotapiti v Zedinjene države, ko je bila prohibicija še v veljavi. Bržčas so jih presenetili nadzorni organi in tihotapci so sode pometali v morje. Sloni so se prestrašili misi V neki menažeriji so se nedavno ponoči splašili sloni. Zlasti največja njih, Queeny (Kraljična) in Dicky se nista dala umiriti. Stražarji izpočetka niso mogli ugotoviti, kaj jim je. Slona sta na moč trobila kakor nora, rožljala z verigami, ki sta jih imela, lomila težke šatorske kole kot užigalice; sploh sta se vedla, pravi poročilo, kakor se dobro vzgojenemu slonu ne pristoja. Naposled so dognali, da so miši spravile slone v tak strah. Prodaja knjig na težo Argentinska književniška družba se je silno razburila zaradi poslovanja neke knjigarne v Buenos Airesu. To podjetje je namreč začelo prodajati dela klasičnih in modernih pisateljev — po teži, in sicer funt za tri centave. S primerno reklamo je knjigarna dosegla, da so se kupci kar trgali za knjige. To pa ni všeč učeni družbi, ki je podala ogorčeno izjavo, da je skrajno poniževalno za ves književni svet in žaljivo za argentinsko kulturo, če pride kupec v knjigarno in bi rad imel en funt Shakes-pearea in pol funta Cervantesa, pa lahko še pristavi: dajti mi še četrt funta Al Ca-pona v košaro! Očetov nauk. — Očka, računsko nalogo si mi napravil slabo, povsod je rezultat dvakrat tako velik, kakor bi moral biti. — Tako? No pa izračunaj sam po svoje, toda povem ti, da v življenju tako ne boš prišel daleč. Šaljiv dogodek s kongresa filozofov Kongres filozofov v Pragi ni bil samo v duševnem pogledu kar najbolje pripravljen, temveč tudi organizatorno. Učenjaki, ki so se zbrali z vsega sveta, so ob prihodu dobili nakazana stanovanja po hotelih. Eden izmed njih, ki se je odlikoval z raztreseno-stjo, je prišel opoldne v nakazani mu hotel. Osvežil se je po dolgem potu, preoblekel in kmalu odšel iz hotela obiskavat razne znanstvene prijatelje in znance. V njih družbi je prebil popoldne in večer. Ko se je učenjak vrnil proti hotelu, da bi trudno glavo položil k toliko zaželenemu počitku, se kar ni mogel spomniti naslova svojega hotela. Kongresna pisarna je bila tudi že zaprta. Kaj mu je bilo storiti? V tej stiski mu je šinila imenitna misel v glavo, šel je na poštni urad in brzojavil ženi domov. »Kje prav za prav stanujem?« O tem učenjaku kroži še druga, starejša zgodba. Nekoč, bilo je še v predvojnih časih, se je nameraval peljati s parnikom iz Trsta v Benetke. Ta vožnja je slovela zaradi tega, ker se je potnik o polnoči odpeljal iz Trsta in stopil v prekrasnem jutru na sloveči Markov trg. Učenjak pa je imel velik strah pred morsko boleznijo, ki ga je zgrabila tako rekoč že v navadnem čolnu. Da bi se rešil take nadloge, mu je padla na um imenitna misel. Hotel je morsko bolezen kar nekako ociganiti. še pred deseto uro se je napotil na parnik, legel v posteljo in lepo zaspal. Ko je drugo jutro solnce pokukalo skozi kabinske line, se je veselil, da mu je zvijača tako dobro uspela. O morski bolezni ni bilo ne duha ne sluha. Ves vesel se je oblekel in krenil na krov, da bi užival bajni razgled na Benetke. Na krovu ga je pa čakalo neznansko razočaranje. Spoznal je, da je bil še vedno v Trstu. Zvečer se je bil zmotil In »topil T napačen parnik. 90 let je dosegel polovičen človek Da ne bo napačnega razumevanja, bodi naprej povedano, da gre za polovico v telesnem pogledu. Madžarsko mesto Sege-din ima namreč to medicinsko posebnost v človeku, ki bo dose^1 te dni devetdeseto leto. Siromak je invalid, ki je v vojni izgubil eno roko in eno nogo. Z operacijo so mu morali odstraniti žolčni mehur, slepiča in del črev. Bezgavke si je dal odvzeti že v mladosti. Ker mimo tega diha le 8 polovico pljuč in nima niti enega pravega zoba ter je brez ene g* očesa, se ni čuditi, da vzbuja bližnja devetdesetletnica tega polovičnega človeka veliko pozornost v medicinskem svetu in zunaj njega. Kamen kot valuta med divjaki življenje dandanes tako drvi naprej, da človek skoraj ne utegne videti pravega lica kake reči. Taka bo tudi z bistvom valute, kar tako lepo osvetljujejo opazovanja in dognanja nekega potnika po Južnih morjih. Pot ga je prinesla na Zapadne Karoli-ne, na njih glavni otok Jap. Otok je precej kamenit, tako da se upravičeno lahko reče, da so domačini bogati na kamnu. Ne samo zaradi tega temveč tudi zato, ker so si izbrali kamen kot vrednostno merilo za vse ostale dobrine na svojem otoku. Seve so ravnali modro, ker si niso v to svrho izbrali enega tistovrstnih kamnov, ki jih imajo na pretek doma, nego kamen, ki ga na njihovem otoku ni dobiti. Zaradi tega je na otoku redkost in ima pri njih tisto vlogo kakor zlato v civiliziranem svetu. Ta pri njih toliko dragoceni kamen je navaden aragonit, ki ga lomijo na bližnjih Palanskih otokih, kolikor ga hočejo. Lomijo ga z naj-primitivnejšimi pripomočki in s silnimi napori. Neznansko truda imajo, da odlomijo veliko skalo in jo spravijo do obrežja. Tam skale obklešejo, nato pa jih natovorijo na splave iz bambusa, ka jre vlečejo s kanuji na jadra na svoj otok. Ta pot je spet na moč naporna in nevarna, zlasti če je morje količkaj nemirno. Ampak kakor hitro je kamen na njihovem otoku, je dragocen denar. S takim kamnom kupi človek najboljšo zemljo, najlepša polja, največje nasade z bananami, sploh vse, kar se za denar more dobiti. Samo po sebi se razume, da je na ta otok prodrla že bela civilizacija v podobi misionarjev in trgovcev. 1 so t svoji iznajdljivi civiliziranosti prišli na misel, da se da tisti kamen vse laže pridobivati. Ampak kako so se urezali. Pri domačinih ima takšen, z umetnimi pripomočki in sredstvi pridobivan kamen prav nizek tečaj, mnogo manjšo kupno vrednost kakor kamen, ki ga dobivajo na svoj stari način. Ta kamen jim služi kot debel denar. Za drobiž pa imajo školjke. Iz akvaristove torbe V nadaljevanju članka z dne 3. t. m. si oglejmo danes svojevrstno dvojico, ki je neločljiva kakor siamska dvojčka. Prvi iz dvojice je iz roda polžev, imenujemo ga pa kalužnik. Ko je potoval na dnu Save pri Beogradu, se mu je pridružila, ne meneč se za njegovo dovoljenje, tovarišica, školjka prilepka (Dreissena polymorpha Pall.). Spominja nas pokrival z dvema konicama, ki so jih nosili za časa Napoleona. Čvrsto se je zasidrala z dolnjo stranjo svoje lupine, a polžek jo bo moral nositi vse svoje življenje, školjka se je po barvi prilagodila barvi polža. Na podlagi omenjenega primera smo ugotovili, da so tudi med školjkami prilep-ke, kakor jih najdemo med ribami, kjer so posebno značilne ustavice (Ecbeneis remo. ra), ki imajo na glavi ovalno ploščo z gubami. V starem veku so o teh ribah trdili, da utegnejo zaustaviti ladje. Baje so jih ribiči uporabljali za lov na ribe in želve. Privezane na vrvico so jih spustili in ko se je riba s svojo ploščo prilepila na kako v bližini se pojavljajočo ribo, so plen privlekli na obalo. Ustavice srečujemo na ladjah, na morskih ribah in drugih plavajočih predmetih. Tudi morski okun (Cyclopterus lum-pus) se prileplja z gubasto trebušno plavutjo na kamne, kakor tudi rod rib pri-lepk (Gobie socidae), ki se drže s trebušnimi ploskami raznih predmetov. Vrnimo se k našim školjkam, ki se zasidrajo tudi na razne predmete in bitja, kakor so na primer čolni, polži in raki, s katerimi potujejo po rekah in jezerih, školjka prilepka je prišla z ladjami iz Rusije in je že razširjena skoraj po vsej Evropi. Odrasla školjka rodi ličinke, ki plavajo nekaj dni na gladini. Ko jim zrase nožica, se pogreznejo na dno, in ko jim okrne nožica, so razvite, nato pa se z niti-mi zasidrajo kjerkoli. Na kamnih v vodah okoli Beograda so združene v večjih kolonijah, v slovenskih vodah jih pa še nisem našel. Jesenska velesejmska razstava v ribjem paviljonu je ljubitelje vodožitja prijetno iznenadiJa, a tudi ostali obiskovalci so se za razstavljene ribe zelo zanimali. Do-. segla je svoj glavni, to je prosvetni namen in zbudila pri mnogih obiskovalcih željo po akvariju ali pa željo po izvajanju ribal ovskega športa. Mičen potoček je žuborel skozi razstavno dvorano, v njem so pa plavale in se lesketale raznovrstne ribe naše ožje domovine. Našim vrlim ri-barjem je čestitati za to sijajno prireditev. Kljub dejstvu, da so jim narasle vode otežkočile ribolov, so nam pokazali zastopnike raznih ribjih rodov. Ribarjem so se pridružili ljubitelji akvaristi, ki so v mnogoštevilnih akvarijih opozorili obiskovalce na lepoto manjših domačih in tujih ribic. Zelo lep je bil salonski akvarij desno od vhodnih vrat, ki je s svojima dvema prezračevalnikoma in z vodometom zbujal splošno pozornost. Lepo zasajen in okrašen s skalami je bil zgled okrasnega akvarija. Ljubiteljem vodožitja, ki si nameravajo omisliti akvarij, sporočam, da mi je neki izdelovalec akvarijev predložil proračun , za 851itrski akvarij z močnim steklenim '(ne kovimastrm) dnom. Cena je vzlic kakovosti in strokovni izdelavi primerna, namreč 300 Din. V zadnjem članku je tiskarski škrat iz~ premenil Cabombo v Labombo. O. S. Pravda, ki se vleče 48 let Aodrijevica v septembru. Za turških časov je bil ves svet v gornjem Polimlju vse tja do Beran agovska in begovska posest. Tu so neomejeno gospodarili prosluli plavski m gusimjski w§e in begi. Ti age in begi seveda niso sami obdelovali zemlje, temveč jo je obdelovala »raja«, ki je svojim gospodarjem dajala desetino, kar pa je večinoma pomenilo toliko, kolikor se je pač hotelo gospodarjem, ki so imeli za ta ogromna posestva posestno pismo, »fourutlijo« od samega sultana. Tako so bili vsi vaščani v Gračamici tlačani, »čivčije«, na posestvu plavrekih Redžepagičev, kateremu je po sultanovem posestnem pismu pripadalo tndi razsežno gozdov je na gori Sekirici, vse samo jek**-je in smrečje. Sosednja vas šefeulari pa ni bila predložena agovskema gospostm in je živela skromno, ali svobodno ma. slojem lastnem zemljišču. Tako je bilo pod Turki. Toda pr®ir» jo osvobojenje in tlačam je postal gospodar zemlje, ki jo je obdeloval. Na ta način m Gračaničani £x>staLi dediči Redžepagičev im so si na podlagi njihovega posestnega pisma prilastili vso njihovo zemljo ter ž njo tudi gozdovje na Sekirici. Toda tedaj, ko se je začelo majati turšiko gospostvo, so skočili po koncu tudi šekularci in so si z orožjem v roki prisvojili del agovskegat posestva, s čiimer pa so prišli v navzkrižje z Gračaničani, ki so se edini smatrali za upravičene lastnike vse te agov&ke zemlje. Ker je vse to ozemlje berlinski kongres prisodil črni gori, je po večletnih medsebojnih »izvensodnih« prepirih, sporih im spopadih, stvar prišla leta 1&86. prvič pred sodišče, ki je potem leta 1869. po ogledu na licu mesta sicer prisodilo večji del spornega zemljišča Šekularcem, pa ta razsodba ni postala izvršljiva vse do leta 1932. Tedaj pa so se Gračaničani pritožili proti njej. Tako je prišlo sedaj po dveh letih do ponovnega ogleda na licu mesta. Komisija andrijskega okrožnega sodišča se je mudila štiri dni v hribovju in ugotovila, da razlika med mejama, kakor ju hočejo imeti šekularci na ©ni, a Gračaničani na drugi strani, ne znaša nič mamj ko okoli 900 ha najlepšega gozdovja, ki se oeni na več sto milijonov dinarjev vrednosti. Razprava se je nato vršila na travnfku pri šekularjih. Samo čitamje sodnih opisov je trajalo tri ure razprava pa cel dam. Razsodba pa se izreče v nekaj dneh. Tako bo rešen spor, ki muči črnogorsko pravosodje že celih 48 let. Seveda, če se bosta stranki zadovoljili s sedanjo raasod-bo im ne bosta — »tjerali dalje«, kar je pač zelo verjetno, kajti nekaj sto milijonov pač niso »mačkine solze«, zlasti pa ne za take kraje kakor so tu, ki so danes še »Bogu iza ledja«, kakor pravi ljudstvo, pa se vendar v doglednem času odprejo svetu. Ko se zgradi tod železniška proga, ki že v kratkem dospe do Peči, bodo več-stomilijomske vrednosti goadovja na Sekirici prihajale pač do vse druge veljave. J. Miičinski: Noe v Monte Carlu Septembra 19&3. WPazi7 Zdaj zagledaš Monte Carlo,« mi je zavpil šofer s svojega sedeža. Že kake pol ure sem čepel ne preveč ndcfrno med steklenicami sodavice na tovornem avtomobilu. Nog že skoro nisem več čutil in v rokah mi je od krčevitega držam j a vse gomaze lo. Nekako sem se vzravnal, ravno, ko se je za poslednjim ovinkom pred menoj razgrnilo mesto. Hip nato je avto obstal, zahvalil sem se, sklec-nil na cesto in sedel na prvo klop, da se mi udje spet omehčajo. Kneževina Monaco ie. S prenosom težila svoje aktivnosrti v Moste, na vzhodno periferijo Ljubljane, je Slovan prevzel resno misijo, da pritegne tudi ta mestni del v aktivno športno delo. Naraščaja 'bo imel tam dovoli, treba ie le krepko prijeti za delo in s primernim idealizmom in požrtvovalnostjo pričeti z organizacijo mladine. Pogoj za tako delo, če naj bo uspešno, je lastno igrišče, ki si ga je sedaj Slovan ustvarili in ki ga bo gotovo še izgradil, da bo ustrezal skromnim pogojem, ki jih stavljajo naši športnika na torišča svoje aktivnosti S tem je Slovan, eden naših najstarejših m obenem zeLo zaslužnih klubov, pač zelo primerno proslavil dvajsetletni jubilej svojega obstoja. dvajset let trdega dela na ledini slovenskega športa. Kfabovo vodstvo je lepo organiziralo dvojno proslavo. Merodajni čini teliš so v pofarem razumevanju stvari šH kilubu zelo na roko, pa je mogel razpisati zanimivo nogometno tekmovanje za lepa darila. Na prireditvi je sodelovalo osem moštev, oo-leg dveh slavlienče-vih še ligaška enajstorica Primorja, dalje Hermes, Reka, Grafika, Svoboda, Sloga. Teh osem moštev je priredite!? razdeliti v dve skupini, ki sta na dva praznika po pokalnem štetemu iz-vojevali borbe za razpisane pokale. Dopoldanska skupina V tej čeitvooci so sodelovali: Slovan B, Grafika, Sloga in Svoboda. Boribi prvega dne sta dali rezultata Sloga : Svoboda 4:2 (2:0) in Slovan B : Grafika 1:1 (0:1); žreb je v drugi tekmi odloči za Slovana. Tako sta drugi dan tekmovala v rrvi tekmi premaganca z rezultatom Graiika : Svoboda 4:0 (°:0), oba zmagovalca prejšnjega dne pa z rezultatom Sloga : Slovan B 4:3 (3:1): po pro,pozicijah sta pire-jeti Grafika in Sloga za to skupino določeni darili. Popoldanska skupina Za dvoje daril so se borili: Slovan. Primorje, Hermes, Peka. Določila propozici'5 5«o M a ista kot za dopoldansko skupino in so daile tekme nalednie rezultate: Hermes : Reka 4:1 (4:1) Hermežanl so postavili rezultat že v prvem polčasu. V drugem delu igre so borbeni Viča ni dali Šiškariem precej odpora m s precej živahno igro držali neodločen rezultat. Sodil je g. Ramovž. Primorje : Slovan 12:0 (4:0) Rezultat sam pove skoro vse. Slovanov-ci so samo uvodoma resno zaigrali, po-:em pa so postali žrtev neizprosnih kombinacij, s katerimi je črno-beli napad kar •tako briljSral. Lgaš je bil v vseh delih moštva močnejši, poedini deli so bili dobro .povezani, žoga je romala z noge na nogo, igra je bila večji del enostranska. Priznati pa jo treba slavij enčevemu moštvu, da se je borilo požrtvovalno do konca, držalo odprto igro neglede na re-mbat m tako prispevalo k temu, da igra ni postala monotona. Velik del krivde na alalbem rezultatu gre na vratarjev rovaš, 'ki je zakrivil najmanj tretjino vseh zgo-difkov. Gole so zabili: Zemljič in Jež po Štiri, Pepček dva. Slamič in ŠlaimJberger po enega. Sodil je g. Jordan. Reka : Slovan 3:2 (0:1) Po pmpozicijah se je nudila Slovanu prilika, da utrga vsaj v borbi z drugorazrednim prvakom lovorike io si priibori banov pokal Spočertka je šlo še nekam dobro, moštvo je bilo začetkom drugega polčasa z 2:0 v vodjstvu. Proti koncu pa so Rečani po svoje zaigrali in s krepkimi ofenzivnimi sunki izravnali nasprotnikov naskok ter dodali še tretji zgodite«, ki ikn je prinesel pokaL Sodil je g. Ramovž. Prfmorfe : Hermes 9:0 (8:0) Ligaž je nastopil z isto enajstorico kot prejšnjega dne. Četrt are so se Šiškairji spust® v ofenzivne poteze m se držali večinoma v nasprotnikovi polovici. Potem pa je začela zopet delovati korribinacijska mašimeriia črno-belih, in skoro vsak napad se je zaključil z zgodi tkom. Do polčasa jih je bilo deloma s pomočjo herroe ženske obran*© (dva avtogola) že osem. V drugem delu igre pa se je hermežanska obranima trojica začela posluževati prekomerno ostre igre, pa se je napad črno-belib začel ogibati krepkejšemu startu, da ne pride do resnejših kara.Trtbok>v z nepotrebnimi posledicami, ki so bile na vidiku, Premoč moštva na terenu je ostala, dasi je dober del drugega polčasa igral napad samo s štirimi igralci. Šele tik pred koncem je Zemljič postavil rezultat Gole so dali Makovec. Zemljič, Pepček po dva, dva avtogola in enega Slamič- Sodil je zopet g. Ramovž. Slavnostna otvoritev igrišča se je izvršila po tej tekmi io pred glavno borbo za pokal ministra g. dr. Andjelino-viča. Predsednik Slovana g. dir. Perko i® formalnost opravili s pozdravom in toplo zahvalo ministru z• dr. Andielinoviču, ki ga jie zastopal g. inž. Bloudek, nadalje ie pozdravil osebno navzočega bana g. dr. Marušiča., zastopnika dlivizijonarja g. Cu-kavca, osebno navzočega ljubljanskega župana g. dr. Puca, zahvalil pa se je za pomoč in razumevanje tudi meščanskemu županu in podžupanu. Vse je s svojimi SLovanovci pozdravi! s trikratnim »Zdravo*. Nato so s primernimi nagovori čestitali jubilantu g. jnž. Bloudek v imenu g. ministra, ban g. dr. Marušič, ki je dal izraza svoji radosti, da je prišel na tako lepo izgrajeno igrišče, poudaril nalogo športnega kilnuba, da vzgaja zdravo mladino, saj je zdrava mladina bodočnost naroda, ki se ima z drugimi narodi boriti za košček zemlje pod solncem- G. dir. Puc je menili, da pomeni otvoritev novega igrišča ogromno idealnega dela; zelo je zadovoljen, da so si športniki na tem mestu sami s svojim delom postavili športni prostor in so le deloma prosili za pomoč in podporo. Sledile so čestitke ljubljanskih klubov in podsaveza. Za ASK Primorje je spregovoril predsednik g. Sancin, za LNP I. podpredsednik g. Kuret, g. Kosec za Sflogo, g. Štrukelj za Grafiko, g. Ja-nčič za Jadrana, kapetan Rekinega moštva Broni za Reko, g. Me ličar za Ilirijo, g. ŠtrekeJj za Svobodo. Obenem so zastopniki Primorja, Sloge, Grafike in Reke predali spominske zastavice v klubskih barvah. Razdelitev daril G. dir. Perko se je ponovno zahvalil sodelujočim klubom za udeležbo na proslavi, potem je v smislu propozicij razdelil darila.. Srebrni pokal ministra g. dr. Arodjelinoviča je prejelo Primorje, pokal bana g. dr. Marušiča si je priborila Reka, pokal župana g. dr. Puoa je dobila Sloga, četrto darilo, pokal g. dr. Perka je pripadel Grafiki. Državne prvenstvene tekme Vse skupine razven pete, to je naše skupine, so včeraj imele prvenstvene tekme, in sicer v Beogradu, Zagrebu, Nišu, Velikem Bečkereku in v Splitu. Nekoliko je iznenadila zmaga Jugoslavije nad BSK ter visok poraz osiješke Slavije od strani Concordije. Jugoslavija : BSK 2:1 (2:1) Beograd, 9. septembra, p. Na igrifiču BSK se je danes vršila pred 5000 gledalci prvenstvena tekma med rdečimi in plavi-mi, ki je bila zelo živahna in polna razburljivih momentov. Končala je z zmago Jugoslavije z 2:1. V 3. min. prvega polčasa je prišlo do gneče pred golom BSK, ki jo je izkoristil Sekulič ter dosegel vodstvo za svoje barve, BSK pa je izenačil po šurdonji že v 5. min. Nato je bdla igra odprta. V 25. min. zelo težka situacija pred golom BSK. žoga gre večkrat v polje, dokler ne pride na noge Nikoliču, ki postavi z neubranljL vi m strelom končni rezultat 2:1 za Jugo. slavijo. BSK je bil potem v premoči ter predvajal lepo igro, vendar pa njegovi igrači niso bili pred golom energični. V drugem polčasu ni padel niti en gol, čeprav je bil BSK v tem delu, zlasti 15 minut pred koncem močnejši. Jugoslavija je proti koncu .začela zavlačevati igro, kar je izzvalo negodovanje pri občinstvu. Po ugodnih situacijah, ki jih BSK nI izkoristil, in po poteku igre bi bil neodločen rezultat bolj na mestu. Opazilo se je, da BSK ni protestiral, ko sodnik g. Podup-ski iz Zagreba ni dal 11-metrovke proti Jugoslaviji zaradi foula v kazenskem prostoru. Concordia: Slavija (Osijek) 9:0 (5:0) Gradjanski (Niš) : Radnički (Kragujevac) 3:1 (2:0) ttS ; Tri Zvezde 3:0 (0:0) Hajduk : Split 5:1 (1:0) SK Ilirija v Celju Celje, 9. septembra. Danes popoldne se je na Glaziji v navzočnosti 500 gledalcev vršila prijateljska tekma med SK Celjem in ljubljansko Ilirijo, ki je z 2 a (2:2) ostala neodločena. Rezultat odgovarja poteku igre. Tekma je bila živahna in temperamentna. Ilirijani so boljši tehničarji kot Celjani. Kljub temu je bila igra izenačena. Gostje so igrali hladno in premišljeno, pač pa bo bili s Celjani vred precej nesigurni pred golom. Celjani so igrali dobro kombinacijsko igro ter so se odlikovali zlasti s požrtvovalnostjo in elanom. Ob koncu prvega polčasa so vodili z 2:1. Celjska obramba je rešila mnogo nevarnih situacij pred golom. Gole za Ilirijo so zabili Pfeifer v 32. min. prvega, Ice v 4. min. drugega polčasa, za Celjane pa Pressinger I. v 17. min. in Gobec v44. min. prvega polčasa. Sodil je objektivno g. Ochs. V predtekmi je mladina Celja porazila mladino Jugoslavije s 7:2 (3:1). Športni dan v Trbovljah Trhovlje, 9. septembra. SK Amater Je danes priredil svoj športni dan, Vi je bil zvezan z lepim športnim zfoorovanjem, katerega se je udeležilo tudi več odličnih športnih delavcev in funkcionarjev. Tekmovanje samo Je pričelo Se v soboto in je prineslo naslednje rezultate: T ribo v-lje : Amater 1:0, Retje : Dobrna 1:0, Retje : Trbovlje 1:0. Amater : Triglav (Hrastnik) 5:1, Retje : Triglav 3:1, Retje : Amater 2:0. Nedeljske tekme »o po naslednjih rezultatih prinesle zmagovalca v tem turnirju. Primorje : Retje 2:1, Marilbor : Amater 3:0, Primorje : Maribor 1:0. Pokal inž. Debelaka si Je priborilo v prehodno last Retje. Na dopoldanskem rportnem s*>orovanjn je mmogofbrojno občinstvo popolnoma napolnilo dvorano Rudarskega doma. Otvo- ritveni govor Je imel predsednik Amaterja g. Varga, nakar je kot zastopnik g. ministra za telesno vzgojo dr. Angjelino-viča g. Miloš Rybaf pozdravil zborovalce ter nato kot član uprave JNS orisal smernice dela naše najvišje nogometne organizacije. častni predsednik Amaterja g-inž. Debelak je obširno in temeljito razpravljal o našem športu, dr. Birsa pa je govoril o borbi ASK Primorja za vstop in obstanek v ligi. Predsednik O. O. v Trbovljah g. Klenovšek je predlagal resolucijo, ki je Ibila soglasno sprejeta in vsebuje smernice, po katerih bi športniki, da se v bodoče razvije športno gSbanje. Rudarska mladina Je s svojega ^bora poslala vdanostno brzojavko najvišjemu pokrovitelju športa kralju Aleksandro, pozdravni brzojavki pa g. ministra za telesno vrogojo naroda g. dr. Angjelinovi-ču in g. banu dravske banovine dr. Marn šičn. ^^ Današnja športna manifestacija Je tma tako lepa in veličastna, kakršne Trbovlje še niso doživele. ki želeli naše Ostale nogometne tekme Ptuj: SK Ptuj : Atletiki (Celje) 4:2 (2:1). Bologna: Bologna : Admira 5:1. Bologna je s to zmago postala letošnji zmagovalec v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Gradec: SK Železničar (Maribor) : Sk Sudbahn 2:1 (1*)). Dunaj: V soboto: Vienna : LSbertas 3:2 (21) V nedeljo: Hakoah : FC Wien 3:3, Wacker : Sportklub 2:1 (1:0), Favoritner SK : Austria 2:0. (Presenečenje! Favont-ner SK je letos prišel iz drugega v prvi razred.) Rapid : FAC 4:3 (2:2). * ASK Primorje (nogometna sekcija). Naprošajo se gg. predsednik Sancm, dr. Birsa, ravn. Šetina in dr. Dougan, da sigurno pridejo ob 18. v kavarno Emona. Danes ob 20.30 redna seja sekcijskega odbora pn Rebecu. Radi važnosti prosimo polnošte-vilne udeležbe. Državno prvenstvo kolesarjev Ljubljana je zasedla večino prvih mest — Tudi v dvo-matehu je Ljubljana gladko porazila Zagreb Včeraj se je vršilo n« dirkališču Hermesa tekmovanje kolesarjev za ponosen naslov državnega prvaka v glavni m juni-orski skupini. Prireditelj Koturaški savez je tekmovanje izpopolnil še z zanimivo točko dvo-matehem Ljubljana : Zagreb, dalje z diT-ko za prvenstvo Ljubljane, parno vožnjo ter hitrostno dirko na km 1. Dirka z motornim vodstvom je zaradi premalo prijav odpadla. Zanimanje vozačev je bilo veliko, saj je startalo 17 prvorazrednih m 16 junior-jev. Gradjanski, Zagreb, je postavil 7, ASK Primorje 10 vozačev. Dalje so bili zastopani še: Železničar. Zagreb in Maribor, Sava, Hermes, Ljubljanica. Zarja, So-ra iz Ljubljane in okolice, m Zarja, Jese-nioe. Prišli »o tudi Celjem, ki pa »o zaenkrat opazovali dirko le s tribune. Državno prvenstvo glavne skupine na 1000 m: 1. Trobec Ivan. Sora Dravi je 1:44.1, 2. Abulnar Franc, Hermes, 3. Gregorič Janko, Primorje, 4. Fiket Rudolf, Gradjanski, Zagreb, 5. Rozman Štefan, Železničar, Maribor. Državno prvenstvo juniorjev na 1000 m: 1. Vrbka Vinko, Železničar Zagreb 1:35.4, 2. Avbelj Valentin, Hermes, 3. Hamberger Slavko, Hermes, 4. Nežmah Jakob, Železničar, Zagreb. Dvomatch Ljubljana : Zagreb na 5136 m: Ljubljana v postavi: Grabeč, Gregorič, Oblak. Štim (vsi Primorje) v času 8:16.4. 2. Zagreb v postavi: Fiket. Ljubič, Bre-zovič, Vrbka, je po padcu Brezovica, ko je Ljubljana vodila že za en krog, odstopil. Prvenstvo mesta Ljubljane M 5136 m: 1. Gregorič Janko, Primorje 8:14.2, 2. Rozman Štefan, Železničar, Maribor, 3. Močnik Tine, Sava, Ljubljana, 4. Grabeč Ivan, Primorje, 5. Kosmina Alojz, Primorje. Dirka parov na 10 km: Na startu so se javili 4 pari in je postavilo 3 pare Primorje, enega pa Železničar, Zagreb. Tu se je pokazala supei^or-nost para Prlmorja Oblak—Štirn, ki je zmagal z razliko nad dva in pol kroga. 1. Oblak—Štirn (Primorje) 19:44. 2. Grabeč—Kosmina (Primorje). Tretji par Primorja je moral zaradi padoa odstopiti, enako tudi par zagrebškega Železničarja. Tolažilna dirka na 3 kroge: Startalo je 8 vozačev in »o se plasirali: 1. Gartner, Ljubljanica 1:57.6, 2. Ivkov^č Drago, Gradjanski, Zagreb, 3. Brandt Evgen, Železničar, Zagreb. Hitrostna dirka na 1 km: 1. Močnik Tine (Sava) 1.25.9, 2. Oblak' Janko (Primorje) 1.26, 3. Avbelj Trne (Hermes) 1.26.2. Dirke se je udeležilo lepo Število občinstva. Zastopane pa so bHe tudi civilne in vojaške oblasti po svojih predstavnikih. Kljub lepemu uspehu, ki so ga dosegli ljubljanski vozači, pa moramo podčrtati, da si gotov del vozačev lasti preveč pravic ter z ned^ciplino ovira točno izvedbo prireditve, kar nikakor ni v interesu razvoja športa in pritegnitve večjega števila publike na igrišče. čehoslovaki slovanski prvaki v motociklistiki Zaradi smole Stariča je Jugoslavija zasedla tri točke za ČSR drugo mesto Zagreb, 9. septembra. Včera.j in danes so se vršile na dirkališču Miramar velike motocikldstične dirke za slovansko prvenstvo, pri katerih so sodelovali najboljši vozačj iz Boiigarije, Češkoslovaške, Poljske in iz naše države. Za to tekmovanje je naš kralj Aleksander daroval dragocen pokal. Nacionalna dirka športnih motorjev 350 ccm (6 kro®ov, 4.5 km): 1. Cerič (Maribor), Puch 250 com, 3.30.3; 2. Mfler (Osi-iek), Zenitih 350 ccm, 3.40; 3. Wressnig (Maribor). Pudh 250 oom, 3.46.1; 4. Welle (Maribor), Pudh 250 oom, 3.46.1; 5. Popovič (Beograd), New Hudson 350 ocm, 3.51.4; 6. Stajič (Beograd) 3.552. Nacionalna (Brka turističnih motorjev ck> 250 ccm, 5 krogov: 1- Zlata Schandel (Zagreb), Pudh 250 ccm, 3.19.9; 2. Reketje (Maribor), MatcMess, 3.42; 3. Blažinovič (Zagreb), Arie!, 3.45. Prvi je bil izven konkurence Nagy (Beograd) v času 3.18.8; vozil pa je na športnem motorju. Slovansko prvenstvo moštev, 350 ccm, 10 krogov: 1. Langier (Poljska), Velocette 350 ccm. 5.24; 2. Lucak (Češkoslovaška), Velocette 350 oom, 5.49; 3. Cisa>r (Jugoslavija) 5.49.7. Nactomahui dirka turističnih motorjev do 500 ccm. 5 krogov: 1. Šoštarko (Zagreb), Ariel 500 com, 3.01.1; 2. izven konkurence Likar (Zagreb), Special 250 oom, 3.02; 3. izven konikwence Nagy (Beograd). Drugi v konkurenci ga. Zlata Schamdel (Zagreb). Slovansko prvenstvo za moštva, 500 ccm, 12 krogov: Bolgarija v tej točki ni sodelovala kot moštvo; dirtkal pa je ne-shjžbeoo kot posameznik prvak Bolgarije Dknitar So kodov. Na startu so zaradli de- fekta na strojih odipadli po en Cehostovak in Poljak ter Bolgar Sokotov. 1. Starič (Jugoslavija), Rudge 500 ocm, 6.292; 2. Juihan (CS1R), Jawa 500 ocm, 6.29.3; 3. Uroič (Jugoslavija), Rudige 500 com, 7.02.8; 4. Bathelit (Poljska). Mac onalna dirka športnih motorjev do 500 ccm, 6 krogov: 1. Miiler (Osijek), MatJiless 500 com, 3.29; 2- Koplč^Kralj (Za greib). Zenifb 350 oam, 3.33.1; 3. Petrovič (Beograd), Gilettt 500 oom, 3.38; 4. Šoštarko (Zagreb), Ariel 500 ccm, 3M.7; 5. Stajič (Beograd) 3.40; 6. Nagy (Beograd) 3.45.1. Slovansko prvenstvo za moštva, druga vožnia do 350 ccm, 10 krogov: 1. Langier (Pol j sika) 5.30-2; 2. Cisar (Jugoslavija) 5.49.1. Mladi Cehoslovak Lucak je zaradi defekta na stroju v drugem krogu odpa del, tako da sta Jugo s lov en a Cisar iu MV znamenju križa«. V spominu nam je, da ie to vlogo podal izvrstno. Nedvomno v tem velikem zgodovinskem filmu ne bo zaostajal. Hans Sohnker v »Čardaški kneginji« eo (vladal ie od L 1300- do 1547.) govori zgodovina, da je imel šest žen, in prav to življenje kraljevo s temi šestimi ženami je «nov filma- Henrik VIII. je bil že kot 13-leten deček zaročen z vdovo svojega brata, a oženil ee je. ko je štel 18 let Celih 20 let je bil dober mož svoje žene, a potem ee ,ie dal ločiti od nje, ker mu ni rodila otrok. Potem ee je oženil še petkml Dve svoji ženi je dal 'usmrtiti, češ, da sta mu bili ne-cveeti. Šesta žena ga je preživela. Film, ki Gustav Ucicky v U finem velefilmn »Mladi baron Neuhaus« Pristopajte H „Vodnikovi družbi" Brigita Helmova je na vsaki sliki svojsko zanimiva Hubadova pevska župa deluje že 10 let Ljubljana, 9. septembra V Hufoadovl dvorani na državnem kon-servatoriju se Je včeraj dopoldne vršila letna skupščina Hubadove župe Jugoslovenske pevske zveze, na katero so se obrali zastopniki pevsliih društev iz vseh večjih krajev dravske banovine. Zborovanje je imelo Jubilejni značaj, saj je letos potekli deset let, odkar sta ustanovljena Južnoslovenslia pevska zveza hi ljubljanska Hubadova župa. Skupščino je vodil predsednik župe odvetnik dr. švigelj, ki Je pred prehodom ma dnevni red predložil vdanostno brzojavko pokrovitelju JPZ Nj. Vel. kralju ter pozdravno in zahvalno brzojavko prosvetnemu ministru dr. šumenkoviču, kar je skupščina sprejela z navdušenim oddbra-vanjem. Za tem se je v kratkih izvajanjih spominjal predvsem najvažnejšega pevskega dogodka v preteklem poslovnem letu, petdesetletnice »Slavca«, ki je za svoje slavje povabil na sodelovanje tudi 'bolgarsko pevsko društvo »Rodna pesenc iz Plovdiva. Bolgarski pevci so tedaj priredili koncertno turnejo po Jugoslaviji in so prvič stopili na slovenska tla. — Upati smemo, da bodo Bolgari kmalu postali član JPZ. Na koncu Je predsednik z obžalovanjem ugotovil, da se zadnji čas med zbori, zlasti med ljubljanskimi, opaža neko upadanje veselja do dela. Ob neki važni priliki n. pr. ni mogla župa spraviti skupaj zadostnega števila pevcev za nastop. Zupna uprava bo morala najti način, po katerem bodo posamezna društva dolžna sodelovanja v potrebnih primerih. V splošnem pa je treba priznati, da so pevska društva prav lepo delovala. Nato je tajnik župe, »Slavčev« pevo-vodja Ivan Rupnik podal izčrpno in pregledno poročilo o delovanju župe v zaključenem poslovnem letu. ki Je tokrat trajalo nekaj delj kakor običajno, ker je morala uprava letno skpuščino zaradi tehničnih zaprek (preložiti na današnji dan, prvotno pa je bila najavljena že o priliki »Slav-čeve« 501etnice. Izmed številnih koncertnih in drugih prireditev, ki so se vršile v okrilju župe in njenih društev. Je treba omeniti predvseA župni koncert v marcu lanskega leta, na katerem Je nastopilo 15 ztborov iiz Ljubljane in drugih krajev Slovenije, skupno 544 pevcev in pevk. Več včlanjenih društev je v tem času praznovalo pomembne Jubileje, tako »Sava« z Jesenic 251etaico, Moravsko pevsko društvo 401etnico, »Hrastnik« l51etnioo in »Slavec« že omenjeni jubilej, župa ima da nes včlanjenih 30 pevskih društev, nanovo so letos pristopila delavsko pevsko društvo »Zarja« iz Trbovelj, Moravško pevsko društvo in pevsko društvo rudniških nameščencev »Oktet« iz Trbovelj. Med društvi je 17 moških in 13 mešanih zborov, ki štejejo skupno 1124 pevcev in pevk Samo t Ljuibljani imamo 6 mešanih in 8 moških siborov s 621 člani. Dr. švigelj Je pojasnil, da Je moral župni koncert, ki je bil napovedan ®a 21. maj t. 1 izostati iz raznih stvarnih razlogov, zlasti pa zaradi tega. ker društva ne razpolagajo * velikimi gmotnimi sredstvi, 7» odst. popusta na železnici pa Zveza dose-daj še ni mogla doseči. Kakor kažejo nekatera znamenja, bo akcija «a to ugodnost vendarle uspela. Poročilo o denarnem prometu je podal blagajnik Lasbaoher, nato pa so poročali še arhivar Perdan, namestnik župnega pevovodje Vinko Rupnik in revizor Venturini, ki Je pri pregledu blagajniških knjig ugotovil najbolj točno in vestno nradovanje. Predsednik dr. Švigelj je pri tej priliki pograjal poslovanje osrednje uprave JPZ v Beogradu, ki strogo terja letno članarino, pri tem pa prav neredno posluje. . ^ Pri volitvah Je bil soglasno »voljen za predsednika dr. švigelj. v odbor pa še Roš, Pečenko, Premelč, Ivan RupnHc, Perdan, Matulj, Jerič, za revizorje Lasba-cher, Godec, čamernik, za pevovodjo Pie-lovee, za njegovega namestnika pa Venturini Ker Je Prelovec zaradi bolniškega dopusta odsoten, ga bo pri župnih nastopih nadomestoval namestnik Ventn.-ini. V odbor (pošljejo svoje zastopnike Narodna čitalnica iz Grafika hi Danica. Med slučajnostmi Je bil med drugim sprejet Drenovčev predlog, da se pošlje Mateju Hulbadu pozdravno pismo. Delegat G,3S-benega društva »Domžale« Je dal pobudo, naj župna trprava izposlnje pri prosvetnem oddelkn banske uprave, da bo na šolah v večjih krajih nameščen zmerom kakšen učitelj, ki Je zmožen pevovodstva. Župan naj napravi seznam pevovodstva annožmih učiteljev, da bo <* vsaki priliki stavila konkretne predloge. Prav bi bilo tndi, da se uvedejo pevovodski tečaji. Na koncu Je predsednik dr. švigelj izrekel Glasbeni Matici najtoplejšo zahvalo za njeno naklonjenost župi ter Je ob pol 12. zaključil skupščino. Nov način gradbe lesenih mostov v Kamniški Bistrici Kamnik, v septembru. Jesenske poplave so popolnoma^ porušile več lesenih mostov na Kamniški Bistrici. Vsi porušeni mostovi so bili še prav trdni in bi še dolgo služili prometu. Vzrok, da niso mogli kljubovati narasli vodi, ni bil torej v njihovem slabem stanju, ampak drugje. Zgornja konstrukcija teh lesenih mostov je slonel« na močnih hrastovih opornikih, ki so bfli globoko zabiti v zemljo. Vrste opornikov v strugi reke pa so bile komaj 4 do 5 metrov narazen, kar je bilo pač odločilno za žalostno usodo teh mostov. V jesenskih poplavah je Bistrica izruvala v zgornjem toku mnogo drevja in dračja, ki se je nagromadilo ob lesenem mostu, ker zaradi pregostih opornikov ni moglo naprej. Most je moral vzdržati ogromen pritisk vode in drevja, kateremu je slednjič podlegel. Najprej je Bistrica porušila most v Stahovici pri Malenskovd gostilni. Na mostu je bilo več ljudi, ki so ga skušali razbremeniti s tem, da so odstranjevali nagroma-deno drevje in grmovje. Med delom pa se je most porušil tn v deročo strugo Bistrice jc padlo 16 ljudi, katere so komaj rešili, en otrok pa je utonil. Na Duplici je Bistrica na podoben način porušila 45 metrov dolgi leseni most, ki je bil komaj pred tremi leti zgrajen. V Radomljah so komaj rešili most na cesti iz Jarš, vendar pa je bil tako poškodovan, da je bil promet po njem onemogočen za več tednov. Tudi me-kinjsko brv v Kamniku so komaj rešili, več drugih brvi pa je voda odnesla. Pri gradnji novih mostov v strugi hudournika so zdaj morali gledati predvsem na to, da bo imel most čim manj opornikov. ki bi ustavljali drevje in grmovje in s tem ogražali usodo mosta. V Stahovici so pred kratkim na mestu porušenega dogradili nov most Gornja lesena konstrukcija ima 14 metrov razpetine in sloni na močnih obstranskih betonskih stenah. Most je zelo trdno zgrajen in nima nobenih opornikov, tako da ga ob poplavah drevje ne bo moglo ogrožati. Načrt za novi most brez opornikov je napravil tehnik pri sre-skem cestnem odboru g- Erbcžnik, stroške. ki so znašali 65.000 Din, pa so si razdelile zainteresirane občine, banska uprava in cestni odbor. Most je bil po nedavni koVjvdaciji izročen prometu. Zdaj je prišel končno na vrsto tudi porušeni most na Duplici na banovinski cesti med Kamnikom in Radomljami. Stari most je bil 45 metrov dolg in je imel 7 vrst podpornikov v razdalji komaj 6.5 m. Velike množine drevja in grmovja so se seveda lahko zapletle med podpornike, ki so bili tako nagosto v strugi. Projekt za novi most pa predvideva samo dve vrsti podpornikov, ki bost* 14 metrov narazen, tako da bo imelo drevje dovoli prostora in se ne bo moglo ustaviti. Načrte za novi most je napravil inž. Lavoslav Viher, gradnjo pa je na licitaciji prevzelo kot najnižji ponudnik gradbeno podjetie Miroslav Zupan iz Liubljane. ki Ho že prihodnji teden pričelo z delom. Novi most bo veljal 97.000 Din. gradili pa ga bodo tako. da bo med gradnjo pešcem omogočen prehod preko Bistrice po zasilni brvi. Most bo dograjen še pred zimo. kar bodo z veseljem vzeli na znance vozniki, ki morajo ( zdai iz Kamnita v Radomlje po ve^kem ovinku čez Homec. Pod mostom bodo zgradili nov varnostni jez. V kratkem bodo tudi v Stahovici pred Korlnom pričeli gradnjo novega mosta na banovinski cesti, ki se tam razcepi v Kamniško Bistrico m čez Črnivec na Gornji grad. Most je bil po jesenski poplavi za silo popravljen, vendar pa ne bo dolgo vzdržal. Na njegovem mestu bodo zgradili že-lezobetonskega. ki bo seveda precei dražji Zaenkrat je zagotovljenih 80.000 Din. Ker jc popravilo in zavarovanje poškodovanega mosta v Radomljah veljalo skoro 50.000 dinarjev, dobimo skupno številko skoro 300.000 Din škode, lri jo je povzročil* jesenska poplava samo na štirih mostovih ▼ neposredni okolici Kamnika. Zdaj ne bodo ti mostovi več zadrževali plavajočega drevja po Bistrici, ki se bo zato ustavilo pn drugih mostovih, katerim so dosedanje poplave prizanesle. Ob količkaj večji poplavi bo zopet ogroženih ali poškodovanih več drugih mostov, pri katerih se bo nakopičilo plavajoče drevje in grmovje. Spet bo par sto tisočev dinarjev škode. Povsem upravičeno je zato prizadevanje zainteresiranih, da bi že vnaprej preprečili to škodo z regulacijo gornjega toka kamniške Bistrice. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okosu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na svetu je 17 Rimov V Evropi je razen pravega Rima še ena vas na otoku Gotlandu, ki si je izbrala to lepo ime, dasi zgodovina doslej ne pove, kako je prišla do tega. Tudi Azija ima vas z imenom Rim. Ta vas je v Indiji, v provinci Birmi. V Afriki, v deželi Basutov, je misionarsko naselje s tem slavnim imenom. Ampak Amerika poseka vse dežele. V Ze-dinjenih državah je devet krajev, ki so si izbrali to ime. Največji je v državi Indiani in šteje do 30.000 prebivalcev. Drugi je v Texasu, tretji blizu Niag skih slapov. Samo po sebi se razume, da latinska Južna Amerika ne morj biti brez Rimov. Enega imajo v Argentini, drugega ob železniški progi Bahia-Blanca, tretjega v Ognjeni deželi. Celo v Avstraliji imajo en Rim v provinci Queenslandu, v Malajskem arhipe-lu na otoku Novem Pomorju ima pa neki hudournik ime večnega mesta. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Beseda 1 Oln. davek 2 Oln Ba 6Uro aH dajanje na slova 9 Oln. Najmanjša znesek X? Oln. Vabimo Vas k nakupu r ».Vvemeišj oto-taftUoici A. Preakei, Sv. Petra eeeta 14. 133 beseda i Oln. davek 2 Din za Sliro aU dajanje na •lova 5 Oln. NajmanjsJ znesek 17 Din. Dijaki 19 Din Najbolj uspešen ln strokovno najboljši je trgovski tečaj Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2/II. Center mesta, odlični profesorji, nizka šolnina. 204-4 Beseda 1 Oln. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kabinet ▼ eenfcra mesta, s eepari-ravim vhod-offl a stopni« oddem s 16. septembrom. Ogleda« t Kna-fljevi nfli«« St. 13/H. 23860-23 .'• i" >> • ' V'/'\V•>>•'.' i".*v '.'.v - -ir-*-' -ir Ob vstopu v upapolno življenje se je v osrčju naših divnih planin zrušil naš nadvse ljubljeni Marjan abiturient K večnemu počitku ga spremimo v torek, dne S 11. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti na tukajšnjel farno pokopališče. P ** Stražtšče pri Kranju, dne 9. septembra 1934 BENEDD5 FRANC m PAVLA, starši »j VERA, ZDRAVKO in STANKA, brat in sestrij in ostalo sorodstvo v-" Brez posebnega obvestila. Ž Obftm» tocMjsn* tteetai pogrebni zav